ARHIVI XVIII 199.*)
Iz arhivskih fondov in zbirk
95
Part-jska Jfrga ni zabija v okraju Ljubljana 1954-1965
UIUANA ŠUŠTAR
Organizacijski razvoj
V lclu 1954 i» potekale priprave na politično in upravno-teritorialno združitev mesta: in okraja Ljubljana okolica7 ter s tem izgrajevanje komu nainega (občinskega) sislema.3 Izvedena je bila najprej politična združitev i in nato upravna, Najprej so se združi i organ poli* čn h organizacij mesta ir okraja. Z začetkom leta 1954, so se pričele priprave na združitev Mestnega komiteja Zveze komunisiov Slovenije ¡EKS) Ljubljana'/. Okrajnim komitejem ZKS Ljubljana okolica. Na koničrcnci Mestnega komiteja ZKS in Okrijncgit komiteja ZKS Ljumjana okolica, ki je bila 23. in 24, marca 1954, so se komunisli povezali oziroma združili v Okrajni komite ZKS Ljubljani!.4 Maja sta opravila združitev sindi kalna svela in iunija še odboja Socialistične zve zc delovnega ljudstva.5 Politični združitvi je sledila upravna združitev v letu 1955, ko.jc s 1. septembrom začel delovali Okrtjni ljudsk: fjdbor Ljubljana.6
SpciinUdi 1952 jc bila v Ljubliali l/vetlen? ntiva upravna delitev. Ljuhljana ie bila ra/dclcjena na u/jc r-Atnr ,-ibn'očjc (rajonski ljudski dtxi sft bili odpiavljeni) in ubčim Polje in Šentvid Glej; Juic Prinčič Organ i ¡racij sk' in upra/nuterit»-nalni ra/vuj 'irgannv ljudske ublasti v Ljubljani v bdobju 1945.1954. Zgodnvma Ljubljane. Prispevki /a mnnngrafijn, Ljubljana 19H4.str. 14(1-5.15.
Okraj .Ljubljana ik lici jc ibsc il jeseni 1954 naslednj" .bčine Bla^c vi:a, Bnmvniea; Bic/hvica. Črnuče Uobmva, D(. k■■. Dom/ale. Grusuplje, Horjul. It Kamnik. K"nienda. Kresnice. I.itija, Li^aicc- Lukuviea. Mcdv;tde, Mengeš. Miv ravče, Mutnik, Pulhov urado Radonilje. Rnvte Stilna, Šcnl vit pri Stični. Uk< fljiea, Smarie, Šniartnii pri Liliji. Tuhinj, Tuhinjska Srednji. fis, Viiče, Višnja Gora, Vodice. Vrhnika islujije ukrajncgii ljudskega ,xlhura Ljuhljana ukidica jc hilo v Ljunljani na Župančičevi ulici K. Glej tudi1 Jn/c KpiS-iO. Okraj Ljubljana . i k r >1 i fii. ilJ.*ii.
O spremembah v ipmvni r.i/dcliivi Slcivenije p.i kniieu vnjne glej: V;isilij Mciik Upravna razdelitev v Sluveniji pc !ctu i°4i Arhivsku gradivu v Sluveniji pu usvnhuJitvi (Rcic.-jti Vili. /biiruvanja arhivskih ilclavccv S'ovcnijc v Kočevju otl 20. du 22. «ktcibra 1977). Ljubljana I97K, sir. 93-98. O ra/.viju komunalnega sistema in Širših ublastnih organov v tem nbdohju glej1 Jc*ia Vinlušnk Starič. Organizacija ljudske ublasli
v Sluveniji pu leiu 1945 Arhivsku gradivo v Slnvcniji po
■ usvoheiditvi... sir. 99-1 lfi.
j *
■ Zgodovinski arhiv Ljuhljana 'ZAL) Okrajni kemije Zvc/c kuiituiiistov Slovenije Ljubljana (OK ZKS Liubljara), tehnična enuia (i. e.) I arhivska emita (a. c. ) 1 Zapisnik knnfcrcnce. Ljiljana Ciglar šusiar, Oris ra/.vuja dr'i.bennpulitičnih urgani/acij v Ljubljani p<> letu 1945 na primeru organiziranosti Zvc/c -.indikatrv in Socialistične /l'c/c deluvnega ljudstva, Zgidnvina Ljubljane. Prispevki /a munugratTjo, Ljubljana i9K4. :,tr. 5JK in 551.
6 Uradni list SRS, št. 24/1955 7akun o območjih nkiaje\ in
Potrebo po obeh /družitvah so nakazati na konferenci z besedami Žc dalj časa se jr, kazala potreba po tesnejsem sodelovanju mesta n okolice. Preko 6iX)0 delavcev in ,iamcJčcnecv prihaja vsak dan na delo v mcsio. Postavljalo se je vprašanje njihove pohlične aktivnost na terenu, njihovega sodelovanja • v organi! ljudske oblasti."7 Dejansko se jc vedno holj povezovalo upravno, politično in kulturno delo mesta in okraja Delovalo ; žc skupno sodišče in socialno zavarovanje. Na i :>ntcrenci so tudi navedli, da so sprejeli povezovanje o/.iroma aktivnosti za zdru žitev z večjim razumevanjem v zboru proizvajalcev kot pa v mestnem zboru MLO.
iNa zdrui.il veni konfcrcnci sc i/.volili med 27 predlaganimi 25-članski komite s sekretarjem lanezom Viootnikom. Okrajni kamite jc tako ob svojem začetnem dclovamu povezal štir. rajonske komiteje (1, 11,111, IV), univerzitetni komite in tovarniški komite v Litostroju ter občinske komiteje ZKS Polje,- Ježica in Šentvid, ki so delo.'ali v okviru Mestnega kumitcia ZKS Lju bljana v 255 osnovnih organizacijah /. 11 ."741 člani;* iz Okrajnega komiteja ZKS Ljubljana okolica pa našle,1 lje ohčinske kcmilcjc: Borovnica, Brezovica, i muce, Dobrova, Dolsko, Gro supljc, Domžale, Horjul, Ig Kamnik, K;imniška Bistrica, Kresnice, Krka, L'lija Logalcc, Lukt ■ vi ;a, Medvode, Mengeš, Moravče, Prežganjc, Podpcč, Radomlje, Rovtc, Školljica Šmartno pri Litiji, Tuhinj, Višnia Gora, Vodice, Vrhnika. V občinah jc bila po ena osnevna organizacija (Šmarje, Bi igovica, Vače, Tuhinjska Srednja vas, Podlabor, Komenda, Gabrovka Motnik. Polhov Gradcu, Stična, Ivancna Gorica; Šentvid pri Stični, Radohova vas, Temenica). Sto šest-inšestdeset osnovnih organizacij ,(od teli 118 terenskih vaških in mcstr.in, ostala v podjetjih in ustanovah! jc povezovalo 3418 članovi Po drugem viru10 je bilo v okviru Mestnega komiteja ZKS L jub'jana 283 osnovnih organizacij ZKS in Oknjncga komiteja ZKS Ljubljana okolica 154
občin v Ljudski republiki Sluveniji in Zakun o i/vedbi nixvc ureditve ubčin in «krajev. Glej tudi LjuHjana 1945-1970 Ljubljana 1970; Dušan Bahun, Viri V' preučevanje gus-pudarskega ra/.v.ija v fcindu »kraja 1955 l%5. Zhornik ob de vctdcsetletnici arhiva. Zgnlu vinski arhiv L|uhljaiia, Gradivo in razprave X/i9H8. str. 250-254. Glej iptiinbd 4, str. 12.
ZA^ OK ZKS Ljubijana. š. 2, a. e. II Poročili komitejev ZKS /a mesto Ljubljano in okolieu /a /dru/itvenu kunterenu
9	ZAL, OK ZKS Ljubljana, S. 2. a. c. 10. Prej-lcd občinskih kuniitcjcv ZKS /.31 3. 1954 in a.c. 11, Poročili ki.mitejev.
10	ZAL. OK ZKS Ljubljana š.l I a. c. 55. Gradivu o orga-
ni/.iraniisii ZKS na p(\Jn>iju MK ZKS Ljubljana in OK ZKS Ljubljana.
96
Iz arhivsktn fondov in zbirk
ARHIVI XVIII J095
osnovnih organizacij, toicj v 427 osnovnih organizacijah 146 "i9 članov, V prvem tromesečju 1955 so bili na področju Ljubljane ukinjeni rajonski komiteji ZKS in so se oblikovali občinski komiteji 1 ;ubljana Bežigrad, Center, Mcstc, Rudnik, Ši ki in V ič ob že delujočih Polje, Jc?.ica in Šentvid Število občinskih komitejev, povezanih v Okrajni komite Liuhljina se je vsa naslednja leta spreminjalo zaradi združevanja m^njiiih občinskih komitejev ali priključevanja novih ob združitvah ljubljanskega ikra;nega ko-mlica z drugimi okr?in.mi komiteji.
• Ob združitvi z Okiajnim komitejem ZK3-Kočevje spomladi (2.4. maja) 195*7 so se vključili naslednji občinski komiteji Kočevje, Oobrcpolie, Rionica, Sodražica, Velike Laš.5e, Le-iki Potok in Pndgrad. Okrajni komite je povezoval 16.130 članov v 585 osnovnih organizacij 1
Junija 1958 so izvedli zdruzitev Okrajnega komiti ZKS Ljubljana z. Okr; inirr komitejem ZKS Trbovlje ter U.ko vključil komiteje ŽKS občin Trbovlje, Hrastnik, Zagorje in Radeče. Po tej združitvi sc omenja v okraju 749 osnovnih organizacij z 19.959 člani:12
Konec leta 1962 (10. 12, 1962) so sc okraj nt mu komiteju priključili še občinski komiteji ZKS, ki sta ih povezovala Okrajni komite ZKS Kram (Kram, Radovljica, Jesenice, Škotja Loka, ržič) in OK ZKS Novo mesto (Novj mesto. Črnomelj, Metlika, Trebnje). Članstvo pa je naraslo na 14.450 članov, v 1635 osnovnih jrga nii.acijah.13
Omenila sem ?c, aa sc je števno občinskih komitejev spreminjalo, saj so sc manjši komiteji ZKS vključili v večje praviloma z upravno-tcritorialnimi sprcmcmb-imi (združevanje oziroma ukinjanje manj S1 h občin), procesom, k sc j v začetku šestdesetih let praviioma zaključil Največje Število občinskih komitejev je b le ob oblikovanju okrajnega komiteja leta 1>54 (34 in 4 rajonsk' komiteji) ter v letu 195» (32), leta 1960 jih jc hilo 26 feta 1961 18, od konca leta 1962 de" 1965 pa 27 komiiejcv :4 V velilkih delovnih organizacijah so bili organizirani tovarn išk. komiteji, katerih število jt,- naraščalo od enega v letu 1954 do devetih v letu 1958 in petnajstih v letu 1959.
V letu 1965 jc okraini komite prenehal z dclnvanjcm Februarja ¡965 je Organizacijsko-pohtieni sekretariat CK ZK, pc lal okrajnim komitejem ZKS navodila c ukinitvi 15 V njem ne navaja točn-igj. datuma ukinitve,- pač p£. pravi aa
' Ke: opomba 10.
13 Kol .ipuniba 10.
13 ZAL. OK ZKS Ljubljana, I. e. 48. a.e. 2!8. Zapisnik konference OK ZKS Ljubljana 2, 4 W Vsa leta je deloval s slatusum občinskega komiteja tudi Untvcr/ilelni krmile ZKS Ljubljana.
15 ZAL. OK ZKS Ljubljana. S. 81, a. e . 33H. Ukinil-:v okrajnih . komitejev. Odpis O rgan I zacijsko-pol ilii ne j:a sekretariata CK ZKS tlne 4.2 '965.
hodo okrajni komiteji ZKS prenehali z delom po prenehanju delovanja 'okrajnih oblastnih organov (skupščin). Dcin Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana foki ¡ne skupščine) je prenehalo z 31-. marcem 1965,1 Nl seji sekretariata Okrajnega komiteja ZKS Ljubljana 1. aprila 1965 so sklenili, daje potrebno pridobiti uradni ski ;p CK ZKS o prenehanju delovanja komiteja.17 Tak sklep o prenehanju delovanja okrajnih komitejev ZKJ s 1: 5. 1965 pa je bil spicict n s*iji Izvršne ga komiteja CK ZKS že 8. 3. i965 18
Organi!telesu in oblike dela
S širitvijo okrajnega komiteja sc jc večalo tudi Število 'članov komiteja (tc jc bil najvišji organ mca dvema konferencama Ob oblikovanju komiteja in letel za tem jih ;c bilo 25, leta 1956 in ¡957 31, 1958 najpiep 58 nato 66 kot tudi leta 1959 in 1960, k*a 1961 in 1962 c bilo 63 člannv- od leta 1963 do [965 pa 35 članov komitejaŠtevilčno manjši jc bil sekretariat (politi-nc-izvršiIni organ) v letih 1956-1965. Med leti 1954 in 1961 so sklicevali tudi plcnum
Praviloma na dve leti so sklicali konferenco kot najvišji partijski organ v okraju (1954,1956 1958 960 19^3). UdJežcnci so bili izvoljeni delegati na občinskih konlercncah, člani komiteja in revizijske komisije ter vidnejši gostje iz političnega življenja Na njej so poročali anali zirali delo komunistov v dveletnem obdohju kot tudi volili člane komiteja in revizijske komisije. Na konferenci so cm c raj analizirali tuui celoten politični in gospodarski položaj v okraju in podali smernice za nrdaljnjo aktivnost komunistov Delovale so komisije ideološka, kontrolna (pozneje tovariSko oziroma častne razsodišče), organizacijska, kulturna in komisija za kadrovska vprašanja. Kot oblika dela so sklicevali sestanke s sekretar i občinskih komitejev Po pc trebi so tako ok:i.|ni komite kot občinski komiteji sklicevali aktive komunistov (stalne ali občasne) za posamezne dejavnosti in stroke (ak, v, komunistov, gospodarstvenikov, komunistov v upra rnih orgrniti občinskih Ij idskih odbori v, pravorodnih ustanov, prosvetnih delavcev, kulturnih delavcev, obrtnih delavcev, komunistov zunanjetrgovinskih pudj:tij, kmetijskih delavcev, aktiv direktorjev) Sklicevali so posvetovanja za
Ur. L SRS. It. tO/1965, Zakon zfc izvedbo odpove okiajtv v SR Sloveniji. ZAL, DK ZKS Ljubljana. I. KI. a. e. 342, Ra/Sirjena seja sekrcnriata K dni 1 4. 196* 1/ zapisnika seje .sekiilaruta je razvidno lUiti da nrj b? Okrajni odhor SZDL zaključit delo s 15. 5. 1965 ( t. odlokrm GO SŽOL), Okrajni sindikalni svet pa je prenehal z.detom 3t. 3. 1965 i pc sklepu sindikalnega plenuma). 18 Arhiv Republike Slovenije, Rcfcr.it za dislocirano iriiivsko gradivo L CK ZKS, Zapisnik seje Uv:Snega komiteja CK ZKS t. dne 8. 3. 19CI5. V Letu 1965 so deiovali pole;; OK ZKS Ljubljana Sc [iasle'Jnji O K ZKS: Maribor, Celje in Koper. Sekretarji komiteja so bili v tem obdobju Jane/ Vipoinik, Franc Popil in Mitja Ribičič..
a.RHiVi XVIII 1995
il arhivskiti fondnv in zbirk
97
določena področja gospodarstva in družhcnc dejavnosti.
Oh problemih, težavah v podjetjih, ustanovah ali nepravilnostih pri delu oblastnih organov su ustanovili komisije pri okrajnem ali pr, pri občinskih komitejih. Komisije ali posebne skupine so ustanavljali tudi za sprcrn'janje gospodar?,kega (v etioti, ali po panogah) alr pclričncga noiožajr v okraju kot tudi za problematiko pos.'ino:nc dejavnosti (zdravstvo, šolstvo, zunanja trgovina),
Gradivo komiteja odraža prohlemutiko tedanjega ia^a v okruju
Zvrsti graaiva, nastale z njegovo dejavnostjo, so enake gradivu ostalih delujočih druiibeno-političn.h organizacij. To so zapisnik, organov in oblik dela, poročila (inibrma ijc), analize, cvi-dcnca in statistika članstva, seznami 20 Pomembna in zanimiva jc njihova vsebina. Iz te jc raj Vidr.o, da so se poleg političnih vprašanj (predvsem prvu desetletje po koncu vojne) vedno bolj posvečali gospodarskim (tako celim panogam gospodarstva kot posameznim pomembnejšim podjetjem)21 kot tudi družbenim dejavnostim: zdravstvu, kulturi in Sc posebej šolstvu22 izgrajevanju in utrjevanju komunalnega sistema (od združevanja upravnoleritormlnih enot do oblikovanja in delovanja oblastnih organov;.
Občinski'komiteji so v t, i. íniormativnih poročilih za'okraim komite poročali o gospodarskem in političnem stanju v občini. Ok-ajni komite pa jc pripravljal poročila za CK ZKS o
O zvrsieh g.-adiva dru/ber'ipoliliirih uiganizadj, ki jc finrcdeljeno kol arhivsku giadivu glej-. Malej;i Jeraj, Navjdilo t a ndbiranjt írhivsktgí. gradiva i/, dotunreniarncga gradiva dru?hc"opnliti£nihoigani:Mci,, Arhivi 6iM>8? it. 1-2 sli. 119-' [22: Lji!jana clgmr-ŠiHSarJ Navodilo /a odbiranje arhivskega trudiva i/, d ikor enlari.r .a yailiva družbcnopiililičnih iirga-nfcačijl Arhivi 5/I9KÍ, šl. [-2, Mi 37 3H. 5e pusehej o gradivu ZKS g!ej: Darinka Drnovšek in Mártir Ivanič, Priknz. gradiva Zve/.c kn ni on is i nv S loven i jc pn «¿vtibrwliivi | Arhivi 6/ 1983 ¡1. 1-2, sir. 63-7.i; Darinka Drnuvšek. Gradi, n muda CK ¿ÍPS/7KS 1*145- IVffl, Aihivi J5/1^92."íi. 1-2, str. 60-63;'SÍá-viVa Tovšak, Mcstn. komi le Kuniunistične partije Slovenijo Maribor-nieslo 1945- iy54, Invcnlar; Arhiv CK S K.' Lista kalegorija reijislrr'o ;kug ni al críala forumu i urbana S K i njihovih radnih tjela sa nikovinia čuvanja Benyiad I4H5, Scüarat i/, paii.« Arhiv is t 33/1 JK3. šl. 1-2 Martin [vanič. Paiiijski arhiv . kaj je tu, Dclii Književni lisli (tri nadaljevanja)^!, in 2H. K), ter 4.11 i493; Ljiljana Sošlar. G.adivn Ijobljan1 ke pa/tijske nrganizadje /.a icla '945 15)53, Arhivi l6/iyv2. St. 1-2, sir 122-124.
ni
Ob vseh mogočih analizah n .tla ju, razvil ju pamig Sli nekega pixljetja (tako giispndnrskcm, pulitičneiiO je piimcmbnii lodf gradivo o integracijskih pim-esih v industriji Opiiziiriin naj na nekaj yiadiva: gradivo, ki ju n¡.staln nb pripravi na Snl.sfco reformo !95H, in .ic-cr pregled kadi a (zaposlenih) na ns*novnih, Slednjih íolah, srednješolskih domnvih in vitcih v okraju v šolskem letu 1456/57 (/. nijsininii podalki, siroknvno i/nbn/.bii in družbenopolitično aktivnosijn zap^ slenih), v letu ] 462 su razpravljali n i/.vajanjo iol.ske refiiiine, pa tudi n idejnimi pnuka.
tem za celotni Dkrai. Celo gospodarske, politične prekrške :n kazniva dcjruija v okiaju je mogoče spre.nijati prek poročil, ki jih t je tajništvo za notranje zadeve pošiljalo komiteju.23
Še nadr.lje so spremljali lriibrmbirojevcc oziroma "sovražnike sistema. "24 .Predv ;cm pa so skrbeli za idejnopolitieno izobraževanje članstva (politične šole,1 tečaji*, učiteljskega kadra in mladine ter vsega vodstvenega kadra (političnega, gospodarskega;.
t lanstvo Zveze komunistov, kadrovanja, .tako partijsko kot v vodstvenih organih podjetij in ustanov, jc možno spremljati preko množične kategorije gradiva, ki zajema tako preglede, sezname članstva kot-"gradivo o gibaniu članstva1 in ga inventar opredeli z geslom ''Članstvo ', Ki jc razgrajeno še na 26 pndgescl.25
Informacija uporabnikom o fondu
Fond Okrajni komite ZKS Ljubljana smo pre vzeli od Zgodovinskega aihiva CK ZKS jeseni 1985. Gradivo jc bilo shranjeno v fasciklih v skupnem obsegu 23,5 im za obHob c 1954-1965.2i V letih "994 in 1995 sem fona .itrokovno uredila in na novo tehnično opremila Izdelan 'jc inventar: popi", (na računalniku) s stvarnim kazalom, konkordaučna tabela tehničnih in arhivskih enot, historiat ustvarjalca fonda, historiat foi:da, seznam kratic in seznam izločenega gradiva.27
Ohranjeno je 121 škatcl gradiva (12,1 tm) Gradivo komiteja je urejeno in pjpisanc v okviru let po orgarih ali zvrsteh gradiva, po potrebi še z dodatnimi ooozorili na gradivo v okviru določene arhivske cnotc.2ii Na koncu fonda Je odloženo in popisano gradivo ohčmsk'h komitejev v okviru let (zapisniki sej občinskih Komitejev, letnih konlčrenc, tudi posameznih osnovnih organizacij, poslanih okrajnemu komiteju v vednost). Gradivo občinskiN komitejev, kot so noro-
m
V gradivo fnnda .se ta poročna minai.ajn na nbdobj 195H-i960.
1	aku su na junijski seplenibrsfd in oktnbrski seji sekn tariata v letu 1958 kut lodi j>noaiski, februarski in novembrski lela 1959 analizirali dejavni:si bivših inf.irmbirojcvcev kot ludi še leta 1965.
S lemi podgesli pa je npiedeljeno npi. iieviicno itanje članstva sprejemi, izkljočitve, kazni, .socialni sestav; stukovna in puliiicna izobrazba knmunistov kadrovanje komunistov v organih franke knl v vodslvenih organih v gŒpiiûirstvo in dr i/benih dejavnostih itd.
2	AL. jkcesijskii knjiga za Ljubi jami tli.. Si. vpisa 734 in ukcesijska knjiga gradiva ZKS, St. vpisa 1, oba pod imen mi Fundi ukrajnih in občinskih komitejev ZKS za leta 144"i- I96H. Lji l jana šu rtai, O kraj n j k 11 mi te Z K S Lju b I jan?, in ven t ai '995
s Npi pri a. c K h poleg: Zapisniki sej sekrtariata O K ZKS Ljubljana 1958 navajam ic -Analiza bivših infonu birojev« v na .sejah: 2(> jonij, 23. .seplembe/ in 20. nfciobc, ; in še pitmei a. e. 193, kjer pri vsebini - Gladivo r> uresničevanju smernic IN. nlet.uma CK ZKJ na p xln>čju guspi darskega in političnega iivijenja iipi.zurini še na: - Analize giispouarsk'ga In poli-liînegu razvnja v okraju, ubCinah in podjetjih.
9is
I: arhivskih lonoov in zbirk
arhiv' xviii1995
čila, informacije, analize, statistika članstva, pa jc uvrščeno v okvir gradiva okrajnega komite,« kot je bilo že tudi odloženo v pisarni komiteja. Gradivo je dostopno za uporabo TJporabljaIo se je tudi že v razi" kopalne namene.2y
Na koncu sestavka žcum še opozoriti, d.*» jc s strokovno ureditvijo tega fonda in fonda Mestni komite ZKS Ljubljana 1945-195330 urejeno in dostopno uporabo gradivo 1 ubljanske partijske organizacije od leta 194<: do 1965 Prav tako je prevzeto, urejeno in popisano gradivo s strani ustvar^ lica še za nadaljnjih 25 let, vse do Ista 1989 i] Dostopno jc /.a uporabe no pravilniku o pogojih za uporabo arhivskega gradiva32 oziroma pc pogojih, določenih v nrimopredajnem zapisniki gradiva C K KPS/ZKS mud ZKS-Stnnko demokratične prenove in Arhivom Republike Slovenije.33
® Jcrca V od l Sck Staiit. Ori., druJbcnopHitičncga re/voja Ljubljane 1945-1955, Zgodovina Ljubljane, Pri ;pcvKi /a monografijo, Ljubljana 19K4 sir. 501 522: Ljiljana SuSlar. 1/ partijskih rhiv ,v ■> nezadovoljstvu d.lav ev in prekinitvah dela, Arhivi 17/1994, it. 1-2, str. 120-124 kol raziskavah o nacionalizacijah, problematiki Revije 57 O gTadi"u lega fonda glej: Ljiljana Šuštar, Grudivci ljubljanske partijske organizacije za ¡ela 1^45-1953, Arhivi 16/1993. Si." 1-
2, sir. 122-124.
ZAL, Mtsini ki'miieZKS Ljubljan» popis ' Pravilnik o pogojih mM uporabo urhivskega gradiva, Ur. I. SRS. St. ,14/ltl, popravek Ur. I. SRS, M.2/8; Obrazloliiev -j up-jiabi le^a gradiva je bila po-Jana v Obni/loi.ilvi Pravilniki o organizaciji in delu ler o ¡.iMemati/.aeiji lcI in nalog Arhiva SR Slovenije, ObveMila Arhiva Republike Slovenije letnik 6/1, IW0, .-itr.93.
3* O leh pofinjih glej v ¡¡anku1 Darinka Drnovšek, C-:adiv" fonda ■ C K KPSr.KS I94M99C Arnivi I5/1V92 St. 1-2,str. 63
Julius Kugy in Jože Abnm-Trcntar v Ovčji vasi (Valbruna) 22 avgusta J937t slabo leto pred Trcntarjevo smrtjo
Pokmjin-ki -tri i- v Novi 'Jorfi, asebn fond Lvdvih: Zorzuta, i e 3, ti.e. S/3