— 323 — Potovanje po Laškim. Spisal M. Verne. 27 .pismo. Dragi prijatel! Iz Solfatare sim šel nazaj v Pocuol, kjer se vidijo tudi še ostanjki nekdanjima krasnima jeza, ki mu Kali L ulov most pravijo. Trinajst kloncnikov šterli še iz morja , na kterih bo oboki sloneli. Vsih vkup je bilo 25 (Opus pilarum vi*. V.) Tu je bil cesar Kali-gula prismojenima spomina 3600 sežnjev dolg1 most na ladjah od Pocuola do Baje čez silno lep naliv ali rokav morja napravil, de je iz Baje v Puteole ali v Pocuol, kakor de bi bil res Partiane, Dakiane in Britan-čane premagal, med brezštevilno množico ljudi, ki so ga zijali in mu na vse gerlo slavo vpili, slovesno jahal, ali slovesni vhod (Triumph} imel. — Ko bi bili, kar je večkrat želel, vsi eno samo glavo imeli, bi jim bil Ka-ligula drugač pokazal. Svetonia beri, ki tega norca dobro popiše. Pol talianske milje ali nekoliko minut unkraj Pocuola je bila nekdaj poleg morja silno prijazna Cice-ronova pristava, ki jo je „Akademio" imenoval. Dandanašnji ni več druziga, ko nekaj podertin. Tla so tod okrog vse vulkanske, kar spričuje verh druziga posebno novi hrib (Monte nuovo), ki je 27. kimovca 1538, debelo četert ure od Pocuola poleg druziga hriba ? ki mu „Gauroa pravijo, v eni sami noči zraste!. Cesta pelje ravno prek njega k Lukrinškimu jezeru, kteriga kamnice (Auster, Ostrica) so Rimljanam toliko dišale, kar Marcial spričuje rekoč: »Non omnis laudem, pretiumque aurata meretur, Sed cujus fuerit concha Lucrina cibus«. To jezero deli od morja ne ravno širok jez, po kterim cesta v Bajo pelje. — Od tu sim šel na desno, vstran prek noviga hriba, maloveč ko četert ure dalječ, Avernisko jezero (Lacus Avernus) ogledat. Menil sim, de bom Bog ve kako strašne kraje vidil; pa pridem k majhnimu, pokojnimu jezeru sred lepo obraščenih gričev. Virgili in — če se prav spomnim, Lukreciga vse drugač popišeta. — Na južni strani jezera je po-prek v hrib jama, ki ji „Sibilna (Sembiljska) jamau pravijo, in o kteri Virgili piše: »Spelunca alta fuit, vastoque immanis hiatu« — Tudi to sim hotel ogledati, desiravno sim se na Virgiljeve besede spomnil: »— — — — — facilis descensus Averno, Sed revocare graduni, saperasque evadere ad auras Hoc opus, hic labor est« — Nekdaj se je šlo nekoliko milj dalječ po nji proti Aheronu in Kumi (Cumae). Dandanašnji pa se ne more dalječ, ker so jo semtertje mende potresi zasuli; in v nekim kraji je treba zastran vode, ki do stegna seže, de človeka prenesejo, kar po domače „andar a cavallo" pravijo. Tu sim široko gledal, kje bomo konje vzeli — kar se mi priklone močan, terden korenjak, ter pravi: wNa-me, gospod !a — Serčno ga zajaham, de me čez vodo prenese, pa desiravno je bil prav korenjak, je vender dobro stokal pod menoj. — TujeKu-mejska ŠembiJja prerokovala kakor Virgili pravi: »— — — — — — — ostia centum, Unde ruunt totidem voces, responsa Sjbillae«. Od tod sim šel nazaj k Lukrinškimu jezeru in. naprej v Bajo (Baiiae), kjer ni več druziga ko poder-tine poleg lepiga morskiga rokava ali naliva (Meerbu-sen). Baja je bila nekdaj rimski gospodi nar prijetniši kraj — skoraj bi rekel nje raj. Tu so se gostili in kratkočasili, de ni bilo ne konca ne kraja.—H orači pravi: »Nullus in orbe sinus Baiis praelucet amoenis«. Ciceronpa, desiravno mu je pristava blizoBaje, ki jo je, kakor sim že povedal, „AkademiV< imenoval, silno dopadla, se jezi in pravi: »Ubi libidines , amores , adulteria , convivia , commestatio-nes, cantns et svraphonise audiri solent«. Proporci opomina zato Cintio, de naj se ne da v Baji zapeljati: »Tu modo quam primum corruptas desere Baiias: Multis ista dabunt litora dissidium , Litora, quae fuerunt castis inimica puellis. Ah pereant Baja?, crimen amoris, aqua) 1« Dandanašnji je v tem nekdaj toliko kratkočasnim in zapeljivim kraji vse tiho, vse žalostno, vse polno podertin, med kterimi je nekoliko tempeljnov, ki so morali nekdaj lepi biti, posebno pa tempelj Venere, ki se ji je „Venus Lucina" djalo, in Merkurjev tempelj. Od Baje naprej po hribu na večerni strani se pride v revno vas, ki se ji ?3Mercato del Sabato" pravi. Nekoliko korakov od te vasi je čudovit vodnjak (Piscina mirabilis), v kteriga je bila voda za potrebo rimskih, vojnih ladij ali brodniške vojske od dalječ napeljana. Vodnjak je štirivoglat s peterimi predali, ki jih štiri verste po 28 rimskih pedi visocih kloncnikov (Pilastri") dele, na kterih obok slonu Dolg je vodnjak 216, širok pa 97 pedi. Dvoje stopnic (Stiege) po 40 stopinj pelje na dno. V oboku je nekoliko odduškov, de so mende vodo v njih zajemali. Nekoliko bliže morja je verh Baolskiga griča (Bauli), kjer je grozoviti cesar Neron svojo mater umoriti dal, in kjer ji je, de bi se nič hudiga ne nadjala, sam naproti prišel — „Venientem dehinc obvius in litore (nam Antio adventabat) excepit manu et complexu , ducitque Baulos" pravi Tacit — verh baolskiga griča, pravim, je v tleh nekakšno, večidel v mehko skalo vsekano pohištvo, ki mu „Cento camerelle" pravijo, pa mende nihče ne ve, če so kleti ali hrami Juli-Cezarjeviga poslopja, kakor nekteri terdijo, ali jetnišnica, ali pa stanice za sužnje. Na zahodni strani tega hriba je, desiravno polno grobov, vender zalo prijetno elizejsko polje (Campi Elisii), ki ga Virgili tako lepo popiše. In unikraj pri-jetniga, pokojniga morskiga naliva je visok hrib, na kterim je Ene a tovarša M i se na pokopal —- ingenti mole sepulcrum — in ki ga še zmiram ;,Capo Miseno" imenujejo. »Monte sub aerio; qui nune Misenus ab illo Dicitur, a3ternumqae tenet per s«)cula nomen«. Bolj na severno stran od Misenskiga hriba je veliko jezero, ki mu „mare morto" (mertvo morje) pravijo, in nekoliko dalje so Stigiški močirji — stvgise pa-ludes — in Kocit in Aheron. »Cocyti stagna alta vides, stygiamque paludem, Di eujus jurare timent et fallere numen«. Od tod sirn šel še dalje na zahodno-severno stran do tje, kjer je nekdaj Kuma (CumaV) nar starši mesto v Italii, stala — in potem nazaj v Neapolo.