Foš^^v^aSana v gotovini. Leto XI., št. 206 Ljubljana, petek S. septembra 1930 Cena 2 Din Upravmštvo: Ljubljana, K.nafljeva ulic« 5. — Telefon št. 3122. 3123, 3124, 3125, 3126. Inssratni oddelek: Ljubljana, Prešer. nova ulica 4. — Telefon St 2492, Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta St 13. - Telefon St 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica St 2 — Telefon St 190. Računi pri pošt ček. zavodih: Ljub« Ijana St 11-842; Prah« čislo 73.180: Wien št 105241. Naročnina znaša mesečno 25.— Din, za inozemstvo 40.— Dtn. Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon št 3122, 3123. 3124. 3125 in 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Te» lefon št. 2440 (ponoči 2582). Celje: Kocenova uL 3 Telefon St 190. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifo. H^BBH^HMBH Sodelovanje vseh Iskrenih Jugoslovenov Nova pomembna deklaracija kraljevske vlade — Popolna solidarnost vseh članov kabineta v izvajanju julijskega programa — Sodelovanje ne glede na prejšnjo strankarsko pripadnost Beograd, 4. septembra. M. Danes od 11.30 do 13.30 se je vršila pod predsedstvom predsednika ministrskega sveta in notranjega minis-tra generala Petra Zivkoviča seja ministrskega sveta. Seje so se udeležili gg. ministri Uzunovič, dr. Marinkovič, dr. Drinkovič, dr. Ku-manudi, dr. Srškič, Maksimovič, dr. Si-benik, dr. Švrljuga, inž. Radivojevič, Trifunovič, Preka, dr. Neudorfer in dr. Švegel. Gg. ministri dr. Korošec, dr. Frangeš in Demetrovič seji niso prisostvovali, ker so na potovanju odsotni iz Beograda. Na seji so razpravljali o načrtu dela za nadaljnjo izvajanje sklepov, sprejetih na seji ministrskega sveta dne 4. julija 1930. Poleg ostalega je bilo v /.vezi s prej sprejetimi sklepi sklenjeno, da vsi člani kabineta javno izjavljajo: da imajo samo en program, ki ie izražen v manifestu Nj. Vei. kralja od 6. januarja 1929 in v deklaraciji vlade od 4. julija 1930. Oni se zato smatrajo za člane homogenega kabineta, uverje-ni, da sta za pravilni razvoj narodnega in državnega življenja v bodočnosti izključena povratek in obnova nekdanjih strank. Izjavljajo, da so odločeni v bodočem političnem delu nastopiti samo na tej osnovi in skupno sodelovali brez ozira na svojo prejšnjo strankarsko pripadnost. Manjšinski kongres in Panevropa Izjava nemškega delegata o Briandovem načrtu — Udeležba zastopnikov narodnih manjšin iz Jugoslavije Ženeva. 4. septembra, s. Šesti kongres narodnih manjšin se je danes bavil z raz-covori voditeljev Nemcev v Gornji Sleziji. Poslanec Ulitz je poudarjal v obširnem poročilu načelni pristanek manjšin k ideji zveze evropskih držav. Načrti Brianda pa imajo po njegovem mnenju veliko vrzel, ker poznajo le države, ne pa narode kot take. Ako poudarja Briand v svojem memo-randu, da je čas ugoden, kaže s tem optimizem, ki glede na gotove dogodke morda ni utemeljen. Ako se v nekaterih državah smatra vprašanje priključitve narodnostnega ozemlja z materinsko zemljo za povod voini. govori to proti načelom enakopravnosti narodov. Dokler bodo obstojale skupine držav, ki imajo jasno naperjeno ost proti drugim državam, se more reči, da državniki Evrope še niso prežeti z duhom novecja časa. Pot, po katerem se sedaj stopa, še ne vodi do cilja, ki mora biti mir Evrope na podlagi mira med evropskimi narodi. Ženeva, 4 septembra, s. Predsednik kongresa nacijonalnih manjšin dr. Vilfan je na današnji plenarni seji sporočil, da so jugo-slovenske oblasti zastopnikom nemSkih in madžarskih manjšin dale potne liste za udeležbo na kongresu. Jugoslovenska vlada ■noče preprečiti udeležbe članov na ženevskem zborovanju. Namesto dr. Štefana Krafta, ki je obolel, je prispel dr. Grassel. Žal se mora računati s tem, da delegati madžarskih manjšin Jugoslavije ne bodo pravočasno prispeli na kongres. Vojaške zveze meti Rusijo in Nemčijo Poljski tisk zahteva zaradi afere nemškega letalca Amlmgerja posredovanje Društva narodov Var^aTa. 4. septembra. AA. ^Gazeta Poljaka- opozarja v svojem članku pod naslovom "»Za kulisami sovjetske zveze« na odkritja v zvezi s smrtjo nemškega letalca Amiingerja v Rusiji in samomora njegove žene. List ueotavlja, da je zveza med Nemčijo in sovjetsko Rusijo, ki je v vojaškem pogledu jako intimna, potrjena z nepobit-nimi dejstvi. Pri tem opozarja na odkritja nemškega socialističnega poslanca Kinkler-ja. ki jih je objavil >Vorwartsc že L 1928., ter na odkritja sovjetskega tednika >Ogo-Tijaki. ki dokazujejo, da predstavlja Reichs-Tv-ehrov vojni kader armado treh milijonov mož. Varšava. 4. septembra. A A. List >Ilu-ptrovani Kurir Kodzieny* piše o aferi Amiingerja, da ima značaj mednarodnega škandala in da bi se moralo o njej razpravljati pred Društvom narodov. Sklicujoč se na odkritje pariškega >J'/)urnala«, naglasa, da je bil Amlinger delegiran od nemških vojaških oblasti, da v sovjetski Rusiji organizira skupno vojaško delovanje med sovjeti in Nemčijo. Navedeni članki ter nekateri nemški listi, med njimi celo glasilo nemškega državnega kanclerja *Germania«, ugotavljajo, da je delal Amlinger po navodilih, ki mu jih je dal šef nemške državne brambe. List >Kurir Kodzieny« nadalje ugotavlja, da je afera Amlinger demaskirala nemško oboroževanje, ki je naperjeno proti Poljski. Razen tega je afera odkrila tudi to, da obsitoji tajno sodelovanje med nemškimi vc*jaškimi oblastmi in sovjetsko vojsko. »Kurir Kodzieny« smatra, da je treba to afero glede na to, da je v Nemčiji ukinjena mednarodna kontrolna komisija, postaviti na dnevni red sedanje skupščine Društva narodov. Costes in Bellonte na poletu za novim rekordom Davi ob 6.55 sta francoska letalca odletela iz Newyorka v 1200 milj oddaljeni Dalias talca, ir ju burno pozdrav!ja'a. Pariz. 4. septembra. AA. Francoski zunanji minister Briand je sprejel ameriškega veleposlanika v Parizu Edgea, ki mu je prišel uradno izreči najtoplejše čestitke ameriške vlade za slavni Dolet Costesa in Bellonta čez Atlantik. Pariz, 4. septembra. AA. Letalec Costes bo odlikovan s trakom komanderja Legije časti, Bellonte pa z rozeto oficirja Legije časti. Oba letalca dobivata neprestano nove brzojavke s čestitkami. Med drugimi so jima čestitali predsednik pariškesa občinskega sveta, minister trgovske mornarice, britski minister za zrakoplovstvo, vdovi Colija in Nungesserja, asturski princ, rou-enski in havreski župan. Newyork. 4. septembra. AA. Letalca Costes in Bellonte sta ob 6.55 zjutraj ameriškega časa odletela v prekrasnem vremenu v Dallas v državi Texa5. Gre za nagrado 5000 funtov šterlingov, ki jo yt P'.-Motril polkovnik Easterwood za letaka, k' brez pristanka prelep 1200 milj dolgo taz-daHo iz Newyorka v Dalias. Newyork, 4. septembra. AA. Francoska lerrica Costes in Bellonte sta bvla včerai sprejeta v občinski hiši, kjer je bilo njima na čast izrečenih mnogo govorov. Med njimi so najpomembnejši govori i;ewyor-škega župana Walkerja in obeh tranco-skrh letalcev. Velikanska množica ljudi je napoisiia vse ulice, po kaaerih sta šla le- Oborožena vstaja v Indij! CJpor indijskih kmetov v Islampurju — Ponesrečena pogajanja z Gan dijem Pooma. 4. septemtera. A A. Kmetje v Islampurju v satarsfoem okraju so priredili v poslednjem času velike manifestacije proti indijski vladi in vsem osebam, ki imajo v rokah administracijo. Vladine oblasti mislijo, da nameravajo prebivalci v Islampurju ustanoviti svoje lastne oblasti. Zato je vlada odredila vse potrebne ukrepe, da ne bodo mogli kršiti zakonov. Gibanju prebivalstva v Islampurju se je priključilo okoli 4000 oseb. Vlada je odposlala v Islampur potrebna vojaška ojačenja; začetek operacij bo jutri. Islampur leži na zapadni meji države Kholapur. Prebivalci države Kholapur prihajajo oboroženi z različnim orožjem Islam-purcem na pomoč. Utaborili so se v obmejnih hribih. Bombay, 4. septembra. AA. Pogajanja za mir v Indiji, ki so se vodila z Gandhijem, so se razbila. London, 4. septembra. AA. S severao-zapadne meje Indije poročajo, da je 17 -Afridov, ki so pripadali obmejnemu redar- nicijo v torek preko meje. Sodijo, da so jih prijela afganska oblastva in da jih bodo internirala v Kandaharju. Japonski princ Toguko pri papežu Rim, 4. septembra AA. Predsednik italijanske vlade je sprejel v palači Venezia japonskega princa Toguko. Japonski princ je predsednik parlamenta. Po tem obisku se je napotil v Vatikan, kjer ga je sprejel papež. AmerMo zlato za Francijo Cherbourjf, 4. septembra AA. Parnik »Evropa« je iz Newyorka pripeljal za 90 milijonov frankov zlata, namenjenega za Pariz. Katastrofa španskega letala Pariz, 4. septembra AA. Havas poroča iz Elafrcfla na španskem, da je tam neko vojaško letalo padlo v plamenih na zemljo in se razbilo. Tri osebe, ki so bile v st™ v Kiriju, pobegnilo z orožjem in mu- letalu, .je pri tem doletela smrt. SODBA BO RAZGLAŠENA ŽE JUTRI Pospešena razprava v Trstu — Vrši se sedaj dopoldne in popoldne — Sinoči je bilo zasliševanje obtožencev končano in so prišle na vrsto že priče Trst, 4. septembra s. Današnja razprava proti jugoslovenskim obtožencem se je pričela že ob 9. dopoldne in se po triurnem opoldanskem odmoru nadaljevala tudi popoldne. Danes so bili zaslišani vsi obtoženci, ki niso prišli na vrsto že včeraj. Še enkrat je bil zaslišan Ferdinand Bidovec, katerega zasliševanje se je vršilo že včeraj. Danes je šlo predvsem za očitek, da je sodeloval v zaroti, ki je hotela izvršit? atentat na jugoslovenski konzulat v Trstu in ga podtakniti fašistom. Zarotniki so baje hoteli istočasno pognati v zrak neko italijansko šolo. V onih dneh so se izvršile prve aretacije. Zaradi tega je Marušič Bidovcu naročil, naj spravi do eksplozije tretjo bombo, ki jo je dobil od Valenčiča, pred policijsko direkcijo, ako bi Marušič padel v roke policije. Dalje je bil zaslišan Fran Marušič. 24 let stari trgovski pomočnik iz Trsta. Brani ga odvetnik Chersich. Marušič je izmed obtožencev najbolj obremenjen kot duševni voditelj tržaške zarotniške skupine ter organizator vseh akcij, ki jih je izvršila ta skupina. Včeraj je, kakor zatrjujejo današnji listi, poslal državnemu tožitelju pismo, v katerem razkriva priprave za atenat na Mussolinija. Marušič je manjše postave, čokat, lepo oblečen, skrbno počesanih las in brez kravate. Na vprašanja predsednika odgovarja precej tiho in gestikulira z rokami ter neprestano podkrepljuje svoje odgovore z živahnimi kretnjami. Njegov izgled je vse prej podoben pohlevnemu človeku kakor voditelju kake teroristične skupine. Na vprašanje predsednika, da li je odobraval nasilno akcijo, je odgovoril, da je bil vedno proti takemu postopanju ter da je ponovno miril Špangerja, ki je bil najbolj radikalno navdahnjen. Duševni oče borbene akcije pa da je bil Bidovec, ki je znal najbolj pripravljati načrte. Priznal je, da je bil od leta 1928. član organizacije, ni pa bil nikoli njen voditelj. Špangerja je spoznal po vstopu v organizacijo 1. 1928. Predstavljen mu je bil kot eden najboljših borcev za slovensko stvar in voditelj protifašističnega pokreta. Što-ko je spoznal šele kasneje. Tržaška skupina je operirala na ozemlju med Bazovico in Katinari. Dinamitno bombo, ki je bila namenjena za atentat na fašistični list, je skril v nekem prostoru ameriško-itali-janske tianke, kjer je bil nastavljen. Marušič je baje dalje priznal, da je bil takoj naklonjen tajni zvezi Slovanov, ker je bil odkritosrčnega slovanskega mišljenja. Tudi danes misli in se čuti Slovana. Terorističnih aktov pa ni odobraval. Šele v zadnjih mesecih se je dal prepričati o njihovi potrebi. Dobavitelj orožja je bil Valenčič. Orožje so spravljali na žagi, kjer je bil Vaien-čič prokurist. Predsednik je nato vprašal, kako se je nameraval izvršiti atentat na Mussolinija, nakar je Marušič odgovora, da so hoteli spraviti v karoserijo predsednikovega avtomobila dinamitno bombo. Tajna organizacija je obstojala iz posameznih celic. Povelja so prihajala od Rejca, ki je živel v inozemstvu. Tudi Ludvik Spanger je bil član tajne organizacije. On je informiral obtožen-ko Frančeskinijevo o atentatu na »Po polo di Trieste«. Predsednik je nato pripomnil, da je bil Spanger sploh eden najnasilnejših članov organizacije. On je bil informator med Gorico in Trstom. Naslednji obtoženci ki so bili zaslišani, niso izpovedali ničesar bistveno novega. Deloma so priznavali navedbe obtožnice, deloma jih zanikali. Vsi so poudarjali, da je njihova borba imela predvsem namen omejiti italijansko raznarodovalno akcijo ter ohraniti med narodom jugoslovenski duh ter slovansko zavest. Ni pa si stavila kakih nasilnih reakcij za cilje ter se je zadovoljila s kulturnim delom in razširjanjem slovenskih knjig in listov. Šele v zadnjem času je prevladalo v organizaciji prepričanje, da ni mogoče uporabljati proti italijanizaciji samo kulturnega orožja in da bo potreba poseči po odločilnejših sredstvih. Vendar pa so te čine izvrševali le posamezni člani na svojo roko brez vsakega povelja vodstva organizacije. Obtoženec Karol Rupelj je ponovil izjave, ki jih je dal pred preiskovalnim sodnikom glede svoje udeležbe na akcijah tajne organizacije. Ivan Obad je s Štoko in Rupljem sodeloval pri požigu ljudske šole v Zgoniku. Mario Za-hatJc .deloval y Borštu. kjer bi.se mo- ral ubiti občinski stražnik Kuret. Niko- j laj Kosmač, prijatelj Zaharja, je sodeloval s tem. Na popoldanski razpravi, ki je trajala do 8. zvečer, so bili zaslišani še preostali obtoženci, kot zadnji Fran Valenčič. Vsi razen Valenčiča igrajo v tem procesu le postransko vlogo. V glavnem gre za atentat na »Popolo di Trieste«, dočim so imenovani obtoženi zgolj zaradi direktnega ali in-direktnega sodelovanja pri raznih požigih ter pri podpiranju špijonažnega delovanja glavnih obtožencev. Valenčič spada k glavnim obtožencem, ker je izdelal in skrival bombe, ki so jih uporabili pri atentatih. Skrival jih je pri žagi podjetja, pri katerem je bil uslužben. Pozneje jih je dogovorno dal na razpolago Marušiču, Bidovcu in Milošu, ki so vodili akcijo v Trstu. Takoj nato se je pričelo ZasliSevanje prič. Prvi je bil zaslišan oče ubitega novinarja Nerija, nato pa ostali trije uslužbenci »Popola di Trieste«, ki so bili pri atentatu ranjeni. Bistveno niso izpovedali nič novega. Vedeli so le to, kar so slišali govoriti in kar se je odigralo po atentatu. Sledilo je zasliševanje vojaških strokovnjakov, ki so podali svoje mnenje o učinkovitosti eksploziv, ki so jih uporabljali za bombe in o učinku bomb. S tem je bila današnja razprava zaključena. Nadaljevala se bo jutri dopoldne ob 9. Jutri bodo zaslišane še ostale priče, večinoma policijski organi, kara-binerji ter policijska prefekta iz Trsta in Gorice. Njihove izpovedi so bolj formalnega značaja, ker se nanašajo samo na to, kar so izvedeli od konfidentov Zasliševanje prič bo končano jutri dopoldne, popoldne pa bodo pričeli govoriti državni pravdriik in zagovorniki, ki bodo imeli le kratke govore, tako da bo proces jutri že definitivno zaključen. Sodba bo izrečena v soboto zjutraj ob 8. uri. Slovaški listi o procesu Bratislava, 4. septembra. M. Tukajšnji »Slovenski Dennik« objavlja o tržaškem procesu daljši članek, v katerem pravi med drugim: »Odnošaii med Jugoslavijo in Italijo so se po zaslugi beograjske vlade ' zadnji dobi razvijali tako, da ni bilo nobene prilike za kak spor. Celo strašna nesreča na Jadranskem morju, pri kateri bi se bil skoro potopil največji jugoslovenski parnik »Ka-radiordje«, ni povzročila v Jugoslaviji ogorčenja, dasiravno je bilo za to povoda več ko dovoli. Zunanja politika beograjskega ministrstva se je znala izogniti v zadnji dobi raznim nevarnostim, ki bi mogle dovesti do novih sporov. Predobro vemo, da Italija tega ne bi storila. Beograd ve. kaj mu je storiti, da ne nasede fašističnemu režimu, ki neprestano poskuša speljati Jugoslavijo na led. Dne 1. septembra pa se ie pričel v Trstu pred izrednim tribunalom proces proti IS Jugoslovenom, ki so obtoženi zaradi zločinov proti varnosti države. Za 7 obtožencev predlaga sodišče smrtno kazen. Ta najnovejša gonja proti Jugoslovenom v Italiji, kjer že davno nimajo več nikakih pravic, kakor jih imajo druge narodne manjšine v drugih evropskih državah, izziva vznemirjenost jugoslovenskega prebivalstva. Ti mladi ljudje niso mogli storiti vseh onih zločinov, katerih jih dolže. Večina teh mladeničev je komaj zapustila šolo, mnogi izmed njih so postavljeni pred sodišče samo zaradi tega, ker so čitali in širili jugoslovenske knjige. Proces v Trstu bo izzval ogorčenje v vsej kulturni Evropi, Če človek čita fašistične liste o tem, kar se pripravlja v Trstu, si je takoj na jasnem, da se pripravlja v resnici velik zločin. Fašisti hočeio docela iztrebiti Jugoslovene v Italiji. Evropa pa bo tudi spoznala, da je bil ta proces Rimu potreben. Toda Rim se mora zavedati, da bo tako končal, kakor je zače!. Mi se ne vtikamo v notranje zadeve Italije, toda naša dolžnost je, da apeliramo na ves kulturni svet, nai zabrani in onemogoči ta strašni justični umor v masi, ki se pripravlja z vso naglico v Trstu nč 1 pripadniki jugoslovenskega naroda. Ce bi kulturna Evropa, ki se često vmešava v manj važne zadeve, na vse to molčala, bo dala s tem le dokaz svoje slabosti pred Italijo, kjer je streljanje, obešanje in zapiranje nedolžnih ljudi postal dogodek, brez katerega ne mine niti en dan.« Uspešno tlelo za zdravstveno povzdigo vardarske banovine Minister Preka o svojem inšpekcijskem potovanju — Priznanje uspešnemu in koristnemu delu zdravstvenih ustanov — Razveseljivo sodelovanje prebivalstva Beograd, 4. septembra. AA. Minister za sccijalno politiko in narodno zdravje go« spod Nikola Preka se je vrnil s svojega inšpekcijskega potovanja po vardarski ba» novini in je o tem poročevalcu agencija Avale izjavil: »Posetil sem doslej domala vse ustano« ve dodeljenega mi resora v teh lepih kra« jih naše domovine. Že prej sem mnogo proučeval domača in tuja poročila o de« lovanju zlasti higijenskih ustanov. Kot re» serni minister sem se hotel na mestu se« znaniti z njihovim delom. Priznati vam moram, da je delovanje ni» gijenskih ustanov napravilo name izredno lep vtis. Povsod sem videl lepo delovanja in navdušenje tako pri zdravnikih kakor pri ostalem osobju. Higijenske ustanove so postale v vardarski banovini zares pra« vo kulturno središče za obče koristi in so pokazale čudovite uspehe. Zastopniki oblaštev in vojaštva so mi izrazili svojo zahvalo za delo teh ustanov. Povsod sem prišel tudi v stik z narodom, ki je izražal svojo hvaležnost in priznanje. Nenavaden vtis je name napravila udeležba prebival« stva pri tem zdravstvenem delovanju. V vseh krajih, kamor sem prišel, sem opazil žive želje, da se čim več dela v tej smeri. Dobil sem mnogo prošenj za gradnje vo« dovodov in izvršitev asanacij. Dal sem ustanovam potrebna navodila, da se ta Je» la izvedejo. Prebivalstvu te ustanove čiir>» dalje bolj koristijo in je dozdaj iskaio v teh ustanovah pomoči in nasvetov že vei stotisoč ljudi. Pri tej priliki smatram za svojo dolž» nost, da izrečem priznanje vsem, ki so o<>» magali pri ustanavljanju teh ustanov in ki v njih delujejo. Za dovršitev državne boi= nlce v Skoplju so že v načelu odobreni krediti, z državno podporo pa se zgrada tri sreske bolnice. Bolniškemu vprašanju bomo posvetili posebno veliko pažnjo, vendar že zdaj opažamo v mnogih bolnicah pomemben napredek, zlasti tam, kj°r opravljajo bolničarsko službo usmiljena sestre.« Pravilniki o kontroli sadja in hmelja Beograd, 4. septembra. AA. Včeraj popoldne je bila v ministrstvu za trgovino in industrijo, oddelek za kontrolo izvoza, konferenca pod predsedstvom načelnika tega oddelka dr. SteinmetzasSorodolskega Konference so se udeležili referenti mini« strstva za trgovino in industrijo in mini« strstva za kmetijstvo ter zastopniki Za« voda za pospeševanje zunanje trgovine, glavnega zadružnega saveza, društva iz« voznikov, trgovskih zbornic iz Beograda, Zagreba, Sarajeva in Novega Sada. Na konferenci je bilo sprejeto besedilo novega pravilnika o kontroli kvalitetnega svežega grozdja, ki ga je izdelalo ministr« stvo za trgovino. Razen tega so na koii« ferenci razpravljali tudi o novem tiravil« niku o kontroli suhih sliv in surovih sliv za mezgo. Tudi ta pravilnik je bil z ne« znatnimi izpremembami sprejet. Konferenca je naposled sklenila, da iz« dela ministrstvo za trgovino in industrijo končno besedilo pravilnika o suhih slivah in mezgi, pravilnika o svežem sadju in o hmelju in da skliče v toku tega meseca Vonfereni-o za razpravljanje o besedilih teh pravilnikov. Konferenca Rdečega križa balkanskih držav Beograd, 4. septembra. AA. 30. septembra in 1. oktobra t. 1. bo v Beogradu regionalna konferenca društev Rdečega križa ?z balkanskih držav. Te konference se udeleže društva Rdečega križa iz Albanije, Bolgarije, Rumunije, Grčije in Rdečega polmesca iz Turčije. Na konferenci bo poročal o splošni organizaciji Rdečega križa glavni tajnik društva dr. Ljuba Popovič, o pomori Rdečega križa dr. Jovan Nenadovič, predsednik oblastnega odbora v Novem Sadu; o higijeni Vasa Lazarevič, član glavnega odbora; o razvoju poklica babic v poslednjih 20 letih dr. Žarko Ruvidič; o pomlad-ku Rdečega križa njegova predsednica Le-posava Petkovič. Ta konferenca društev Rdečega križa is balkanskih držav je pripravljalni sestanek za 14. veliki kongres vseh društev Rdečega križa, ki bo od 6. do 11. oktobra t. I. » Bruslju. Odlikovanje Beograd, 4. septembra p. Z redom sv* Save HI. stopnje je odlikovan upokojeni L tehnični inšpektor v Ljubljani g. Ivan Sbrizaj. šesti kongres manjšin Ni brez namena in pomena, da se vrši kongres evropskih manjšin v Ženevi tik pred plenarnim zasedanjem Društva narodov. Vprašanja o katerih razpravlja kongres, se neposredno tičejo tudi Društva narodov, dasi se jih to previdno iz-ogiblje, kar se le da. Dosedanji kongresi manjšin so dokazali solidnost organizacije narodnih manjšin, znane pod imenom Kongres manjšin«, in visoko dvignili njen ugled v mednarodnem svetu. Posrečilo se jim je zainteresirati merodajne evropske politike za ta važni problem, ki je danes na dnevnem redu skoro vseh drugih mednarodnih organizacij. Tudi projektirana Panevropa je brez poprejšnje zadovoljive rešitve manjšinskega vprašanja nemogoča. Lanski kongres manjšin je napravil važen sklep, da vse na kongresu zastopane manjšine letos predlože izčrpna poročila o svojem pravnem in dejanskem položaju, kakor je nastal in se razvil po vojni na temelju mirovnih pogodb. Ta materijal, ki je že šel v tisk, je sedaj zbran v celoti. Delo bo velike vrednosti, ker bodo podatki avtentični in bo omogočen. objektivni pregled stanja narodnih manjšin v evropskih državah. Zanimiva bo na sedanjem kongresu tudi debata o »Načrtu statuta za manjšine«, ki ga je izdelal belgijski princ Ro-han, ki se že več let bavi z manjšinskimi vprašanji. V aprilu letošnjega leta je princ Rohan povabil k sebi v posvete predstavnike večin in manjšin iz Nemčije, Avstrije, Rumunije, Čehoslovaške in Madžarske. Rezultat teh posvetovanj je bil zgoraj omenjeni načrt, ki podrobno določa, kakšne pravice naj bi se dale narodnim manjšinam. Principi, na katerih si Rohan zamišlja ureditev manjšinskega vprašanja, se bistveno razlikujejo od onih, ki jih zastopa kongres in ki so v glavnem naslednji: 1. Ustvaritev mednarodne pravne za- vesti, ki pripoznava, da so gotove živ-ljenske pravice manjšin (ozir. narodnih skupin) nekaj naravnopravnega. 2. Priznanje, da so te naravne pravice del mednarodnega prava. 3. Izvajanje veljavnega mednarodnega prava. Z drugo besedo rečeno: kongresi manjšin streme za stabilizacijo splošnega manjšinskega prava in za rešitvijo manjšinskega vprašanja po splošnih pravnih načelih. Načrt princa Rohana pa predlaga ureditev potom mednarodnih pogodb, ki naj jih sklenejo med seboj zainteresirane države. Če vzamemo konkreten slučaj, bi se po predlogu princa Rohana dalo rešiti vprašanje slovenske manjšine v Avstriji in nemške v Jugoslaviji potom medsebojne pogodbe, ki bi jo sklenili obe državi in s katero bi se obvezali, da bosta po Robanovem »statutu« postopali z manjšino. V »statutu« so podrobno navedena določila o šolstvu, o rabi jezika v javnem življenju itd. Kongresi zastopajo torej principijelno rešitev manjšinskega vprašanja, princ Rohan in njegova skupina pa predlagata praktično rešitev od slučaja do slučaja. Jugoslovenom je v veliko zadoščenje, da na kongresih manjšin aktivno in vodilno sodelujemo na rešitvi tega važnega problema. Naš slovenski rojak dr. Wil-fan, ki je že več let stalen predsednik kongresa manjšin kot organizacije in kot zborovanj. S svojim temeljitim poznavanjem manjšinskega vprašanja, z objektivnim postopanjem in z neumorno delavnostjo si je pridobil veliko mednarodno avtoriteto, ki je tudi za ves naš narod neprecenljive vrednosti. Tudi sedanjemu, šestemu kongresu v Ženevi predseduje dr. Wilfan in vsi smo žnjim z iskreno željo, da bi njegova prizadevanja rodila čim več uspeha. Poročila beograjskih in tržaških listov - Ustreljeni neznanec je bil postojnski rojak Josip Kukec Prihod inozemskih delegacij Včeraj sta prispeli delegaciji češkoslovaške in rumun-ske armade — Zbrane so tudi delegacije vseh naših polkov — Praznično razpoloženje v Beogradu Beograd, 4. septembra, pr. Dasiravno nas ločita od velikih vojaških in nacionalnih svečanosti ob priliki izročitve novih polkovnih zastav še dva dni, je prestolnica že vsa v prazničnem razpoloženju in obeležju. Še predno je mestna občina izdala poziv, so bile že vse hiše v državnih jugoslovenskih zastavah. Pogled na ulice živo spominja na nepozabne vsesokolske dni, samo da opažaš sedaj namestu rdečih sokolskih srajc vojaške uniforme. Poleg zastopstev vseh vojaških edinic in vseh višjih poveljstev ie prispelo v Beograd tudi že na tisoče rezervnih oficirjev, ki se bodo udeležili pomembne vojaške slav-nosti. Razen tega so prispele v Beograd tudi že deputacije raznih nacionalnih organizacij iz vse države, tako da so hoteli in prenočišča že vsa zasedena. Tekom današnjega dne je prišlo tudi že mnogo članov banskih svetov, ki se bodo prvič, odkar obstoja ta institucija. zbrali v Beogradu. Z veliko svečanostjo so bile sprejete deputacije prijateljskih armad, ki so tekom današnjega dne prispele v Beograd. Prva je prišla češkoslovaška delegacija pod vodstvom načelnika glavnega generalnega štaba generala Sirovega, opoldne pa rumunska delegacija pod vodstvom generala Dragomira Di-mitrua. Obe delegaciji sta bili na kolodvoru slovesno sprejeti z vojaško godbo. Navzoč je bil tudi minister vojne general Hadžič. Na hotelih, kjer sta delegaciji nastanjeni, so izobešene češko- slovaške odnosno rumunske državne zastave, pred hoteli pa je postavljena častna straža. Z jutranjim vlakom so prispele tudi delegacije ljubljanskih, celjskih in mariborskih polkov s komandantom dravske divizije generalom Tripkovičem na čelu. Na kolodvoru jih je sprejela vojaška godba, nakar so delegacije odkorakale skozi mesto, povsod burno akla-mirane, v določene ubikacije. Ker so se danes zbrale v Beogradu že delegacije vseh polkov, se je vršila dopoldne ob 11. generalna izkušnja za sobotno veliko parado. Vežbi je prisostvoval osebno minister vojske in mornarice general Hadžič z mnogimi drugimi odličniki. Kljub temu, da so bili posamezni oddelki od dolgega potovanja utrujeni, so vežbe sijajno uspele. Posebno pozornost so vzbujali poleg drugih oddelkov, ki prvič nastopajo javno, tudi ljubljanski kolesarji. S tem so priprave za. sobotno svečanost v glavnem zaključene. Jutri se bodo čete odpočile, da bodo v soboto lahko nastopile čile in sveže. Županstvo beograjske občine je danes izdalo na meščanstvo oklic, v katerem poziva prebivalstvo prestolnice, naj v proslavo velikega dogodka, ko bodo zamenjane s slavo ovenčane srbske polkovne zastave, simbolj trpljenja in zmage, za nove jugoslovenske, razobesi zastave in tudi pri tej priliki dokaže svojo znano gostoljubnost Pogreb dr. Vladana Djordjeviča Beograd. 4. septembra. Danes je bil na svečan način »okopan bivši srbski mini« strski predsednik dr. Vladan Djordjevič. Pred saborno cerkvijo se je poslovil od pokojnika v imenu vlade pomočnik zuna« njega ministra dr. Lujo Bakotič, nakar so govorili še zastopniki raznih kulturnih or» ganizacij. Nato so člani vlade z minisir« skim predsednikom na čelu prenesli kr« sto na mrtvaški voz. Ob grobu je častna četa oddala častno salvo. G. Bolha pri ministru socialne politike Beograd, 4. septembra, p. Vodia deputacije westfalskiii izseljencev, ki se mudi v Beogradu, g. Pavel Bolha, je bil danes sprejet od ministra socialne politike g. Nikole Prekc, kateremu je še enkrat podrobno obrazložil v.se želje in potrebe naših izseljencev v zapaani Evropi. G. minister je obliuhil vso svojo podporo ter bo poskrbel da bodo upravičene želje, ki jih je pojasnil gospod Bolha, čimprej uresničene, da bi se kar najbolj olajšal pobžai naših ljudi. ki si morajo v tujini služiti kruh. Apačani v Ljubljani Ljubljana. 4. avgusta Na pobudo sreskega načelnika g. dr Alojzija Trstenjaka iz Ljutomera je organizirala podružnica Kmetijske družbe v Apačah pod vodstvom agilnega načelnika g. Pajdaša za danes poset Ljubljane, predvsem gospodarske in lovske razstave. — Zbralo se je okrog 90 Aipačanov obojega spola, ki so prispeli ob 13.46 z osebnim vlakom v Ljubljano. Med njimi so v pretežni večini Nemci, ki še niso videli našega mesta. Drage goste sta sprejela in pozdravila na kolodvoru v imenu velesejmske uprave in mestne občine gg. šebenik in Richter, ki sta jim razdelila številne brošure »Bela Ljubljana« in »Ljubljana s slikami in opisi«. Za pozdrav se je zahvalil g. dr. Trstenjak. S kolodvora so se gostje, ki so bili očarani nad lepoto bele Ljubljane, podali v Delavsko zbornico, kjer jim je bilo prirejeno kosilo. Po kosilu so si takoj začeli ogledovati mesto. Najprej so napravili mal izlet na Grad, potem pa v šiško, kijer so si ogledali Centralno vinarno. Po večerji, bi jim je bila prirejena zopet v Delavski zbornici, so se gostje porazdelili po raznih prenočiščih, v gluhonemnici, nekaj pa jih jo vzelo privatna stanovanja. Jutri bodo Apačani nadaljeval/i ogled Ljubljane. Med drugim bodo posetili mestno klavnico, muzej in Zbornico za TOI. Popoldne med 2. in 3. uro pa bodo prišli na velesejem in si ogledali gozdarsko in lovsko razstavo. Goste spremljata dva uradnika kr. banske uprave. V soboto bodo Apačani zopet zapustili Ljubljano; nekateri se bodo vrnili domov, drugi pa bodo nadaljevali potovanje po dravski banovini, in sicer se bodo podali najprej na Bled. Poslanik dr. Pitamic se vrača v Ameriko Beograd, 4. septembra, p. Naš poslanik v Washingtonu, bivši profesor ljubljanske univerze dr. Leonid Pitamic, ki se je mudil tri mesece na dopustu v domovini, je včeraj prispel v Beograd, kjer je bil danes sprejet v avdijenci pri Nj. Vel. kralju. Nocoj odpotuje skupno z našo ženevsko delegacijo iz Beograda v Marseille, kjer se bo vkrcal z i Ameriko, kamor se vrača na sv de službeno mesto. Beograd, 4. septembra. »Politika« poroča iz Trsta nove podrobnosti o incidentu na jugoslovensko*italijanski meji. Neposredno po dogodku se je odpeljal neki italijanski tinančni stražnik s kolesom alarmirat v Po« stojno. Iz bližnje šume sta bila odda« na na tega finančnega stražnika dva strela. Ls Postojne so prispeli karabi« njerji in fašistični miličniki ter takoj preiskali usmrčenega napadalca. Iz dokumentov, najdenih pri njem so ugotovili, da se piše usmrčeni Josip Kukec iz Postojne, vodja tamošnjih Orjunašev. Italijanska oblastva so la= ni razpisala na Kukcovo glavo 20.000 lir. Trdi se, da so našli v njegovem žepu posebne vojaške mape in razne dokumente, ki so zelo važni za var« nost države. Poleg orožja in listin so našli tudi kompas in živila, s katerimi bi se mogel hraniti Kirkec v šumi več dni. Beograd, 4. septembra. »Politika« poroča iz Trsta: »Snoči so se razširile po mesto vesti o krvavem incidentu med miličniki in slovenskimi omladinci. Ni se takoj doznalo, kje je pravzaprav prišlo do incidenta, zato so bile razširjene o tem najrazličnejše verzije. Nekateri so trdili, da gre za spopad v Istri, drugi, da gre za dogodek pri Cerovici, in šele kasneje je pojasnilo službeno obvestilo, da se je pripetil incident nedaleč od Postojne pri Slivnici. Naravno je ,da so prikazali fašistični krogi ta incident kot novo epizodo v terorističnih akcijah, za katere obtožujejo Jugjo-slovene iz Julijske Benečije. Danes je bilo izdano o tem naslednje italijansko službeno poročilo: Včeraj ob 12. je prišlo do spopada pri Slivnici med J patrolo narodne milice in dvema Orjuna-šema. V patroli so bili miličniki Giovanni Duš, Romano Mojze in Giovanni Cami-nada. Poslednja dva miličnika sta bila predvčerajšnjem odposlana za ojačenje temu oddelku miličnikov. Miličnik Mojze je ubit, miličnik Caminada pa težko ranjen v prsa iz strelnega orožja. Miličnik Duš je razorožil in usmrtil enega od obeh Orjunašev, dočim je drugemu uspelo pobegniti v gozd. Orjunaša sta bila oborožena vsak z dvema revolverjema in z bodali. Pri usmrčenem Orjunašu so našli daljnogled, topografsko karto in neke spise. Organizirano je bilo zasledovanje begunca. Orjunaša sta šla z italijanskega teritorija v namenu prekoračiti skrivoma državno mejo. Ranjenega miličnika Caminado so prepeljali v tržaško vojaško bolnico. »Piccolo« poroča, da se je pripetil incident na koti 581, na kateri so stražili trije miličniki. Ko sta bila dva miličnika pod malim šotorom, je odšel Mojze proti nekemu grmu. Iz neposredne bližine nekaj metrov je padel proti njemu revolver-ski strel. Duš je star bojevnik in se je s puško v roki približeval napadalcu. Videl je, kako napadalec beži in pri tem strelja. Pogodil je Mojzeja, ki je mrtev obležal v grmu, dočim je bil miličnik Caminada ranjen v prsa. Dušu je uspelo približati se napadalcu, dočim je drugi napa-delec pobegnil. Med miličnikom in Orju-našem je nastalo ruvanje, v katerem je Duš napadalca usmrtil, a je bil pri tej priliki tudi sam ranjen v desno roko. Napadalec je miličniku med obrambo od-griznil velik kos mesa. Na tem malem bojišču so, naglaša »Piccolo«, pokazali fa šistični miličniki svojo italijansko hrab rost.« Odhod naše delegacije v Ženevo Sinoči je zun. minister dr. MarJnkovič s svojim spremstvom odpotoval v Ženevo - Konferenca med Brian- dom in Hendersoncm Beograd, 4. septembra. AA. Nocoj ob 1S.30 je odpotoval v Ženevo na skupščino Društva narodov minister za zuname zadeve dr. Voja Marinkovič s svojo soprogo. Dr. Marinkovič bo šef našega odposlanstva na tej skupščini. Ministra spremljajo dr. Ivan Perne, šef odseka v ministrstvu za zunanje zadeve in g!avni tajrk našega odposlanstva, M. Gavrilov.č, tajalk ministrstva za zunanje zadeve, ;n Kosta Pav'o-vič, tajnik šefa našega odposlanstva. Beograd, 4. septembra. AA. Dr. Ilija Šumenkovič, kraljevski poslanik v Bernu in naš stalni delegat pri Društvu narodov, je izročil ?7. avgusta t. 1. tajništvu Društva narodov ratifikaciiske listine o protokolu, ki ž njTin pristajajo Zedinjene države severne Amerike na protokol o podpisu statutov stalnega mednarodnega sodišča, ki je bil podpisan v Ženevi 14. septembra 1929. Pariz, 4. septenibra. AA. Francoski zunanji minister Briand ie sprejel na Ouai d' Orsav angleške.^a zunanjega ministra Hendersona, ki se je na potu v Ženevo ustavil v Parizu. Zvečer ie Hendcrson na-daljtval svojo pot v Ženevo. Lep sprejem naših letalcev - zmagovalcev Včeraj so se vrnili naši letalci, ki so se udeležili tekem Mate antante V Zagrebu in Novem Sadu so jih svečano sprejeli Jesenski velesejem Poset naše jesenske velesejmske prireditve je bil tudi včeraj zelo zadovoljiv. Med včerajšnjimi odličnimi zunanjimi posetniki je omeniti konzula Mehike v Beogradu dr. Rodolplia Vogelija, ki se je o gozdarski in ' k>vski razstavi in o njeni vzorni organizaciji izrazil zelo laskavo in pohvalno. Posebno se je zanimal za parjeno bukovino, ki jo Mehika potrebuje za uvoz (interesenti se lahko obrnejo neposredno na njegov beograjski naslov). ICupčijsko poslovanje je na velesejmH prišlo že v polni tek. Zaključke zaznamuje naša pohištvena stroka, večje zaključke pa je zaibelcžitJi tudi v raznih strojih za obdelovanje lesa, v avtomatskih tehtnicah, v gnctilnah strojih za testo in ostalih strojih za pekarne, v najrazličnejših kmetijskih strojih, v kmetijskem orodju in v doma čih izdelkih kovinske industrije. Nadalje je živahno zanimanje in mnogo interesentov za patentirani stranski jarmenik, ki ga izdelujejo Strojno tovarue in livarne. Naši Ribnieani živahno prodajajo svojo suho robo, zlasti ljubke minjaturne iz delke suhe robe, za katere so se javili več ji interesenti iz Julijske Benečije. S tem v zvezi moramo omeniti tudi našo specijali teto med račnim/i in lesnimi izdelki, namreč zobotrebce, ki jih izvažamo v Češko slovaško, Italijo, Nemčijo, Avstrijo in Švico. Visoko se je pov.spelo tudi naše sirar-stvo, kar se lahko vsakdo prepriča na vele-sejmu. Gorenjski polementalec in »chalet« se že tako približujeta originalnim izdelkom, da smo na n.aš domači sir lahko ponosni. Za naš sir se zanimajo vojvodinski trgovci. Pozornost pa vzbujajo na vele-sejmu tudi krasni pletarskl izdelki in osta li izdelki naše obrti, razstavljeni na razstavi Urada za pospeševanje obrti. Tu vidimo tudi prve domače izdelke patron za sobno slikarstvo, ki po okusu in kvaliteti dose gajo dražje inozemske izdelke. Občinstvo, ki si hoče temeljito ogledati razstavo, opozarjamo, da se vrši vsak dan ob pol 5. uri obhod po gozdarski razstavi, ob pol 6. uri pa po lovski razstavi pod vodstvom strokovnjaka. (Zbirališče pred vhodom v paviljon >M« odnosno pred srednjim vhodom paviljona »G«. Iz davčne službe Beograd, 4. septembra AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja sta postavljena na predlog ministra financ po potrebi službe za davčnega inšpektorja v II/l v Celju Janko Stanič iz Brežic, za davčnega kontrolorja v II/2 v Brežicah Karlo Grah iz Celja. Zagreb, 4. septembra, č. Danes ob 11.20 se je zbrala na borongajskem aerodromu velika množica zagrebškega meščanstva ter zastopnikov oblastev in korporacij, da pozdravijo zmagovite jugoslovenske vojaške letalce, ki se vračajo s tekmovanj Male antante in Poljske v domovino. Ko je priletela skupina vojaških letal iznad Zagrebačke gore, so avijoni lepo po vrsti pristali, na kar je stopil vodja naših letalcev kape-tan Novak ob sviranju državne himne in navdušenem pozdravljanju Zagreb-članov k zastopnikom banovine, vojaškega oblastva in mestne občine, ki so mu čestitali na doseženem uspehu. Po pozdravu je bil prirejen našim zmagovitim letalcem v Gradskem podrumu svečan obed, na katerem je imel slavnosten govor predsednik Aerokluba v Zagrebu industrijec Sessler, ki je naslovil zdravico Nj. Vel. kralju. V imenu naših letalcev mu je odgovoril kape-tan Novak. Po banketu so člani zagrebškega Aerokluba spremili vojaške letalce na letališče, od koder so ob 14.20 startali proti Novemu Sadu. Od tam polete jutri v Beograd, kjer se bodo udeležili velikih vojaških svečanosti 6. septembra. Novi Sad, 4. septembra. AA. Jugoslo-venski letalci, ki so sodelovali na letalskih tekmah držav Male antarrie in Poljske, so krenili na svojih letalih iz Zagreba ob 14.54. V Novi Sad so prispeli ob 15.45. Na novosadskem letališču so tekmovalce sprejeli podban donavske banovine g. Nikolič, predsednik občine s člani občinskega odbora, z a*-stopniki vojaških oblastev, člani Aerokluba iz Beograda in mnogi meščani. Prvi se je spustil na tla kapetan Šintič, ki je bil deležen kot prvi zmagovalec na teh tekmah posebno viharnega sprejema. General Dokič je z iskrenimi besedami čestital jugoslovenskim letalcem, da so si priborili prva mesta. General Mitrovič pa je tekmovalcem čestitaj k njihovi krasni vojaški zmagi. Množica je našim zmagovalcem prirejala neprestane ovacije in se divila njihovim divnim akrobacijam, ki so jih iz. vajali v zraku. Ves čas je svirala vojaška godba. Komandant letalskega polka je priredil zmagovalcem na čast večerjo. Silen orkan v Zapadni Indiji Vihar opustošil mesto Santo Domingo na Haitiju - 300 oseb ubitih, 900 ranjenih Newyork, 4. septembra. AA. Po poročilu observatorija v Havani je neurje, ki je divjalo nad Domingom, povzročilo ogromno škodo. Vihar, ki je razdejal mesto Santo Domingo, je zahteval 900 človeških žrtev. Postaja za brezžično telegrafijo kakor tudi večina poslopij v mestu je popolnoma razdejanih. Newyork, 4. septembra g. Skupina cen-tralnoameriških otokov je včeraj zelo trpela zaradi silnega viharja. Posebno je bil opustošen otok Haiti, predvsem pa mesto Santo Domingo. Materijelna škoda se doslej še ne more preceniti, je pa velikanska. Natančne podrobnosti o katastroii v San Domingu še niso znane, ker so prekinjene vse telefonske in brzojavne zveze. Po zadnjih vesteh je imel vihar na uro hitrost 150 mili. Vihar ie z več hiš odnesel strehe ter jih porušil: Celi gozdovi so bili uničeni. Tudi kabel v Havano je prekinjen. Število žrtev se ceni najmanj na 40. Obstoji nevarnost, da bo vihar dosegel tudi Kubo. Ves ladijski promet je ustavljen. Ogrožen je zlasti Santiago de Cuba. Med prebivalstvom je nastala velika panika. Newyork, 4. septembra g. Po dosedaj še nepotrjenih vesteh je bilo pri katastrofi v San Domingu 300 oseb ubitih, 900 pa jih je ranjenih. Ogenj na Jezici Jezica, 4 septembra Danes popoldne ob pol H6. je izbruhnil ogenj v šupi Ivana Avblja na Jezici v bližini šole. Kljub temu, da so sosedje takoj prihiteli zraven, so plameni zajeli poleg stoječ s slamo krit hlev, pod in staro hišo mizarja Ivana Šteflja. Ker je bil požar tik osnovne šole, je bila nevarnost, da se vname najiprei drvarnica, ki je ravno napolnjena z drvi in nato bi zdivjal ognjeni element še na poslopje. Da se ni to zgodilo, se je zahvaliti mirnemu vremenu in hitri pomoči gasilnega društva iz Jezice in Stožic. Drvarnico je varoval šol. upravitelj Germek, ki je z vrtno cevjo vodovoda brizgal vodo na njo. Prav dobro ie delala motorka gasilnega društva iz Sitožic. Pogorelca sta bila nizko zavarovana. Nesreča pri delu Gor. Radgona, 4. septembra. Težko se je ponesrečil Alojzij kampuš, posestnik in bivši gostilničar v Gor. Rad« goni. Polno naloženemu vozu sena so ko* lesa pri uvozu v parno zdrčala po lesenem pragu in senska lestva je zadela ob strani se nahajajočega Alojza Kampuša v hrbet ter ga stisnila tako močno, da mu je zlomilo dve rebri, stisnilo prsni koš in ranilo pljuča. Stanje ponesrečenca, ki se nahaja v zdravniški oskrbi doma, je kri« tično in je malo upanja, da okreva. Pri skladanju lesa na kolodvoru so se v minulem tednu ponesrečili in sicer v četrtek Alojz Fridau, v petek Anton Crau» lec ter v soboto Janez Mazuhelli, vsi iz Gor. Radgone. Značilno je, da so vsi trije zadobili enake poškodbe in sicer so jim težki leseni hlodi zdrobili palce na des= nih nogah. Nesreče so se pripetile nave« dene dni vsakokrat ob istem času proti poldnevu. Vse te poškodbe so lažjega zna« čaja ter se nahajajo ponesrečenci v zdrav« niški oskrbi doma. Z ročico po glavi Lcskovec, 3. septembra. Včeraj popoldne se je v Leskovcu do« godil primer, ki je povzroči', mnogo go* voric in komentarjev. V delavnici kolarskega mojstra Franca Bračuna sta se sporekla zaradi lesa moj* ster in njegov pastorek Romih. Med pre« rekanjem je v razburjenosti pastorek za« grabil ročico in udaril očima tako nesreč* no po glavi, da jc mož padel in ga je ko j obliia kri, ki se je pocedila iz široke rane na čelu. Po storjenem dejanju je Romih sedel na kolo in se odpeljal. Ranjencu so požrtvo« valno nudili prvo pomoč bližnji sosedje, ki so tudi poskrbeli, da je bil takoj pre^»-peljan v krško bolnico. Hmelj Žakic, 4. septembra k. Končni izid obiranja je povsod, zlasti pa na češkem pokazal, da je zares prvovrstno zeleno blago zelo redko. To dejstvo je začelo vplivati tudi na naše tržišče. Včeraj in danes se vrši ostno nakupovanje predvsem zelenega blaga, kf ga je letos nad tri četrtine savinjskega pridelka. Cene so 7 do 8.5 Din za kg, tendenca pa je čvrsta. Priporočati je, da hmeljarji pobašejo hmelj narahlo s pokrovom, da ohrani hmelj lepo barvo, ki je sedaj silno merodajna za ceno. žutec, 4. septembra h. Nakupi so se danes na deželi vršili po cenah 425—525 Kč. Le ena partija 150 bal hmelja prvovrstne kakovosti je bila prodana po 650 Kč. Na nurnberški trg so v tem tednu pripeljali 550 bal; promet je znašal 160 bal. Hmelj se plačuje po 50 do SO mark. Vremenska napoved Zagrebška vremenska napoved za petek: Precej jasno, stanovitno vreme, morda majhen porast oblačnosti, zmerno toplo. — Situacija včerajšnjega dne: V glavnem brpz večjih sprememb. Večji del kontinenta pokriva še vedno anticiklon. Depresija vlada samo visoko nad Finsko. Pritisk se je neznatno povečal samo v centraJnih krajih in v južnem primorju. sicer pa je v splošnem padel za 0.1 do 2 mm. Gibal se je med 764 in 768 mm. Jutranje temperature so splošno padle za 1 do 4 stopinj C, samo v primorju so ostale večinoma nespremenjene. Gibale so se temperature od 10 do ]9 stopinj C v zaledju, v primorju pa med 20 in 22 stopinjami. Nebo je bilo včeraj precoj oblačno, ponekod tudi megleno, sicer pa jasno. Vetrov: so bili slabi, v primorju severni in severovzhodni, drugod severozapadni, v zaledju južni ali pa iz zapadnega kvadranta. Morje je bilo mirno ali slabo valovito. Temperatura morja je znašala v Spiitu včeraj ob 7. zjutraj 22 stopinj C. Dunajska vremenska napoved za peteifc; Po hladni noči in jutranji megli podneatr večinoma solnčno in mirno vreme. i kraji in ljudje Zadnja pot Marije Drašlerjeve včeraj ob 4. popoldne v Borovnici je najbolje pričala o velikem ugledu in zaslugah blage pokoinice. Mnogoštevilno so jo spremili domači in okoliški Sokoli ter rojaki, prijatelji in znanci iz raznih krajev. Pevci so peli v cerkvi in na grobu, katerega so okitili mnogi venci. Marija Drašlerjeva bo trajno ostala v častnem spominu. Spomini izza po! stoletja Ob 7<)lctnici Srečka Majcena. Maribor, 4. septembra. Kdo izmed starejših tovarišev ga ne pozna? Cela vrsta letnikov mariborskega učiteljišča od 1SJ3 dalje se še rada spominja, kako nas je v tistih letih zapostavljenosti v družbi svojega tovariša iz gimnazijskih let, pokojnega dr Ivana Dečka bodril in nas navduševal za vse lepo in blago. Srečko je bil takrat prav za prav naš učitelj slovenščine. Pravilno se je na lanskem učiteljskem sestanku (polstolet-nica mature abiturijentov iz 1879) izrazil neki tovariš, da je bil Srečko Majcen središče, okrog katerega smo se radi zbirali, se pogovarjali, učili in kratkočasili. Z dr. ] i. kom sta nam poskrbela tednik >Slo-v.-nski dijak«, ki sicer ni izhajal v tiskarni. a smo ga tem raje Citati skrivaj. Ustanovil je 1877 dijaško društvo »Slovenski zborčeknekako uedinjenje vseh mariborskih in ljubljanskih v svrho samo izobrazbe v materinščini, ki smo jo v šoli tako zelo pogrešali. V tem »Zborekus smo culi raznovrstna predavanja, govore, literarne pomenke in slično, da smo dopolnili česar nam glede materinščine naša pripravnica takrat ni nudila. Kdo se ne spominja slavnostnih večerov: Prešernovega, Vodnikovega in drugih! To so res bile ure polne i:i bogate najlepših duševnih užitkov, in za vse to nam je poskrbel Srečko. Po maturi 18J9 je dobil Srečko Majcen učiteljsko mesto v Ormožu; v vsem okraju so se takrat dali namestiti tudi njegovi tovariši France Šetinc, Ivo Tomažie ln France Rakuša. Nadarjenost teli mladih so ondotni tovariši kmalu spoznali in ne glede na mlada leta že 1881 izvolil Srečka za predsednika Ormožkega uičteljske-ga društva, ki ga je vodil imenovani do svoje premestiteve v mariborski okraj. Tu je nato deloval na osnovnih šolah Bre-zula, Radvanje in Lehen na Pohorju, na zadnjem mestu celih 26 let. Lehen mu je postal druga domačija. Danes je Lehen znan po odličnem narodnem mišljenju svojih občanov, po njihovem iskrenem, zvestem, zglednem domoljubju. Velika zasluga za vse to pripada Srečku. Ljudstvo se ga s spoštovanjem spominja, saj je bil pravi narodni učitelj, izven šole je deloval kot občinski tajnik, odbornik, svetovalec in vojnem času tudi kot občinski upravitelj. Pred odhodom iz Lehna ga je prijatelj opozoril, da ga hoče občina imenovati za častnega občana in ga priporočati v odlikovanje, kar pa je skromni Srečko hvaležno odklonil. Vse svoje otroke (e spravil na pošteno in ugledno življensko pot: štiri hčerke so absolvirale učiteljišče, sin pa je znan zdravnik, specijalist kirurgije. Zdaj je jubilant čislan član krožka upokojenega učiteljstva, bivajočega v Mariboru, ki je že večkrat presenetil s kako mično pesmico, resno in šaljivo, v povzdi-go družabnosti. Še na mnoga, zdrava In srečna lela, dragi naš jubilant Srečko, na veselje tvojih zvestih tovarišev in na srečo tvojih dragih! Važna nova prometna zveza Rimske toplice, 4. septembra Pred mesecem je »Jutro« poročalo o no« vi cesti, ki jo nameravajo zgraditi v teku treh let vseskozi od Trbovelj pa do Celja in dalje potem v Savinjsko dolino Dose« dania cesta je bila izredno ozka in zato za večji in težji promet jako neprikladna. Dočim prejšnja leta niso vozili nikakšni avtomobili preko Breznega na Hrastnik in Trbovlje, so se v zadnjih letih poskušali že tudi tod. Pred leti je cesto okrajni zastop precej izboljšal, da je bila uporab« na vsaj za lažji promet. V to svrho so ta« krat tudi popravili ali postavili nove mo« stove. Novo cesto so pričeli urejati na Brez« nem nekoliko višje od posestnika Poto« karja. Razširili so traso do 5 m in bo cesta po sredini v skupni širini 4 m učvršče« na z močnim gramozom. Istočasno pa je druga partija pričela že tudi z merjenjem ceste od Breznega do Šmarjete in so v ta namen že vse potrebno pripravili; kretiili pa niso zaenkrat po glavni cesti do Celja, ampak so merjenje nadaljevali proti po« stajališču Rimske toplice, to je preko no« vega lesenega mostu, ki ga nameravajo iz« popolniti in dograditi. Ta novo preureje« na cesta bo vodila vseskozi do Jurkloštra preko Gračnice in do Planine pri Sevnici. Vse posle je prevzela banska uprava, ki je namestila svoje inženjerje. O gradnji novega mostu, ki nam ga je led pred dobrim letom odnesel, je »Ju« tro« takisto poročalo. Takrat so dogradili le dvoje mostnih kobil, nanje pa naložili zaradi pomanjkanja sredstev samo smrc« kove trame. kar naj bi ljudstvu omogočilo le pešhod, ne pa prevažanje z vozili. Most se je v teku leta toliko izrabil, da se že pod težo enega samega človeka šibi. Tudi mostna ograja že prepereva in se lomijo tramovi drug za drugim, tako da resno grozijo nesreče. Vendar se je most ob žad« nji povodnji še močno upiral sunkom na« rasle vode, pač zato, ker ima dobre beto« nirane štiri podstavke. Ko so lansko jesen pod vodstvom go« spoda Dvoraka, progovnega mojstra v Rimskih toplicah, zgradili dvoje mostnih opor, so potem delo začasno zaradi neza« dostnih sredstev opustili ".n se je podala deputacija zastopnikov za gradnjo mostu k banski upravi ter jo prosila pomoči. Prvi uspehi se javljajo zdaj. Tudi gradnjo mo« slu je prevzela banska uprava, ker se ga bo posluži'a v zvezi s cesto od Šmarjete do Jurkloštra in do Planine pri Sevnici. Na več mestih je cesta še izredno ozka. zato jo mislijo povsod, če bo le mogoče, razširiti vsaj do 4 m če ne 5 m in doseči tako v gradnji enotno širokost. Pri tem bodo morali odkupiti velike dele obcest« nih parcel, takisto pa bodo morali lastni« ki obcestnih delov v Šmarjeti odstopiti svoja zemljišča, kolikor bo potrebno, da bo križišče zavzemalo določeno širino 20 m na vsako stran. Most bo popolnoma prenovljen. Delavci so že pridno na delu in vršijo pod vodstvom inženjerjev pripra« ve za glavno delo, s katerim bodo pričeli takoj prihodnjo pomlad S tem, da bodo razširili cesto in z nio vred tudi zboljšali sedanji most, bo vzpo« stavljen važtn cestni promet Šmarjete z Gračnico in Jur.kloštrom. kjer je velika tovarna podpetnikov in lesna industrija. Težko naloženim vozovom in tudi drugim vozilom se ne bo več treba posluževati ceste preko Ogeč, izognili se bodo veli« kim in strmim klancem. Lep nov korak za zboljšanje važne prometne zveze. Mati rešila življenje svojemu otroku Hrastnik, 4. septembra. Vasica Sava s cerkvijo sv. Miklavža le« ži na desnem bregu reke Save nasproti na« še železniške postaje. Nekoč so bili v va« sici trije posestniki, sedaj pa poseduje vsa tri posestva blagajnik TPD v Ljubljani g. Guera. Posestvo in stanovanja ima v najemu hrastniška steklarna, ki je odda« la stanovanja poduradnikom in delavcem. Tu naseljene družine imajo dosti otrok, ki se vsak dan igrajo po tratah in na obrežju Save Tako so se v ponedeljek popoldne igrali na savskem obrežju trije dečki steklarske« ga delavca Emeršiča. Med tekanjem je najmlajšemu bratcu Milanu spodrsnilo na vlažni skali. Otrok je bil naenkrat v vodi, ki je tam globoka do dva metra. Valovi so odnesli petletnega Milana, starejša bratca pa sta klicala na pomoč. Nesrečo je opazila tudi savska brodnica. Milanova mati, ki stanuje v Vodopivčevi hiši, se je doma ravno preoblačila, ker je bila name« njena v trgovino po živež, ko je začula obupne klice na pomoč. Takoj je planila iz hiše ter na eni nogi bosa, na drugi pa obuta v nogavice brez čevljev in iia pol oblečena zdirjala po strmem skalnatem bregu proti vodi. Med tekom je padla, a takoj zopet vstala in se zagnala v vodo. Bredla je umazano reko do prs več metrov proti sredini struge. Tedaj so valovi deč« ka zopet dvignili na površje in z zadnjimi napori se je mati zagnala naprej in zgra« bila otroka za obleko. Srečno je prebredla 7 njim do brega, kjer pa se je zgrudila od strahu in napora. Takoj so prihiteli sosedje, ki so ji od« vzeli gotove smrti rešenega otroka ter tu« di njo spravili na noge. Ves prizor so opa« zovali tudi potniki s perona postaje, ki pa niso mogli pomagati ne materi ne otro« ku. Ob srečni rešitvi so vsi občudovali ju« naško mater. Ko je rešeni Milan izbruhal umazano vodo, se je čez pol ure že zopet igra!, sicer ne več ob Savi, temveč na trati pred hišo. Dvoje hudih nesreč Jesenice, 4. septembra Prebivalstvo lepe gorenjske vasice Žirovnice je zelo razburila težka nesreča, ki se je pripetila v sredo ob pol 5. popoldne 25-letni Jožefi Legatovi, soprogi tovarniškega delavca na Javorniku Lovra Legata, stanujočega v Žirovnici št. 7. Zakonca Legat sta kot po navadi rezala na svojem gospodarskem poslopju slamo s slamoreznico, ki je prirejena na električni pogon. Tega dela sta bila oba zelo dobro vajena, osobito pa mlada žena, ki je opravljala to delo že neštetokrat. Ko sta to pot opravljala zopet to delo, sta začasno prekinila z rezanjem slame, ker sta imela druge male opravke, žena je šla po svojem, mož pa si je dal opravka tudi drugje. Čez kratek čas se je žena vrnila k slamoreznici, ne da bi mož to opazil ter je jela tlačiti z rokami slamo v slamoreznico med robe in rezila. Mož pa je v dobrem mnenju, da je že čas, da se zopet začne z rezanjem slame, ne da bi pogledal, kje je žena, odprl električni tok. da spravi slamoreznico v pogon. Strašen krik žene pa je moža vrgel nazaj, kajti ubogi ženi so zobje potegnili roko med rezila. Narezali so ji desno roko 14-krat, tako da so po 2 cm dolgi koščki ,/oke padali na tla pod stroj. K sreči je imel mož še toliko prisotnosti duha, da je zaprl električni tok in s tem rešil ubogi ženi življenje. Roka je popolnoma odrezana precej nad desnim komolcem. Koliko je pri tem uboga žena prestala, ako se pomisli, da ji je rezilo 14-krat zaporedo- ma odrezalo roko in to pri njeni polni zavesti! Pozvan je bil takoj zdravnik g. dr. Viljem Sehvvab z Jesenic, ki je prispel z avtomobilom g. Rojsa na lice mesta, nudil nesrečni ženi prvo pomoč ter jo dal prepeljati v bolnico bratovske skladnice na Javorniku. Gospa Legatova se je ves čas držala neverjetno junaško, bila ves čas pri popolni zavesti, ni dobila tudi nikake vročice ter je izven vsake življenske nevarnosti. Ta huda nesreča se je bliskoma raznesla po bližnjih vaseh, kjer vse sočustvuje z nesrečnima zakoncema, ki sta bila poročena šele nekaj mesecev in sta se zelo dobro razumela. Druga nesreča pa se je pripetila v noči od ponedeljka na torek, ko so neki jeseniški veseljaki napravili s kolesi izjpt na Hrušico, odkoder so v pozni noči odbrzeli s kolesi zopet na Javornik, kjer so se v neki gostilni prav dobro zabavali. Proti jutru so se napotili proti domu Pri tem je tovarniški delavec Pavel žejn na Senožetih na neumljiv način tako nesrečno zavozil v kup obcestnega gramoza da mu je glava obtičala v njem in so ^a nezavestnega potegnili in prenesli v bolnico bratovske skladnice, kjer je šele naslednji dan popoldne prišel zopet k zavesti. Pri padcu je dobil zelo težke poškodbe po vsej levi strani obraza ter trpi zeio hude bolečine, ki mu jih prizadeva pesek ki je obtičal v ranah. Svilenhcisie bujne lase daje ELIDA SMMPO O Pri prelilaienju, hripi, vnetju v vratu oteklih mandljih, živčnih bolečinah trganju v udih storite dobro, če poskrbite za vsakdanje iznraznjenje črevesa s tem da popijete pol čaše naravne »Franz Josefo-ve« grenčice. Po sodbah univerzitetnih klinik se odliku je »Franz Josefova« voda zaradi sigurnega učinka pri prijetni uporabi. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. J K elektrifikaciji Kočevja . . , , Kočevje, 4. septembra. Vprašanje elektrifikacije kočevskega sreza zlasti kočevskega mesta je še vedno odprto. Poročali smo že, da obstojajo «lc« de elektrifikacije tri možnosti, ki jih" je omenil kočevski župan g. Maks Kostanje« vec na nedavni občinski seji: da se Ko« čevje in kočevski srez naslonita na Trbo« veljsko premogokopno družbo, ki ima no« vo zgrajeno in močno elektrarno na ko« cevskem rudniku; ali da se kočevska mesr« na elektrarna preuredi in izboljša, ali pa da se počaka toliko časa, dokler ne bo iz« veden veliki elektrifikacijski načrt drav. ske banovine. . Ker ie elektrifikacija zlasti mesta Ko« cevja nujna, ker je dosedanji električni tok istosmeren m zelo neprikladen in ker so se letos izčrpale tudi že vse pomožne pol« mine baterije, mora priti do hitre odločit, ve. Kakor se čuje bo elcktrifikacijski načrt dravske banovine izveden do kočevskega sreza že v teku petih let. Da bi se v tem času naslonili na kako izven banovinske uprave ležečo elektrarno, se nam bi zdelo neumestno, ker bi morala mestna občina nedvomno skleniti z dotičnim podjetjem dolgoročno pogodbo Mestna občina naj bi torej za enkrat dala napolniti izpraz« njene baterije, kar bi gotovo zadostovalo dotlej, da bo izvedena elektrifikacija drav. ske banovine do kočevskega sreza. Divje svinje povzročajo veliko škodo Kočevje, 4. septembra 1 onovno smo že poročali, da so se na Kočevskem razmnožili v zadnjih dveh le« tih divji prešiči v taki meri, da oTažajo resno vsakoletne pridelke prebivalstva. Kmetje iz okolice občin Mozelj in Nem« ška loka sc zlasti letos močno pritožuje, jo nad merjasci, ki jim delajo na polju ve. liko škodo. Njive so čisto razrite, dočim je uničena vsa koruza, izpodkopan in um« cen krompir, pesa in zelje. Županstvi obeh obem sta se obrnili na kočevsko sresko nacelstvo s prošnjo, da bi se začelo s si« stematičnim pokončavanjein divjih svinj. Sresko nacelstvo je odredilo, da mora vsak lovski zakupnik, v smislu predpisov, pod katerimi mu je bil lov v zakup o !« dan, v roku osmih dni odrediti pogon na divje prešiče v svojem lastnem revirju, ka« kor tudi v sosednjih revirjih. Kdor ne bi napravil pogona, bo kaznovan s tem, da se mu odvzame lovska pravica, ki se bo oddala tistemu, ki bo hajko izpeljal. Pri pogonih na divje prešiče mora seveda so« delovati sleherna vas v teh dveh občinah s tem, da da dovoljno število gonjačev. Upamo, da se bo ta nadloga, ki prav resno ograža našega že itak siromašnega kočevskega kmeta, dala. če /e ne popolno« ma iztrebiti, vsaj omejiti. Divje svinje se plodijo hitro in v velikem številu, zato bi vsaka zapoznelost močno škodovala ko« čevskemu prebivalstvu. mestu prcccj drago stavbišče ter že dova« ža gradbeni materijal. Govorice, zakaj sr posojilnica preseli iz krasnih prostorov Slomškovega doma, pravijo, da je spor med odborom nastal zato, ker iio-tcjo v teh prostorih urediti gostilno, od-iosno so že naselili neko gostilničarko, he'ska pc* sojilnica, ki je za svojo palačo kupila v Tragična smrt posestnika Poljčane, 4. septembra. V torek proti večeru se je razširila po vasi vest, da se je nekdo v gozdu nad Poljeanami obesil, toda še tisti večer pa se je ugotovilo, da je bil nesrečnež, ki je tako žalostno sklenil svoje življenje, po« sestnik in sodar, nad petdesetletni Alojz Lešnik, ki ima lično hišo z lepim posest« vom v Beli pri Poljčanah. Že dopoldne je odšel z doma v bližnji Zalokarjev gozd, kjer je bil oskrbnik, po listje. Ko ga je prinesel že enkrat domov, je odšel po kratkem odmoru drugič v gozd z istim namenom. Drugič se ni tako naglo vrnil, vendar domači tej okolnosti niso pripisovali nikakih zlih posledic, mi« sleč pač, da se je gospodar med potjo kje ustavil in tako zakasnil. Ker ga pa le pre« dolgo ni bilo — začelo se je že mračiti — so ga odšli iskat. S:n, ki mu je bilo znano, kje se je oče mudil z delom, je šel naprej. Iskal ga je in klical, vendar o očetu ni bilo ne duha ne sluha. Pač pa je kmalu nato zagledal med listjem očetove čevlje in nedaleč proč tudi njegov klobuk. — Gotovo ne bo daleč tudi oče, si je mislil.. In ko se ozre malo naokoli, tedaj ... vidi na bližnji bukvi viseti moža, v katerem prepozna — svojega očtta. S težavo si je zbral toliko moči, da je odsekal vejo, ven« dar je bila vsaka pomoč zaman. Takoj so ga spravili domov in položili na mrtvaški oder. In dri.gi dan so žalost« no zapeli zvonovi, naznanjajoč, da je šel v večnost mož — poštenjak po nesrečnem naključju, ker se mu je omračil um Pokojnik je bil čislan in pameten mož in ni nikoli nagibal k samomorilnim na« menom. Zapušča devetdesetletno mater, ženo in dva že odrasla otroka. Z neuto« lažljivo družino, ki jo je tako nepriča« kovano zadel ta težki udarec, žaluje vsa soseska. Na mejo! (Izjava). V7 Jutru« od 3. septembra t. L je v od. delku »Naši kraji in ljudje« izšlo pod na« sovom »Na mejo v Gornjo Radgono in v Št. Ilj«, vabilo na udeležbo pri narodnih slavnostih dne 7. septembra v Gor. Rad« goni in 8. septembra v Šentilju v Slov. gor. Da ne bo nesporazumljenja. izjavljam, da je podpis župne uprave SKJ v Mariboru veljal le za Gor. Radgono, ne pa za Šentilj. Odbor, ki pripravlja proslavo 201etnice ta« mošnjega Slovenskega doma, namreč ni smatrail za potrebno, da povabi k sodelo« vanju tudi tamkajšnje Sokolsko društvo, in radi tega se Sokolstvo noče vsiljevati tam, kjer ga — briskirajo. Sicer pa je pri* pravljaJni odbor šentiljski s svojim bri« skiranjem Sokolstvu le ugodil, kajti Sokol« stvo ima v svojem lastnem delokrogu opravka dovolj in mu ni naloga, daati ko« murkoli štafažo. V ostalem še to«le: 201et« niča šentiljskega doma itak ni drugega ne« go dobro maskirana konkurenčna priredi« tev I. javnemu nastopu Sokolskega društva v Šentilju dne 14. septembra t. L, katerega nam je društvo prijavilo že takoj po beo« grajskih zletnih dneh začetkom julija, do« čim je pripravljalni odbor, ki domače So« kolstvo briskira, — saj vemo, kako je stvar, zlasti še v Šentf.ju! — objavil svoje pozive z vabili šele mnogo pozneje. Zato bo pohitelo Sokolstvo in njemu naklonje« no občinstvo v Šentilj v Slov. gor. dne 14. septembra v kolikor mogoče velikem šte vilu! Dr. M. Kovačic, starosta župne uprave SKJ. Beli zobje olepšajo vsak obraz. Često že zadostuje samo enkratno čiščenje z prijetno osvežujočo Chlorodont-pasto, da se doseže lep sijaj slonovine tudi na stranicah zob, ako se vporablja posebno izdelano ščetkico za zoba Ostanki jedi, ki ostajajo med zobmi ter povzročajo radi gnilobe neprijeten duh ust, odstranjujejo se najtemeljitejša s Chlorodont ščeteo. Tuba Din. 8.—, velika tuba Din. 13.—, četkica za zube Din. 20.—. Leo-U/erke A.-G., Generalno zastopstvo za "Jugoslavijo: Tvornice Zlatorog, Maribor. 9 Vse šolske potrebščine in knjige _ M. TIČAR, Ljubljana, priporoča §eIenburgova ulica štev. 1. 11868 Sv. Petra cesta štev. 26. Poinače vesti * Premestitev v šolski službi. Suplent državne tehnične srednje šols v Ljubljani janež Jezeršek je premeščen v državno tekstilno šolo v Leskovcu. * Napredovanje v sodni službi. Napredoval je za eno skupino pisarniški ravnate!) (ne kanclist, kakor smo pomotoma poročali) okrožnega sodišča v Mariboru gosp. Jakob Podlesnik. * Izpremembe v železniški službi. Postavljeni so: za uradnika II,5 prometnik Hrovatm Franc, Škofja Loka; za zvanični-ka H/3 tovorni sprevodnik Drnovšek Anton, Ljubljana glav. ko!.; kretnik Pleteršek Jožef, Tezno; tovorni sprevodnik Mp^eli Frančišek. Zidani most: premikač Pavlin Franc. Zidani most: kretnik Žnideršič Martin, Zidani most; tovorni sprevodnik Jer-neičič Franc, Rakek; tovorni sprevodnik Greifoner Franc. Zidani most; nakladnik Selič Adoli, Zidani most; skladiščni dese-tar Žižek Franc, Maribor glav. kol.; tovorni sprevodnik Mehle Alojzij, Ljubljana glav. kol.; progcvni čuvaj Štukelj Josip, progovna sekcija Ljubljana gor. dol. proga; progovni čuvaj Blažina Štefan, progovna sekcija Novo mesto: premikač Drev Franc, Ljubljana glav. kol; kurjač Jurič Viktor, kurilnica Maribor; kretnik Jančič Martin, Velenje; kretnik Verščaj Franc, Mirna; za služitelja H. skupine pisarniški sluga Stelcer Frančišek. Maribor glav. kol. Upokojeni pa so zvaničiiiki M/l Cepon Jakob. progovni čuvaj, progovna sekcija Ljubljana glav. proga: Gcrdina Lovro, progovni čuvaj, progovna sekcija Ljubljana glav. proga; Jerneičič Anton, progovni čuvaj, progovna sekcija Zidani most: Stieglitz Peter, progovni čuvaj, progovna sekcija Maribor glav. proga; Sajher Franc, progovni čuvaj, progovna sekcija Maribor giav. pioga in Vogrinc Ivan, progovni čuvanj, progovna sekcija Zidani most. * Izpremembe v uredništvu »Kmetovalca«. Uredništvo »Kmetovalca«, organa Kmetijske družbe, je zaradi bolezni odložil kmetijski svetnik g. Viljem Rohrman Kakor ču.iemo, bosta list urejevala odslei gg. inž. Lah in Kafol. * »Službeni list kr. banske uprave Dravske banovine,« objavlja v 23. številki: na-redbo o številu in vrsti oddelkov v državnih bolnicah; pravilnik o natančnejših določilih za izvrševanje zakona o nadzorstvu nad živilmi; zakon o brezplačni in znižani vožnji na železnicah in ladjah v državni eksploataciji ter pravilnik o terenskem delu tehniških uslužbencev gozdarske stroke. * Angleška eskadra v Splitu. Del angleške ilotilje, ki poseti naš Jadran, prispe danes v splitsko pristanišče, med drugimi orjaški dreadnought »Roval Oak«, ki ostane v Splitu do 15. t. m. Šest razdiralcev, ki prispejo istočasno v Split, pa ostane v tamkajšnjem pristanišču do 2. oktobra. * Banovinska davščina na zgradarine proste hiše. Kr. banska uprava Dravske banovine nam je poslala naslednje pojasnilo: V 204. številki »Jutra« (od 3. t. m.) ie med novicami »Iz Celja« pod viasltfvom »Banovinska davščina na nove hiše« pri-občena v izvlečku tuuradna okrožnica od 16. avgusta. Ta naslov je pa napačen in utegne dovesti javnost v zmoto. Z bano-vinsko davščino namreč niso prizadete nove' zgradbe, ki so po čl. 37. zakona o neposrednih davkih začasno proste državnega hišnega davka (zgradarine), marveč se plačuje banovinska davščina le od hiš, ki služijo kmetovalcem in njih kmetijskim delavccm za prebivanje, pa so po čl. 32. točki 15. zakona o neposrednih davkih proste državnega hišnega davka. * Ciril Metodova skupščina bo 8. t. m. v Ribnici. Odhod vlaka iz Ljubljane ob 7.15 zjutraj, povratek iz Ribnice ob 6. zvečer, prihod v Ljubljano ob 9. zvečer. Kdor se želi udeležiti skupnega obeda (20 Din), naj takoj javi CM podružnici v Ribnici do dopisnici. * Redna glavna skupščina Jugosloven-skega šumarskega udruženja bo v dneh 6. do 9. t. m. v Ljubljani. V soboto 6. t. m. ob 10. odnosno 11. bo imela podružnica Ljubljana odborovo sejo in redni občni zbor v dvorani Delavske zbornice (ne v dvorani magistratne posvetovalnice) in ob 16. istotam pa glavna uprava svojo sejo. V nedeljo 7. t. m. ob 10. bo v dvorani Kazine svečana otvoritev glavne skupščine in predavanje g. inž. Lupše o gozdih in lovu v Siamu. V ponedeljek si bodo zboro-valci ogledali šumarsko-lovsko razstavo m v torek 9. t. m. bo izlet skozi gozde Kamniške korporacije v Kamniško Bistrico. Šumarjem, predstavnikom zelene stroke iz naše prostrane države, ki bodo te dni obiskali belo Ljubljano, kličemo iskreno »Dobro nam došli!« * Propaganda za naše kraje v inozemskem tisku. Lektorica angleškega jezika na ljubljanski univerzi ga. prof. Fanny Cope-landova je obiavila v »Jugoslaviji«, glasilu Srbov, Hrvatov in Slovencev v Chica-gu, z dne 26. julija t. 1. članek z naslovom »The most ancient mountains of Jugosla-via. The Pohorje near Maribor«. Sestavek govori o našem Pohorju in opisuje krasoto njegove prirode ter prijaznost njegovih prebivalcev. * Rojaki v Argentini. Slovensko prosvetno društvo v Buenos Airesu je prejelo od uprave Dravske banovine v Ljubljani znatno število novih knjig, ki so čitateljem na razpolago. Knjižnica Prosvetnega društva se bo, kakor poroča tamkajšnji »Slovenski tednik«, na novo preuredila in si bo vsak član lahko izbral, kar mu ugaja. — Tednik »Hrvatska Sloga«, ki že 5. leto izhaja v Buenos Airesu, je svoj dosedanji naslov izpremenil v »Jugoslavijo«. »Dajemo listu«, izjavlja uredništvo, »ime naše mlade, močne, velike i mile domovine. Mi ništa drugo ne činimo. nego slijedimo i edino mišljenju naših pretplatnika i prijatelja, razpoloženje i mišljenje, koje danas vlada u našem starom kraju.« * Kongres delegatov za mednarodno pravo. V Newyorku se bo letos vršil kongres delegatov Udruženja za mednarodno pravo, katerega se udeleži približno 200 pravnikov iz vsega sveta. Med drugim se bo na kongresu razpravljalo tudi o vprašanju mednarodnega kodeksa o zrakoplov-stvu. * Poroka hrvatske grofice z bavarskim princem. V katoliški kapeli v Berchtes-gadnu se je poročil bivši bavarski nasledili princ Albreht s Hrvatico, grofico Marijo Draškovičevo. hčerko grofa Dionizija Dra-škoviča. ki ie umrl leta 1909. + Nalezljive bolezni v Dravski banovini. V dobi od 15. do 21. avgusta je bilo zdravstvenemu inšpektoratu prijavljenih 247 obolenj za nalezljivimi boleznimi, ln sicer: za davico 66, za dušljivim kaSljem 55, za škriatinko 52, za tifuznimi boleznimi 32, za grižo 22, za šenom 12, za krčevito odrevenelostjo 4, za nalezljivim vnetjem možganov 2, za ošpicami in za vnetjem priušesne slinovke po 1 bolnik. * Sokolska svečanost v Kotoribi. V proslavo rojstnega dne Nj. Visočanstva prestolonaslednika Petra, prvega starešine Sokola kraljevine Jugoslavije, priredi so-kolsko diuštvo v Kotoribi 7. septembra prvi javni nastop vseh novoosnovanih so-kolskih društev iz Medmurja. Tega dne bodo medmurski Sokoli, stražarji na eni izmed najobučtljivejših točk naših meja, položili obračun o svojem delu v teku šestih mesecev, odkar obstoje, obenem pa bodo pozvali v svoje vrste in na skupno delo za dobrobit vasi, naroda in države vse. ki so naši. toda še ne hodijo z nami po istem potu. Pridite, bratska srca! Obiščite 7. septembra kos naše njive, ki sta jo skozi stoletja orala in sejala naš plug in naša dlan za tuje gospodarje in tuje žit-nice! Pridite in z nami z ramo ob rami potrdite. d v noč, ker je še za popoldne vabljenih okrog 30 prič. Mogoče pa se bo vršila še tudi v sc boto. Med vabljenimi pričami se nal.aja.io tuai vsi voditelji bivšega političnega uleistvn vanja v Mariboru, na kaftre se sk icuie zlasti obdolženi Andrej Ca.ižek. bivši mariborski občinski svetnik rj pushner- ob lastne skupščine. K:>t prič: pa sta vabljena tudi predstojnik mestne palic.ie tn vodi? železniške policije. a— Mala avtobusna nezgoda. V sredo krog poldneva se je mestnemu avtobusu na ogalu Tattenbahove in Kopališke ulice zlomila desna zadnja os. Avtobus se ie prevrnil, vseh 6 potnikov pa je odneslo zdravo kožo. a— Ubežniki. Železniški delavec Josip Jerič iz WoIfove ulice je v sredo prijavil na policiji, da mu je 2. t. m. zbežal od doma 16-letni sin Jože neznano kam. Zvečer je še prenočil pri sorodnikih, včeraj zjutraj pa brez sledu izginil. — Mizarski pomočnik Ivan Stola iz Slovenske ulice pa je — tudi včeraj — prijavil, da je že pred mesecem dni. 1. avg., izginila neznano kam njegova 36-letna žena Helena. EMIL PERC KONCESIJONIRANI ZOBOTEHNIK si uso.ja naznaniti, da je OTVORIL svoj ZOBNI ATELJE v Mariboru Tattenfeachova ulica št. 18 II. NADSTROPJE. 12612 a— Včerajšnja policijska kronika ni imela zaznamovati nobene aretacije, pač pa 20 prijav in 4 poročila. Zel. upokojenec Petei Pernat iz Trstenjakove ulice ie pri-lavil, da ga je pred nekaj dnevi nasamaril neki slepar, ki se mu je predstavil za kmeta Ivana Juga iz Sp. Dupleka in mu ponudil v nakup 5000 kg jabolk. Pernat je dal neznancu 50 Din are in dogovorila sta se, da se bosta našla pri Balonu in od tam skupno odšla na kmetov dom. Toda Pernat je pri Balonu zaman čakal na neznanca. V sredo pa ga ie zapazil v Tatten-bahovi ulici in ga hotel dobiti v roke, toda neznanec mu ie zbežal proti železniškem mostu. Slepar ie star 35—40 let. — Ključavničar Štefan Firah iz Magdalenske ulice 53 pa se je v to^ek zvečer zapletel na Glavnem trgu v vrvi, ki so jih razpenjali. ko so pripravljali za akrobatski nastop prof. Strohschneiderja. Vračal se :e na kolesu krog 19. iz Koroške ceste čez Glavni trg proti domu. V mraku ni videl vrvi in se je zaletel vanje, pade! ter se ranil na glavi in levem kolenu. Tudi si je raztrgal hlače. Zahteva postopek proti krivcem in odškodnino. a— Zboljšana hrana v Javni kuhinji na Slomškovem trgu 6 v A-razredu opoldne m zvečer 8.,30 Din. v B-razredu 12..% Din, v C-razredu M.30 Din. Priglaša.ite se! Iz Kratila r— V proslavo rojstnega dne Nj. Vis. prestolonaslednika Peti a priredi Sokolsko društvo Kranj, s sodelovanjem novousta« novljenega Sokolskega društva Naklo 6. t. m ob 20. javni telovadni nastop pred poslopjem Narodnega doma. Po nastopu zabavni večer v telovadnici, kjer bo tudi telovadba v primeru slabega vremena Nas slednji dan. 7. t. m. ob 15. bo javni telo« vadni nastop Sokolskega društva Straži« šče na lastnem telovadišeu pred Sokolskim domom v Stražišču. Vabljeni! r— Začetek poslovanja dečjega dispan« zerja v Kranju. Poslovanje dečjega dis« panzerja s posvetovalnico za matere >n dojenčke v Kranju (Glavni trg, Štempihar« jeva hiša, I. nadstropje) se prične v četr« tek 11. t. m. ob 14. V delokrog dečjega dispanzerja v Kranju spadajo občine Kranj, Predoslje, Stražišče, Hrastje, Na« klo, Sv. Jošt in Šenčur. Dcčji dispanzer vrši dvojno delo: 1.) Zdravi v polikliniki am« bulantno brezplačno vse bolne dojenčke in malo deco predšolske dobe, za katere ni nihče obvezan ali za katere obvezanec ne more trpeti stroškov za potrebno ambu« lantno preiskavo in zdravljenje (torej si« romašno deco). Začetek ordinacije v deeji polikliniki v četrtek 11. t m. ob 14. uri. Nadalje se bodo vršile v početku te ordi« nacije vsak torek od pol. 11. do pol 12. ure (kasneje od pol 8. do pol 12 ure) in v četrtek od 14. do 18. ure. 2.) Dispanzer vodi posvetovalnico za matere in dojeuč« ke, kjer se sprejemajo ambulantno le zdravi dojenčki in mala dcca z materami brez razlike materijalnega in socialnega stanja (torej vsa brezplačno) zaradi nad* zorstva, nege, prehrane, razvojnega in splošnozdravstvenega stanja dece kakor tudi zaradi socialnih in higijenskih nasve« tov za vzgojo dece. V posvetovalnici za matere in dojenčke se ne sprejemajo bol« ni otroci in v njej se ne vrši zdravljenje. Pričetek ordinaoij v posvetovalnici bo v petek 12. t. m ob 14. in nadalje vsak pe« tek od 14.—18. ure. r— Čudne razmere. Pri nas obstojajo do* ločbe o zaposlitvi inozcmcev, in sicer do« vol ju je jo zaposlitev specijalnih strokov« njakov, kakršnih pri nas še nimamo. In tu« di ti naj bi imeli nalogo da v najkrajšem času izvežbajo domače moči v svoji str o« ki. Glede na to bi bilo pričakovati, da se inozemci, ki jih zaposluje naša industrija, po svojem večletnem bivanju pri nas že pripravljajo na svoj odhod. Pa ni tako. Naimestu da bi se njih število manjšalo, prihajajo še vedno novi. Pa kaki strokov« njaki! V zadnjih dneh je ena od prvih večjih tovarn v Kranju nastavila inozemca kot knjigovodjo! Ah ni pri nas nikakih pisarniških moči? Ali nima Jugoslavija nikogar, ki bi bi< zmožen tega posla? Mi« slini, da knjigovodja, blagajnik, skladišč« nik itd. niso tako speci jalni poklici, da bi zahtevala namestitev inozemskih strokov« njakov, pa če bi bila tovarna še tako veli« ka in za naše razmere nova. Z Jesenic s— Velike športne prireditve. V dneh 7. in 8. t. m. priredi SK »Bratstvo« skupno s športnim odsekom jeseniške »Svobode« športni dan. ki naj nazorno pokaže velik razmah športnega žiivljenja na Jesenicah Da bo program športnega dneva tem zani« mivejši, je pripravljalni odobr povabi! še po cn klub iz Ljubljane in Beljaka. V ne« del jo 7. t. m. ob 9. dopu'dne bo propa« gandna medkluhska kolesarska tekma: 5 krat okoli Jesenic na 14 km. Po dirki bo sprevod vseh športnikov z godbo na čelu po glavnih jeseniških ulicah. Zastopane bodo v sprevodu vse panoge športa, ki se ta čas foie na Jesenicah. Poooldne bodo na sokolskem letnem telovadišeu v Kurji vasi ve!i'ke nogometne tekme. Vršila se bo borba za pokal, ki ga poklanja jdbor za prireditev sr>ortnega dne zmagovalcem. Kot prvi pari nastopijo: ob 15. SK »Grafika« največji umetnik filma LJ®| ^ na svetu v svojem v prvem govorečem , Lfa ' velefilnm Emil tlannings v prvem govorečem , Lfa ' vel SINJI A * c; E L Prid«! I*r.de! Pride! Klitni kino Matica iz Ljubljane : SK »Svoboda« Jesenice, ob 17. »Vrilacher SV« iz Beljaka : SK »Brat« stvo« Jesenice. Zvečer bo v vseh prosto« rih Delavskega doma na Savi velika šport« na veselica. Sodeloval bo prvovrstni ja/.z« band z Jesenic. V ponedeljek 8. t. m. ob 10. dopoldne hazenska tekma med jeseni« škima družinama »Svobode« in »Bratstva« Popoldne se nadaljujejo nogometna tek« movanja za pokal. Qb 15. nastopita pora« ženca, ob 17. pa zmagovalca prvega dne« va. Po končanih nogometnih tekmah bo svečana predaja pokala zmagovalcu v no« gometu ter zmagovalcu, ki je dosegel na kolesarski dirki prvo mesto. Občinstvo se prosi, da si nabavi vstopnice za prireditev, ki se dobijo v predprodaji in ki stanejo za vse navedene prireditve razen veselice po Din 15. Iz Litije i— Cerkveni tat. V litijski cerkvi je nekdo ukradel iznad oltarja pozlačen križ. ki je vreden okrog 1000 Din Tatvina je prijavljena orožnikom. Za storilcem še ni sledu. Iz Kočevja kč— Minister dr. Korošec v Kočevju. V ponedeljek dopoldne je prispe! v naše mesto s svojim avtomobilom minister za gozdove in rudnike g. dr. Anton Korošec. Ustavil se je v Kočevju le pol ure. Sprejel je deputacijo mestne občine, ki ga je prosila pomoči za najetje desetmilijonskega rosojila. k. ga občina potrebuje za sanacijo Mestne hranilnice. Minister ie obljubil svojo pomoč. Okoli 10. je dr. Korošec nadaljeval pot proti Liki, kamor je odšel na irspckciisko potovanje. kč— Dcputacija Dijaškega doma v Be« ograd. Te dni odpotuje v Beograd depu« taeija kočevskega Dijaškega doina. ki bo ponesla s seboj diplome častnih članov g. minist. predsedniku generalu Živkoviču, prosvetnemu ministru Maksimoviču in pod« predsedniku vlade, ministru brez portfelja Uzunoviču, V dcputaciji so predsednik Dijaškega doma dr. Iv. Sajovic. gimnazij« ski ravnatelj Anton Burgar in prof. Nace Noštar. kč— Za dijaški sejem. Že dolgo se je opažala nujna potreba po dijaškem sejmu. Naša gimnazija šteje sedaj preko 300 učen« cev, ki so po večini sinovi uradniških dru= žin. Naravno je, da je uradniku danes tež« ko kupovati nove knjige, zlasti še, če štu« dirata v šoli kar dva ali celo trije. Zato bi bilo potrebno, da se tak dijaški sejem uvede v dnevih vpisovanja, za kar bi mo« rali dijaki sami skrbeti. Prostor, ki bi bil za to najbolj prikladen, bi bil pred domom slepih ali takoj za gradom. Sejem naj bi se uvedel že letos. kč— Smrtna kosa. V Gorenjih pri Stari cerkvi je umrl 20 letni Franc Šprajcar, v PuglaTjih 75 letni Franc Samide. v Črnem potoku Marija Jakličeva in v Občicah Ivan Gril. kč— Najdeno okostje. V Auerspergovem gozdu blizu vasi Podsten je našel neki dr« var človeško okostje. Gre za okostje mo« ža srednje velikosti. V čeljustih je bilo več plombiranih zob. Na okostju se pozna, da je ležalo tamkaj že več let, ker so ko« sti že močno preperele. Orožništvo poaz« veduje. kdo je pred leti izginil iz ondotnih vasi. Najbrže se je zgodila nesreča. kč— Odhod g. Povšeta. Te dni odide iz Kočevja violinski mojster g. Povše. ki se je v Kočevju dalj časa mudil. Odhaja na novo službeno mesto v Čabar. Iz Gor. Radgone gr— Vsa društva, ki se nameravajo ude« ležiti velike sokolske slavnosti prihodu io nedeljo v Gornji Radgoni, obveščamo, da je prometno ministrstvo dovolilo za vse udeležence telovadce četrtinsko vožnjo, za vse ostalo članstvo in občinstvo pa polo« vično vožnjo. Vsi udeleženci morajo pri vstopni postaji kupiti polovično, oziroma celo vozovnico z odtisom postajnega žiga. Voznih listkov pri izstopu v Gor. Radgoni ne smejo oddati. Tukajšnje Sokolsko dru« štvo jim bo potem izdalo pismena potr« dila o udeležbi na zletu, nakar se bodo lahko s pridržanimi vozovnicami vozili brezplačno nazaj. Te vozne olajšave velja« jo za dobo od 5. do 9. t. m. Vsa društva, ki prispejo v Gor. Radgono v soboto zve« čer ali nedeljo dopoldne ob 9.55, prosimo, da nam pošljejo natančne prijavnice za« radi oskrbe prenočišč in prehrane najpo« zneje do sobote 6. t. m. opoldne. Priprave so v polnem teku. Pridite! Iz Laškega 1 — Razširjenje banovinske ceste. Tehnični oddelek banske uprave je napravil na predlog tukajšnjega okrajnega cestnega odbora načrt za razširjenje banovinske ceste v našem okraju. Tako bo na primer razširjena cesta Tremerje—Zidani most r Smarjeti pred šolo, v Ogečah ter v Trp-merjah, kjer je cesta mestoma komaj 3 do 4 metre široka. Predlagali bi cestnemu odboru, da misli polagoma tudi na preložitev klanca v Ogečah čez tamošnja poija, ker je promet skozi to vas zaradi nerodno zidanih hiš in hudega klanca zelo otežkočen. Enako naj se razširi važno Križišče cest pred laškim mostom v smen proti Rimskim toplicam in naj se po možnosti odpravi hud ovinek nasproti hotela 2-Henke« s tem, da se že enkrat podre ta-mošnji starinski kozolec, ki nikakor ni v okras našega mesta. Iz Krškega kr— Nove šole v srezu. V bližnji bodoč« nosti dobe nove šole naslednji okraji: Ča» tež, Globočice, Klenovik pri Škocijanu. Krška vas, Mrzlava vas. Podkraj pri Rade« eah in Šmarjeta. komisuonelni og'<"': so že izvršeni. Iz Pragerskega pr— Nova industrija. Trgovec in izvoz« nik g. F. Kigier je pričel z gradnjo motor« ne žage. Poslopje, kjer bo stal jarmenik, je že pod streho in tudi poslopje, kjer bo montiran velik Dieslov motor, bo v naj« krajšem času gotovo. S to industrijo je na« pravMo 1'ragersko v svojem razvoju zopet lep korak naprej. Po gradbeni delavnosti v zadnjem letu je pričakovati, da postane Pragersko v doglednem času ne samo važ« y no trgovsko in gospodarsko, temveč tudi industrijsko središče. Iz Mozirja Pio— Sinlja nismo letos pričakovali skoro nič, vendar ga bo vsaj za domačo potrebo. S strahom opazujemo na drevju v°d-no več škodljivcev. Treba bo proti ijini energičnega boja, da naši sadovnjaki ne bodo uničeni. Iz Slov. Bistrice sb— Tombola Olepševalnega društva 24. avgusta je zelo dobro uspeha. Prodalo se je nad 5000 kart, društvo pa ima nad 15.000 Din dobička. Obisk je bil nena« vadno velik in se ceni na 1000 ijudi. Naj« lepše dobitke so dobili siromašni viničarji in delavci, kar jim iz srca privoščimo. Od« bor Olepševalnega društva se po tem potu iskreno zahvaljuje onim. ki so darovali dobitke, in vsem, ki so pripomogli društvu do tako lepega gmotnega uspeha. sb— Ekshumacija trupel italijanskih vo« jakov. 1. t. ni. je prispel v SI. Bistrico Don Roberto Bruzzone, ki mu je italijanska vlada poverila nalogo, da izkoplje kosti italijanskih vojakov, pokopanih na našem ozemlju. Na sloven jebistriškem pokopa« lišču je troje takih grobov. Iz Ljutomera lj— Ekshumacija italijanskih vojakov. V petek 29. avgusta je prispel v Ljutomer Don Robert Buzzoni, ki vodi ekshumacijo italijanskih vojakov na ozemlju Dravske banovine. Na tukajšnjem pokopališču so izkopa'i kosti osmih vojakov, to so Ger« bac Giovanini, Cresma Giovani, Jejis Giu« seppe, Vecehich Giuseppe. Pascolo Fran« cesco, Sancin Giorgio. C'ona Nicolo in Be« nardetich Mario. Po imenih jih je vsaj pet bilo slovenskih krvi. Tudi v Cezanjevcih so ekshumirali truplo enega vojaka. Okost« ja so spravili v majhne krste ter jih od« premili v Ljubljano. lj— Iz Amerike se je vrnil te dni go* spod Adolf Mišja, sin bivšega posojilnic« nega tajnika g. Antona Mišje. Živel je on« stran velike mlake menda od 1. 1912. Iz Gornjega grada gg— Na dopust je odšel sreski načelnik g. Kandrič. Nadomestuje ga sreski načel« nik g. Klobčič iz Celja. gg— Nadškofa g. dr. Jegliča sta v torek obiskala sarajevski in ljubljanski škof. Sa« rajevski škof se je že v sredo zjutraj i av« tom odpeljal, dočim ostane ljubljanski škof dr. Ro/,man nekaj časa v Gorn lem gradu na oddihu. gg— Sokolski pešizet v Bočno je zaradi veselice gasilnega društva na Ljubnem pre« stavljen na nedeljo 14. t. m. gg— 50 letnico rojstva je praznoval v soboto notar g. Fran Košenina. Poleg tega jubileja je obhajal tudi 25 letnico, odkar se je posvetil notarijatu, 20 letnico poro« ke in 10 letnico bivanja v Gornjem gradu. Iskreno čestitamo! gg— Za davico je zbolel neki triletni deček. Pripeljan je bil v celjsko bo!ico. n I kokošje, ourje gosje, naravno in s strojem či-ščeno dooavha v všaKi množ ni E. VAJDA 2% CakoTee Telefon W ~ številka 59, 4, 3, 60. GOSPODARSTVO Podrobnosti z lovske razstave Divje kože. Zelo važen del lovske razstave tvori »Divja koža«. V tem oddelku so prikazane gospodarske koristi našega lovstva. Divja koža ki se bavi z vnovčenjem kozuhovine naših roparic in tudi s prodajo kož ostale divjadi, je razstavila le zbirko, kjer vidimo vse vrste kožuhovine, razdeljene po načinu. kakor jo sortirajo na velikih mednarodnih kožuhovinskih sejmih. Lovci imajo tukaj priliko spoznati, kakšna mora biti roba za prvo vrsto, kakor tudi kakšno Je slabo bla^o. Na steni vise vse vrste lisičjih, kunjib, jazbečjih, dehurjih in zajčjih koz. Nad temi pa je pribita krasna gamsova koža z dolgo hrbtno dlako, ki jo uporabljajo za gamsove šope. Nadalje je v paviljonu >Divje kože« izloženo blago za lovske kroje Na tabelah, visečih na zadnji steni koje, pa vidimo grafično prikazano napredovanje naših kožuhovinskih sejmov. Oddelek Nj. Vel. kralja in kraljice Zelo oživljata našo lovsko razstavo mogočni nagačeni glavi severnega jelena in ameriškega vavpiti - jelena iz zbirke našega vladarja. O spretnosti najvišjih lovcev pa pričajo močni roglji gamsov, ki sta jih ustrelila kralj in kraljica in pa mogočno jelenje rogovje. Sodniki, ki so sodili tn ocenjevali jelenje rogovje, so v svoji strogi klasifikaciji zaradi pomanjkanj točk hoteli preiti prvo oceno. Ko je pa dospelo rogovje jelenov, ustreljenih od našega vladarja, so bili pogoji dani tudi za prvo oceno. Nosilca lepega močnega rogovja sta bila ustreljena pred par letf v Belju. V istem oddelku se nahajajo tudi afriške trofeje ministra Švegla. Skupina divjih petelinov. Nasproti kraljevega oddelka je prav mič-uo sestavljena skupina divjih petelinov. V obliki polkroga so pribiti široko razpeti črni, tupatam belo pikčasti repi, sredi katerih so pritrjene glave divjih petelinov, ob straneh pa sta razpeti krasni pahljači tz-repnega perja naše največje gozdne ptice. Posebno zanimanje obiskovalcev razstave vzbuja zbirka drobnih kamenčkov, najdenih v 86 petelinjih želodcih. Kakor znano, rabi divji petelin, kakor tudi domača kure-tina za prebavljanje droben pesek. Te kamenčke lovci radi zbirajo in shranjujejo kot spomin na lepe lovske urice, užite v gozdu v ranih pomladanskih urah. Trgovec gosp. Šuster iz Ljubljane je zbiral tak materi jal skozi več let in nam svojo zanimivo zbirko posodil za našo razstavo. V treh primerih je gospod Šuster našel v petelinjih želodcih celo žeblje lovskih čevljev, ki jih tudi vidimo v zanimivi zbirki. Za poučno stran petelinje skupine je skrbel gospod Zagreb. Amsterdam 22.72, Dunaj 795.5 do 798.5, Berlin 13.445 — 13.745, Bruselj 787.74, Budimpešta 987.78 — 990.78, Milan ,, . . . . I 294222 - 296.222. London 274.04 - 274.84, sebne oddelke, ki se nanašajo na promet Nevvvork ček 56.195 - 56.395, Pariz 220.503 in trgovino z mlekom, sirom, sirovim ma- do 22° 503 Praaa ifi7fe; p„rii, slom in maslom, margarino, ostale mast.. 1^4 4 - 1097 4 ~ olja, moko, žito, kruh in pecivo, jajca m Curih. Zagreb 9.12875, Pariz 20.2325, konzerve jajc, med m umetni med, pivo. London 25.04375, Ne%work 514 675 Brusel atao '".čokolado, kavo, čaj, ribe rake in 71.875, Milan 36 955 Madrid ffiS zabe, ribje konzerve, drozi in kvas ter ocet. 1 ■ --------' ' Na koncu so dodane še dodatne določbe glede pregleda trgovin za živila. = Kongres jugoslovenskega plinarskega in vodovodnega udruženja. Jugoslovensko plinarsko in vodovodno udruženje bo imelo od 7. do 9. t. m. v Sarajevu svoj četrti letni kongres in peto glavno skupščino, na kateri bodo poleg vseh plinarn in vodovodov v naši državi sodelovala tudi privatna podjetja. Zastouani bodo poleg lega predstavniki banskih uprav in higijenskih zavo- dam 207.3, Berlin 122.83. Dunaj 72.725, Sofija 3.73, Praga 15.275, Varšava 57.75, Budimpešta 90.225, Bukarešta 3.075. Efekti. Ljubljana. 8% Blair 97.5 bi., 7% Blair 87.25 bi., Celjska 160 den., Ljub kred. 122 den., Praštediona 925 den.. Kreditni zavod 170—180. Vevče 124 den.. Ruše 280—300. Stavbna družba 40 zaklj Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda aranžma 438.5 — 439, kasa 438.5 — 438.75, dov, katerih delo 'gre paralelno s prizade- I 7f t38-5 ~ 439-5- 8% Blair 9725 vanjem tega udruženja. Iz inozemstva so | - „Ir T Prž- hiP- .... „............ banka 85.5 - 86. 6% begluške 76 - 77; iki plinarske in vodovodne stroke. bančne vrednote: Praštediona 915 - 925, drugimi inž. Jedliček, ravnatelj plinar- Ju?° 77a ~ 78. Union 191.25 — 192. Na- ~ ..................- 1 rodna 8050 — 8250. Srpska 186 den.. Ze- maljska 130 — 133. Poljo 56 - 56.5. Ljubljanska kreditna 122 den.; industrijske vrednote: Narodna šumska 25 — 30. Na-šička 1100 — 1200. Gutmann 150 — 160, Slaveks 60 den.. Slavonija 200 den., Šeče-rana 309 — 311, Brod vagon 110 den.. Vev na 10Q To,'r. on ,11 n..i______n_ . »v^r prijavili svoje sodelovanje odlični predstavniki med ne v Pragi; inž. VVerstadt, ravnatelj vodovoda v Plznu; inž. Bukovansky, ravnatelj plinarne in vodovoda v Brnu; nadalje dr inž. Lempelius, predstavnik nemškega društva vodovodnih in plinarskih strokovnjakov v Berlinu; inž. Imhof, ravnatelj mestnih tehničnih podjetij v Linzu ter inž. Bu-dzanjuk. višji inšpektor dunajske plinarne ce 128 den" Isis 39 ~ 45- Dubrovačka 39S = Stanje Narodne banke. Iz izkaza Na- ^ Oceanija 210 — 225, Trbovlje 397 rodne banke od 31. avgusta je razvidno, d(1 3f>9- da so se devizne rezerve nekoliko povečale Beograd. Vojna škoda 453 zaklj., za de-(za 6 milijonov). Menični portfelj se je na- cember 463 zaklj.. investicijsko 90 — 91.1. vzlic ultimu dvignil le za 15 milijonov Din. aSra™e ^ - 56.5. 1% Blair S9.25 — 89.5, lombard pa je ne glede na ponovno pove- begluške 77.25 — 77.75. Narodna banka čanje _kontingenta jiadalje nazadoval za 4.6 | 8120 zakli- Blagovna tržišča LES -J- Ljubljanska borza (4. t. m.) Tendenca za les nespremenjena. Zaključeni so bili 3 vagoni smrekovih hlodov in 1 vagon brodarskega poda. Povpraševanje je za remelj-ne (50 m3, 68/68 in 78/78. 5 m, ostrorobe. očeljene, I., II., III.). za borove madrijerje (75 mm deb., od 20 cm širine navzgor, 3.20 do 8 m v razmahu 80 cm. monte) in za bu-(neobrobljene, suhe, 40 in na^ 227 milijonov Din in se približuje najnižjemu lanskemu stanju. Gospodarstvo je krilo svoje denarne potrebe za ultimo iz ži-rovnih vlog pri banki, ki so se zmanjšale za 86 milijonov Din. Ta razvoj potrjuje, da je treba vsaj 9 polodstotnim znižanjem lombard ne obrestne mere zmanjšati napetost med diskontno in lombardno obrestno mero na 1 %, kakor je v drugih državah običajna. Ker je tudi država dvignila za izplačila ob ultimu 128 milijonov Din, se je obtok bankovcev dvignil za 241 milijonov £0Vf narav™ Plohe (neobrobljene, na 5521 milijonov Din. Stanje od 31. avgu- ZT m- v oklepajih razlike nasproti stanju od 22. avgusta): aktiva: kovinska podlaga 317-9 (+ 1.0), saldo raznih računov 1159.4' (+5 6) posojila na menice 1214.1 (+ 14.8), lombard 2f7-l (— 4.6); pasiva: obtok bankovcev oo21.3 (+ 241.4), žirovne obveznosti nasproti državi 126.3 (- 128.5), ostale žirovne obveznosti 896.8 (- 85.9), razne obveznosti 175.0 (— 9.0). = Neuspeh umetnega mednarodnega reguliranja »-en. Dokler je bila svetovna Gospodarska konjunktura kolikortoliko ugodna, je mednarodnim in nacijonalnim usta- nnvflm m Ht.,,«:.« r__t:*___ Jesenska izvozna sezona se je sicer že pričela, vendar je zanimanje konsuma še vedno zelo rezervirano. Zaradi nizkih cen in slabih prodajnih možnosti zaostaja tudi produkcija. Naši lesni industrijci se omejujejo le na fiksna naročila, kajti odjemalci kupujejo le blago, ki ga trenotno potrebujejo, zato se le malo blaga pripravlja na zaloge. Tudi produkcija tramov je popustila. Drva in oglje se izvažajo v precejšnjih količinah, vendar pa se cene nikakor ne dvignejo, kupci pa zahtevajo prvovrstno kakovost ŽITO + Ljubljanska borza (4. t. m.) Tendenca za žito mlačna. Zailjučkov ni bilo. Ponujali so (vse slov. postaja, plač. 30 dni): pšenico: baško, 80.81 kg po 227.5 — 230, 79/80 kg po_ 217.5 — 220, 78/79 kg po 212.5 do 215; koruzo: baško. rešetano, za prompt-no dobavo po 177.5 — 180; ječmen: baški, ozimni, 66 /67 kg po 175 — 177.5; oves: baranjski po 205—207.5; rž: baška. 72 kg 167.5 — 170; moka: baška jO: po 380 do 385. + Novosadska blagovna borza (4. t. m.) Tendenca nespremenjena. Promet: 27 vagonov pšenice, 15 vag. moke, 6 vag. otrobov, 3 vag. ovsa in 15 vag. koruze. Pšenica: baška. 79'80 kg 157.5 — 162.5. gornjebaška in banaška. Tisa. 79/80 kg 162.5 — 165; gornjebanaška, 79 /SO kg 157.5 — 162.5: banaška. Begej, 79/80 kg 15?.o — 162.5; sreniska, slavonska. 78 kg 147.5 — 152.5 Oves: baški 133 — 135. Ječmen: baški in sremski. 63/64 kg 110 — 112.5. Koruza: baška in sreniska 117.5 — 120; ladja Du-nav 120 - 125; banaška 112.5 — 115. Moka: baška -0« in sOOr 290 — 300- »2« 260 — 270; >5« 225 — 235: »6« 175—185; >7« 115 — 120; 100 — 105. Otrobi: baški. sremski in banaški 80 — 85. + Budimpeštanska terminska borza (4. t. m.) Tendenca čvrsta; promet živahen. Pšcnica: za oktober 15.42 — 15.43 (obračunski tečaj (15.30). za marc 16.62 — 16.63 (16.80). za maj 17.35 — 17.36 (17.30); rž: za oktober 9.85 — 9.S8 (9.80). za marc — (11); koruza: za september 15.45 — 15.50 (15.60). za maj 15.38 — 15.42 (15.40), tranzitna za maj i3.S0 ŽIVINA 4- Živinski sejem v Ljubljani. Na živin ski sejem 3. t. ni. je bilo prignanih 246 konj, 18 žrebet. 84 volov, 57 krav, 18 telet in 107 prašičkov za rejo; prodanih pa je bilo 40 konj, 6 žrebet, 50 volov, 35 krav. teritoriju. Služba odbornikov je častna in se ne plačajo odškodnine ali potni strošku 2. M. O. ustanavlja in jim določa področje LNP. V kolikor gotov teritorij ni podrejen nobenemu M. O., ga upravlja direktno LNP. 3. Medklubski odbori bodo obstojali v Mariboru, Celju in Trbovljah. a) M. O. Maribor obsega zaenkrat klube ISSK Maribor, SK železničar, SK Rapid, SK Svoboda. SK Ptuj in SK Mura. b) M. O. Celje obsega zaenkrat klube: SK Celje, Atletik SK, SK Olimp, SK Šoštanj. c) M. O. Trbovlje obsega klube: SK Amater, SK Dobrna, SK Trbovlje. Delokrog medkiubskeg^a odbora. 4. M. O. izvršuje vse sklepe in naloge LNP; zlasti izžreba in izvede prvenstvene, pokalne in ostale tekme v smislu odredb LNP ter vodi nadzorstvo in evidenco o vseh tekmah. Predlaga LNP v odobrenje prijateljske tekme ter ostale športne prireditve na svojem območju. 5. Zaslišuje v primeru kazenskih prestopkov igralce in pošlje zapisnike s pripombami in konkretnimi predlogi LNP v obliki, ki je zrela za končno rešitev. Kazensko postopanje je smatrati kot nujno. 6. Fospešuie razvoj nogometnega sporna v svojem področju. V tem pogledu naj M. O. stavlja predloge LNP. ^ Izvedba prvenstvenega tekmovanja. • 7. Prvenstvena tekmovanja izvede M. O. po določbah saveznih pravifnikov in po naslednjih smernicah: a) V teritorialnem pogledu organizira prvenstvena tekmovanja v smislu sklepov LNP ter z žrebom določi pare in termine. b) Načeloma ima vsak klub pravico, da za eno od obeh tekem izbira igrišče in sicer tako, da imajo prvo izžrebani klubi pravico izbire igrišča v jesenski, nasprotniki pa v spomladanski sezoni. Ce klub nima igrišča, so dolžni klubi, ki imajo igrišče, staviti ga na razpolago proti "poravnavi režijskih stroškov v smislu pogodbe, ki jo M. O. tozadevno sklene z upravami igrišč. Klub se mora odločiti za igrišče najkasneje v roku 8 dni po objavi terminov. V nasprotnem primeru ga določi MO. c) Brutto dohodek iz prvenstvenih tek- ŠPORT Internacionalni lahkoatletski miting ASK Primorje V soboto in nedeljo, 6. in 7. t. m. s pri« četkom ob 15. se vrši po ASK Primorju petelinov. Razstavil je več slik in neka] preparatov, iz katerih se da sklepati o petelinji gluhosti. Poleg petelinje skupine so razstavljeni jerebi, in sicer eden nagačen kot tiho žštje, dva pa v naravni obliki zbrani pa so tudi raznovrstni jerebji klici kakor tudi priprave in materijal. Pozornost gledalcev vzbuja albinistična skupina, kjer je razstavljen delni in popolni albinizem. Cisto bele so: veverice, šoja in sraka, delno belični pa fazani, lisica in srnjak. To skupino je med mnogimi drugimi zanimivostmi razstavila mariborska podružnica SLD. = Priprave za uvedbo reform davka na poslovni promet. V finančnem ministrstvu se vršijo že priprave za sestavo pravilnika in uredb, s katerimi se bo izvedla reforma davka na poslovni promet po zakonu o skupnem davku na poslovni prome*, ki je bil nedavno objavljen. Pomočnik linančne-«a ministra dr. Letica se je pretekli teden mudil v Novem Sadu, kjer je razpravljal z interesiranimi gospodarskimi krogi o načinu pobiranja skupnega davka na poljske pridelke, predvsem na moko. Pri tej priliki je imel v Novem Sadu predavanje, v katerem je poudarjal, da ukinjenje te davčne oblike žal ni bilo mogoče. Tudi v drugih evropskih državah so obdržali to povojno obliko davka. Pri sestavi novega zakona je na ponovnih konferencah sodelovalo zlasti Udruženje vojvodinskih denarnih zavodov, ki je dalo tudi inicijativo za reformo. Do 1. januarja bo izdan podroben pravilnik, ki bo sestavljen s sodelovanjem interesiranih korporacij in strokovnih organizacij. Vlada namerava pravilnik z uredbami izdati v taki obliki, da ga bo mogoče po potrebi spremeniti ali dopolniti in prilagoditi praktičnemu življenju. Predvsem bo v pravilniku upoštevan princip, da se na isto blago plača davek samo enkrat in da se ustvari možnost davek vkalkulirati. — Za 12. t. ni. je v finančnem ministrstvu sklicana konferenca predstavnikov zbornic in ostalih gospodarskih orgatiizacij iz vse države, ki jo bo vodil pomočnik finančnega ministra dr. Letica. Na tej konferenci se bo razpravljalo o pripravi materijala za izdelavo pravilnika in uredb, s katerim bo uveljavljen novi skupni davek na poslovni promet in bo določena višina davka za posamezna predmete in njihove prometne faze. = Zakonski načrt o stabilizaciji dinarja. Iz Beograda jx>ročajo. da se je v torek dopoldne vršila v finančnem ministrstvu konferenca med finančnim ministrom dr. Svr-Ijugo ter njegovima pomočnikoma dr. Go-spodnetičem in dr. Letico. Na tej konferenci se je razpravljalo o zakonskem načrtu za stabilizacijo dinarja, ki je dobil končno stabilizacijo. Ta zakonski načrt ne bo predložen Vrhovnemu zakonodajnemu svetu, temveč bo takoj objavljen in uveljavljen, čim bodo izvršene priprave za stabilizacijo. = Delno znižanje nakladalnih in razkla-dalnih rokov. Generalna direkcija železnfc je izdala odlok, po katerem se za čas od 10. septembra do 31. decembra t. 1. uvedejo znižani šesturni nakladalni in razkladalni roki, in sicer: 1.) za vse industrijske tire brez ozira na vrsto blaga in serijo vagonov; 2.) za vse postaje, na katerih se naklada in razklada sladkorna pesa, vendar le za pošiljke sladkorne pese; 3.) za vse železniške postaje v Beogradu in Zagrebu, brez ozira na vrsto blaga in serijo "vagonov; 5.) za vse luške železniške postaje po odredbah luške tarife v zvezi z lokalno tarifo, odsek VI. = Nadzorstvo nad živili. K zakonu o nadzorstvu nad živili je minister za socijal-no politiko in narodno zdravje izdal obsežen pravilnik za izvrševanje tega zakona, ki je sedaj objavljen tudi v »Službenem listu kralj, banske uprave dravske banovine«: od 4. t. m. Pravilnik vsebuje stroge določbe glede prodaje živil, ki zadevajo zlasti trgovce. Poleg splošnega dela vsebuje po- u.<»u h—j- ------- =>--*— in- dru"im institucijam za umetno, . . . .. -------------- Jože Herfort, stud. med., ki se že skozi več I reguliranje cen prilično uspelo, zadostiti na njegovem igrišču pripravljen miting, let temeljito bavi z raziskavanjem divjih ' svojim nalogam. Čim pa je nastopila sve- katerega se poleg elite jugoslovenskih at« ~ • " —- —J0™3 baissa za cene in bi bilo delovanfe letov iz Beograda, Zagreba, Ljubljane in „ -------- „„ ^^^ JC teh ustanov v interesu članov najbolj po- Maribora, članov klubov BSK, Haška, Con* odbor SK Ilirije znižano vstopnino. trebno, je aparat večinoma odpovedal. Niti cordij^ Marathona, Ilirije, Železničarja m - ameriški Federal Farm Board. ki je 'imel kompletnega tirna prireditelja udeleže pr» C|..}t.on(1 jvd za vzdrževanje žitnih in bombažnih cen na vič v Ljubljani tudi mnogobrojni prvo« I „ . »MZOene ODjave LNF 16 telet in 64 prašičkov. Sejem je bil prav I movanj se razdeli med oba udeležena ilu-živahen, le prašičkov je bilo maio. Cene so I ba na pol. Klub, v čigar režiji se vrši tek ostale nespremenjene. Za kg žive teže no- I ma (ki ima izbiro igrišča), pa krije iz tirajo: voli I. 10 Din. II. 9 Din, III. 8 Din, I svoje polovice vse režijske stroške, t. j. krave debele 5—7 Din. krave klobasarice I sodnika, varnostno stražo, igrišče, reklamo 4—3 Din, teleta 14.5 — 15 Din. | itd. in 10 odstotkov od čistega inkasa ---a JNS in LNP. d) Rediteljstvo in blagajna se organizira po nalogu M. O. in je pod njegovo kontrolo, dočim skrbi za reklamo M. O., ki pa more z izvedbo reklame poveriti klub, ku Austriji 3 : 2, z enakim rezultatom je v čigar režiji se tekma vrši. zmagal nad KACom ter s 3 : 1 nad celov* I 8- Korespondenca med klubi in LNP pq škim Rapidom. VSV se je odlikoval ved* vrši preko M. O. v vseh zadevah, ki spL no po borbenosti in elanu, zadnje mssecs | dajo v kompeteuco M. O. pa je pod vodstvom dunajskega trenerja Pojarja vidno napredoval tudi v tehnx» nem in taktičnem pogledu. Z ozirom na začetek sezone je določil 9. Stroške za poslovanje M. O. krije blagajna LNP in mora M. O. poslati mesečno obračun z originalnimi dokumneti blagajniku LNP. 10. Funkcijska doba M. O. se krije s funkcijsko dobo LNP, vendar LNP lahko odbor M. O. razpusti, če ne izvaja sklepov, odnosno ne deluje po navodilih" LNP in -------- -.mi pool na- I iz Celovca bodo zastopani ----j......— vznc popo.nosti organizacije povsem odpo- kimi »aduti«, avstrijskimi reprezentanti veciai JNic bolje ni šlo ameriškim mogot- Janauschem, Blodyjem, Deutscherjem, Um« cem, ki so vodili mednarodni kartel za ba- fuhrerjem, Friebeom, Puglom, Lebanom oni so morali kapitulirati pred itd. neizprosnim zakonom ponudbe in povpra- Madžarska lahkoatletika bo izborno za« nrlnnlVV0 "^Z"31' razvoi cene dejansko stopana z internacionalcem Baloghom, čla« 7nS n v t,em P°",edu je Še bolj nom MAFCa iz Budimpešte, rekorderjem restrinLP , eske politike izvoznih v skoku v daljavo in izbomim sprinter« ta nineh T .kav£uk', ki so imele končno jem; ogražal ga bo v skokih z marko čez n« Ie A?ghla izgubila vodstvo 7 m njegov rojak Szabo, ki slovi tudi kot Okrožnica LNP z dne 14. maja 1930, •'-'-na na vse klube LNP, veže tudi 28 IX. 1930 igrišče ISSK Maribor: ;>K me na znanje JNS in objavi LNP v .4 , iK ždezničar' VrS' ^ ^ \ ^ služ^nem glasilu, a u o. L^P ga ^ S\ZXeT^rigrSeRS Maribor: ISSK I ^osno^o- M aribor : SK Železničar. 12. X. 1930 igrišče Rapid: SK Rapid : SK Svobda. polni in tolmači. U. o. LNP. dukSf SkLrgU i^^Ter'se e pro- eden auKcija kavčuka v državah izven an^lešk*. I Češkoslovaška lahkaatletika bo zastopa« na z najboljšimi atleti letošnjega prvaka ?a imperija znatno dvignila,TaT j^Sno" da% cena kalastrofaN Moravske Slavije iz Brna. To bo torej vsekakor najlepši miting zadnjih let v naši državi in je zaradi tega pričakovati rekorden obisk športne pu« blike. Mariborski nogometni prvak v Ljubljani še na narvrh, ' ^ —— i V nedeljo 7. t. m. bo otvoril LNP jesen- niti mrr^V;, , ) 1 P°P°Ina organizacija, sko nogometno sezono z zelo zanimivo tra i n o a nit^fu; t sredstva niso mogla tekmo. Ta dan bo nastopil v Ljubljani ma- lt n naravnega razvoja cen, ker riborski prvak ISSK Maribor in prejšnji lezni zplfnn navedenih primerih že- podsavezni prvak ASK Primorje. ' t™ P°nudbe '.n povpraševanja moč- Oba kluba sta si stala nasproti že v cen'" in nifhn organizacije za reguliranj mnogih prvenstvenih in pokalnih tekmah. - Do P (laClje', V tekmah, ki jih je ISSK Maribor odigral del«!,- d - ,komerciialni od- v Mariboru, je večinoma odnesla zmago aeiek direkcije državnih zeleznic v Ljublja- njegova enajstorica. Nasprotno pa so Ma no nndla na „„„ ' ..— J" itfiisiroiai-kavfki , ,pet,n0 Pre ®nje cene. Cena ,nJi 0 .-,e dol?ro vrst0 let reguliral brazilski valorizacijski institut, se jre lefos no EJaZnlUZ,nila ^livU te^a 'nstituta in doživela ze o občuten padec. Najnovejši J225\?Jt bref dv°ma mednarodni žeie- zarski kartel. v katerem je evropska žele- S za^T/^H 70i fas rešiteljico za v:s? bodočnost, ki pa je danes le 19. X. 1930 igrišče ISSK Maribor: SK Rapid : ISSK Maribor, igrišče SK Želez« ničar: SK Svoboda : SK Železničar. Tekme rezerv se odigrajo kot predtek« me I. moštev. SK Svoboda, Maribor se oprosti rezervnih prvenstvenih tekem. Izjava ASK Primorje. Na izjave sekcije Z. N. S. in na opetovane napade v »Šport« nem Listu« ne bomo reagirali z nikakimi izjavami, ker bi iste lahko rodile zopetne še hujše napade. — V obrambo svojega ugleda, a posebno športnega, bomo posegli po skrajnem, za nas športnike odiozncin Odobri se naslednje prijateljske tekme: ' a l spormiKe, 7. in 8. IX. SK Svoboda. Ljubljana • SK f S tem' da bomo Pozvali vse ° Varaždin v Varaždinu; 7. IX. SK Ilirija blatijo nas in naš klub, da dokaž l-«^ U. . c r/ t?!______-v - I nrrn Irav mi cl'nn o r\ «-J _ ___ komb. sen. : SK Elan v Novem mestu; 8. IX. SK Ilirija : Villacher SV v Ljublja« ni; 8. IX. SK Ilirija rez. : SK Trbovlje v Trbovljah; 7. IX. SK Rapid : SK Sturm v Mariboru in SK Železničar : SK Atletik v Celju. Glasom sklepa upr. odbora se SK Iliriji ne dovoli odigranja prijateljske tekme dne 7. IX. proti KAC., Celovec,, ker je termin zaseden za podsavezno • pokalno tekmo ASK Primorje : ISSK Maribor. one, dokažejo pred kazenskim sodiščem resničnost svojih trditev. — Rezultate kazenskega postopa« nja bomo objavili javno v jugoslovenskih časopisih na ljubo žalostnim slovenskim športnim prilikam, a javnosti v objektivno presojo. Z odličnim spoštovanjem za ASK Primorje: I. Sancin m. p., dr. Buljevič m p Desetletnica SK Disk v Domžalah. ' V soboto in nedeljo praznuje prvi podeželski na Področju LNP SK Disk desetlet- Tckma ASK Primorje : ISSK Maribor w °mo fJ6ga obstoja. O delovanju kluba, se vrši dne 7. t. m. ob 17. na igrišču ASK fn " f, ^ n08"°metno' kolesarsko Primorje. Službujoči odbornik g. Log« 'abkoatletsko, bomo se poročali. Stane. ASK Primorje ima postaviti osem | L Službene objave LPP. Danes, točno ho™ ^ n'; ponudbe glede do- riborčani na tujih tleh, čeprav so mogoče starejših rediteljev. Blagajno vodi ASK °,b ,18- pneetek vaterpolo treninga za na« pave oo komadov goničev in 20 komadov podlegli z malo razliko golov, pokazali, da Primorje. slednje igrače: Štolfa, Sketelj, Turna. Ko« " '5~1 " ' so nasprotnik, ki je vsega uvaževanja vre- SK Javornik se obvešča, da prejme re« lar- Sever, Otruba, Bleivveis Marko, Tram« šitev na dopis 42«30 z dne 27. VIII. t. i.. Puž>. Grilc, Jamnik, Turnšek, Šramel Ži« XI_ ___i_____1____; _ ii i . C I rr.i-nJl- I__.L r* — ' den. V zadnjih dveh, treh letih se je kvaliteta mariborskega nogometa zelo dvignila ter dosegla nivo ljubljanskega. Zategadelj pa so postale tekme med prvakom Mari- cevi za mešanje plina, glede dobave tisko-vin ter glede dobave 30 m povoščenega platna (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku.) Direkcija državnega rudnika Ka-kanj sprejema do 10. t. m. ponudbe glede dobave varnostnih elementov, žice za dtna-mo, vrvice, bakrene žice, gumijastih rokavic. azbesta itd., glede dobave črne pločevine, 1000 kg krp za čiščenje, 100 komadov spiralnih svedrov ter raznega dru^a materijala. Direkcija državnega rudnika Velenie sprejema do 23. t. m. ponudbe <*lf--de dobave 600 kg koruznih in 200 k" pš»-memh otrobov, glede dobave 5000 k^koru-zet oOO zavitkov »Persilar in 25.000 ker p;e. mene moke. (Predmetni oglasi so na" vpogled v pisarni Zbornice za TOI.) BORZE 4. septembra. Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet zelo velik, zlasti v devizah New-vork, Berlin in Dunai. Tečaji deviz so nadalje prilično čvrsti. Tako se je deviza Trst okrepila od 295.05 na 295.20. deviza Nevvvork od 56.18 na 56.195 iri deviza London od 274.36 na 274.44. Med efekti je bil zaključek v Stavbni družbi po 40. Na zagrebškem efektnem tržišču je Voj- . . ______ na škoda obdržala včerajšnje višje teča(e. I Pred tekmo se vrši internacionalni lahko-vendar je ostala brez prometa. Do zaključ- I atletski miting, ena največjih prireditev ka je prišlo le v 7% Blairovem posojilu po I te vrste pri nas, če ne v vsej naši državi. 86.75. Med bančnimi vrednotami je bil pro- Vstopnina ze obe prireditvi je skupna in met v Praštedioni po 925, v Jugobankl po običajna. Miting se prične ob 14.15. 78 in v Poljodelski po 56. dočim je bila od I - industrijskih papirjev zaključena le Trbo- IHriia • VQV RpHdIt veljska po nekoliko višjem tečaju 399 ' -- -1 • vov De,!dK Devize in valute. čim prejme poslovni odbor odgovor SK rovnik, Jesih, Paver, Fritsch. Kovačič Diska. 5skar> Justin, Gabršek. Erbežnik, Maier, Verificirajo se: s pravom nastopa dne I Turna Zorko, černič. „„ t_______ __________^_______ ______ 13. t. m.: Za SK Krakovo Habič Rudolf, I /z SK Olimpa v Gaberju pri Celju. bora in vodilnima ljubljanskima kluboma za SK Natakar Žic Franjo, za SK Trbov« O priliki športnega dne, ki ga priredi SK napete in zanimive. Zato tudi ljubljanska I lje: Mahkovec Tone, Madžar Oskar in I Olimp iz Gaberja pri Celju 7. t. m., se moštva nekako z respektom in skoro stra- Hrubelj Tonče. S pravom nastopa v pr« vrši popoldne ob po! 17. na igrišču v Ga« hom nastopajo na mariborskih tleh. venstvenih tekmah dne 30. XI. 1931, v pri« berju prijateljska nogometna tekma proti Nedeljska tekma utegne biti zanimiva jateljskih tekmah dne 30. novembra t. I. SK Olimpu, Velika Gorica, Zagreb. _ V di zaradi tega, ker se odigra med klu- | in v internacionalnih tekmah dne 7. t. m. predtekmi se bosta srečali rezerva SK se verificira za SK Ilirijo Domicelj Bog« Olimpa in SK Dobrna iz Trbovelj. Zve« dan. S pravom nastopa v prvenstvenih I čer pa se bo vršil v dvorani Narodnega tekmah dne 5. III. 1931, v prijateljskih | doma družabni plesni večer, tekmah dne 5. XII. t. 1. in v internacional« tudi boma kot takima v znamenju revanže. Znano je, da je bilo moštvo ASK Primorje pred dobrim mesecem poraženo z visokim rezultatom po moštvu ISSK Maribora v tekmi, ki se je odigrala v Mariboru za pokal JNS. Vsakemu, ki pozna kondi-cijo naših nogometašev, se je zdel visoki rezultat neupravičen in nenormalen. Zaradi tega bodo prav gotovo skušali Pri-morjaši dokazati, da mariborski rezultat ne odgovarja njihovemu znanju. želeti je le, da se za zmagovalca pod-saveznega turnirja kvalificira moštvo, ki bo to po znanju in fair načinu igranja zaslužilo. Nedeljska tekma se odigra na igrišču ASK Primorje, Dunajska cesta, ob 17. nih tekmah dne 13. t. m. se verificira za SK Ilirijo Presinger Adolf. S pravom na« stopa dne 13. t. m. se verificira za SK Na« takar Mihelaic Franc. Poslovni odbor opozarja klube, da se jflača za vsako verifikacijo nezgodni pri« spevek. Poziva se SK Ilirija, da vplača ne« zgodni prispevek za člana A. Presingerja. Poziva se ŽSK Hermes, da sporoči te« kom 8 dni LNP., ako obstoji kak zadržek proti verifikaciji člana Ehrlicha E. za drug klub. Tajnik II. Pravilnik medklubskih odborov LNP Ustrojstvo in teritorialni obseg M. O. 1. M. O. je eksekutivni organ LNP za določeno okrožje. Medklubski odbor sestavlja po dvakrat toliko članov, kolikor je na dotičnem teritoriju včlanjenih klubov. Vsak Ljubljana. Amsterdam 22.72, Berlin zon' na domačem igrišču. Dosedanje tri 1 ^t /t 1 AC\ D_____1 ■ . A—, I ipcpncl'p tpl-mo i.. #■» r4 i rtvst I <"» it \l «, a ..... --- eJSTi P™Znik 8' t- m' vv Ponedeljek) igra klub ima pravico v ta odbor delegirati po SK Ilirija prvič v jesenski nogometni s :« enega zastoonika in se tako zasede polo- 13.51 — 13.61 (13.46). - Bruselj 7.8774. -Budimpešta 9.8878. — Curih 1095.90. — Dunaj 795.50 - 797.50 (797). — London 274.44. _ Newyork 56.285 — 56.306 (56.295). _ Pariz 221.76. — Praga 166.95 - 167.75 (167.35). — Trst 29420 - 296.20 (296.20). jesenske tekme je odigrala v Mariboru oz. v Lmzu, vse z zelo zadovoljivim usDehom: njeno moštvo je v dobri formi in nečaku« je se lahko, da bo tudi proti VSV zaigra« lo dobro in uspešno. Villacher Sportverem je sedaj neoporeč« no najboljše koroško moštvo. Igral je zadnje tri nedelje proti celovškemu prva« vico mest. Ostalo polovico članov imenuje U. O. LNP. Ta imenuje tudi iz gornjih "la- SK Korotan. V soboto ob 18.30 redna odborova seja; nujno vabim vse odbornike, da se te seje gotovo udeleže. V nedeljo 7. septembra se bo vršil ob 9.30 mesečni sestanek za vse članstvo; sestanek je strogo obvezen. SK Jadran. Danes 5. t. m. strogo obvezen trening za obe moštvi zaradi nedeljskih tekem. ŽSK Hermes. V nedeljo 7. t. m. obve« zen trening za vse aktivne člane. Prva skupina ob 9. ima trening s SK Krakovo, druga skupina ob 11. s SK Natakar, oba treninga sodi g. Zupan. SK Ilirija (nogom. sekcija). V nedeljo ob 9.30 igra rezerva trening=tekmo s SK Reko. Na praznik, 8 t. m. potuje kombi« nirana rezerva v Trbovlje, kjer igra s SK. Trbovlje. Sestava moštva je objavljena kot navadno. Na kolodvoru mora biti mo< štvo najkasneje ob 13.30. SK Ilirija (lahkoatletska sekcija). Na internacionalnem mitinga ASK Primorja in 7. t. m. bodo tekmovali naslednji tleti: Vrečko. Šporn, Kumer, Majhenič, nov predsednika M. O. z nalogo, da skliče i Orosv, Outrata, Stepišnik II, Banko, Ro« prvo sejo, kjer se izvoli tajnik in blagajnik izmed članov M. O. Na isti seji se izvoli še kapetan M. O., ki v kolikor že ni član M. O., postane avtomatično Slan s pravico glasovanja. Na isti seji mora M. O. določiti osebe za propagando športa na nji>- tar. Atleti se pozivajo, da se vsi točno zberejo, in sicer v soboto 6. t. m. ob 15.30, a v nedeljo 7. t. m. ob 14.30 pred vhodom na igrišče ASK Primorja. Vso potrebno opremo naj prinesejo seboj. KULTURNI Češka filharmonija v sezoni 1930/31 Češka filharmonija v Pragi prične še ta mesec z javnimi produkcijami, in sicer zo pet pod moi?trom dirigentom Vaclavonr Ta licVi.im, ki ie bil zadnja leta pretežno zaposlen v tujini. Na prvem jesenskem koncertu se bo izvajal ciklus simfoničnih pesnitev B. Smetane Ma vlastr. Drugi koncert bo ■ iiiel ruski program in bo posvečen Caj-kovskemu, tretji pa švedskim simfoničnim skladbam. Četrti koncert, ki se bo vršil na časi zborovanju mednarodnih kritikov (o>l 19. do 22. septembra) prinese domač program fSuk. Novak, Ostrini, Fink, Martinu). Pela produkcija bo posvečena češkim glasbenim novostim in predstavi poslušalcem Hud. Zamrzlega simfonično sililo Kavkaz . koncert za gosli od Ježka in zboro* sko simfonijo <"-d Kalika. Na nadaljnjih produkcijah bodo dirigirali tuji dirigenti, predvsem Zeni!insky, ki bo vodil Mahlerjevo Deseto simfonijo "u Straussovo Alpsko simfonijo, clalje Slein-berg. Bruno \Valter in Malko. Slednji bo dirigiral dva koncerta z novosimi skladateljev Kespighija in Antheila, poleg tega pa še Smetanovo Vltavo . Straussovega »Dona Ju;v>ia . Skrjabinovo simfonično pesem »Ekstaza in drugo. Šestdesetletnico Vitezsfava Novaka proslavi Češka filharmonija s samostojnim koncertom pod Talichovo taktirko. Na programu bodo: uvertura cKorzart, Serenada, Melanholična pesem o ljubezni, Pesem o večni tugi in še ena skladba. Mi nio tega ima f"eška filharmonija na sporu du Novakov > Vihar;, skupno s praškim >HIaholom- pa se bo izvajala /Svatbena kosu lja-r. V zimski sezoni bo dirigiral deset abonentskih popoldanskih koncertov Vaciav Talich. Program obsega: Brahmsa, Havdna, Beethovna, Fibicha. Novaka, D' Indyja, Rečena, Brucknerja. Mahlerja, Foersterja, Dvofaka. Tocha. Blocha, Ostrčila. Talisman-na. Ducasa, Ma.jakovskega ter Caselio. Med sezono nastopi Češka filharmonija tudi v Beiiinu, kar bo nedvomno utrdilo sloves te pomembne institucije, ki je postala pod vodstvom Vaclava Talicha evropski glasbeni faktor. 251ctnica smrti jugoslovanskega prosvetite-Ija Bosne. Dne 30. avgusta je minulo četrt stoletja, odkar ie zatisnil oči fra Grga Martič, ena najmarkantnejših osebnosti Bosne in Hercegovino. Rodil se je 5. februarja 1822 v Posušju pri Ljubuškem v Hercegovini. V mladih letih je pasel drobnico in poslušal narodne pesmi, ki so mu bile ljube do konca življenja. Ko je bil 12 let star, so ga oddali v samostan Kreševo, kjer Je v štirih letih dovršil ljudsko šolo in nižjo gimnazijo. L. 1838. pa je odšel v Požego, kjer je študiral dalje, iz Požege se je napotil v Zagreb, kjer se je seznanil s preporo-ditelji Gajem, Babukičem, Rakovcem, Šuls-kom in drugimi. V niih družbi se ie navzel ilirskega duha. Dopisoval je v »Danico Ilirsko*. Kolo:, r Narodne novi ne«. iSrbski narodni list in druge liste. Kot teolog se je seznanil v knjižnici odvetnika Jovana Mataševiča s srbsko in rusko književnostjo Potem so ga namestili v Travniku, kjer je začel zbirati narodne pesmi. Služboval |e na raznih mestih in služba na je stala mnogo borbe. L. 18G8. je prišel tretjič v Sarajevo. k' r je ostal deset let, do avstrijske okupacij Bosne. Po zasedbi se je umaknil v sut>n !an Kreševo, kjer je ostal do smrti. Fra (irga Martič je bil idealen ljudski pro-svetitelj in velik prijatelj škofa Stross-uiaverja. široka kultura in znanje jezikov je napravilo iz Martiča tudi plodovitega pisatelja za ljudstvo. Po Martičevi smrti se .i«1 prelilo dosti črnila o vprašanju, je li bii Martič Srb ali Hrvat. Na to vprašanje pa je Martič sam odgovoril za življenja s svojo jugoslovansko orijentaciio Galsworthy o Forsyte Sagi. John Gals-■woithy je aal nedavno nekemu obiskovalcu izjavo o svojem najpomembnejšem delu. Forsvte Sagi. Rekel je: Prvotno nisem imel namena napisati dolgega rodbinskega romana. Ko sem 1. 1906. napisal prvi zvezek poznejšega cikla Forsvte Saga. sem smatral spis za zaključeno celoto. Šele sredi vojne 1. 1917., mi je prišlo na um, da bi bilo prav, če bi razvijal usodo Forsytov še dalje. Napisal sem sedemnajst skic in v njih še bolj kakor dotlej poglobil like mojih For-svtov. V svojem monumentalnem delu sem imel namen, prikazati prehod iz življenja viktorijanske dobe v moderni čas, do eman cipacije. V celem ciklu romanov sta samo dve ali tri osebe, ki sem jih posnel po resničnem življenju. Stari Jolson ima poteze mojega očeta, Soames, glavna oseba serije romanov, pa je plod pesniške domišljije. Škornji, ki jih je bil napravil L. N. Tol* stoj. V Parizu je nedavno izšla knjiga P. S. Botkina, potomca v ruski kulturni zgo* dovini zelo dobro zapisane rodovine. Med njegovimi diplomatskimi beležkami naha* jamo tudi ta*le zapisek: Pri Botkinu, ki je bil slovit profesor na peterburški medicin* ski fakulteti, so se vsako soboto shajali znani pisatelji, učenjaki in umetniki. Nekoč je prišel v goste pesnik l et ki je nosil škornje, ki jih je bil lastnoročno sešjl pi* PREGLED satelj grof Lev Nikolajevič Tolstoj. Škornji so bili prvotno namenjeni Turgenjcvu, a so mu bili premajhni, zato jih je odkupil Fet, ki so mu ležali kakor vliti. »Kupil sem jih in jih nosim, zaradi tega so še drago* cenejši kakor poprej, ko so bili novi,« se" je šalil Fet. Tedaj se oglasi duhoviti Grigo* rovič in pravi: »Afanazij Afanazijevič, preden oddaste škornje v muzej, dovolite, da jih jaz sčistim — to bo njih vrednost še bo>',j povečalo.« Na te besede se je ogla* sil iz nekega kota godrnjavi satirik Salti* kov*Ščedrin: »Fej, nesnage, treba bo še, da se nalepi na škornje etiketa: Sešil jih je Tolstoj, pomeril_ Tufgcnjev, nosil Fet, zli* kal Grigorovič, Ščedrin pa jih je opljuval.« Na mednarodnem kongresu kritikov v Pragi se zbere V septmbru nad 40 zastopni* kov literarnega sveta iz Anglije, Francije, Belgije, Nemčije, Danske, Poljske, Portu* galske, Avstrije in Rumunije. Predavanja in govore bodo imeli: Anglež Green. Polja* ka Newiadomski in Glinskij, Belgijec Le* jeune. ki je bil sestavil pravila za »Confe* deration Internationale de le critique mu* sicale, litteraire et cinematographique.« Nemca Julij Bab in H. Holl, Dunajčana Paul Štefan in Pisk. Čeških predavateljev in govornikov bo več. Doslej so se prigla* sf',i k besedi: dr. J. Bartoš, Paul Eisner. K. B. Jirak, dr. Lo\venbach in Otto Piok. Ude* Icžencem kongresa se bo nudila vsestran* ska priložnost, da se seznanijo z umetno* stjo v Češkoslovaški. Na čelu praških kri* tik o v bodo znani kritik: univ. prof. dr. B. Fille, dr. Bartl in dr. Steinhardt, ki bodo izmenoma predsedovali prireditvi. Emil Ludwig, avtor znamenitega »Napo* leona« in drugih biografskih romanov, piše dramo »Versailles«. Tudi v Angliji narašča zanimanje za živs ljenjepise.-Ne samo v Franciji in Nemčiji, tudi na Angleškem se je začelo buditi sirtno zanimanje za leposlovno pisane biografije kakor jih dajeta na svetlo Francoz Andre Maurois in Nemec Emil Lud\vig. Za letoš* njo jesen se obeta v tem pogledu silno bo* gata žetev. Napovedani so življenjepisi o Messalini. Juliju Cezarju, Rabelaisu, Časa* novi. Luthru, Heineju, Ir\vingu, Carlvleu in drugih znamenitih osebnostih. Tako prera* šča biografski roman vse druge literarne pavrste. Menda bo res, da ljudje dandanes najbolj iščejo osebnosti. Stalna gostovanja beograjskega gledališča v Novem Sadu. Kakor poročajo pre-stolniški listi, se je mudil minule dni v Novem Sadu intendant beograjskega Narodnega gledališča Milan Predič, ki je urejeval zadeve zaradi stalnega gostovanja članov beograjskega gledališča v Novem Sadu. Ta gostovanja se začno takoj z jesensko sezono. Smrt profesorja Jeana Brunhesa. V Parizu je umrl prošli ponedeljek Jean Btun-hes, profesor na College de France in član Francoskega instituta. Bil je svetovnoznana kapaciteta zlasti kot zemljepisec in je v tem svojstvu napisal dve pomembni deli: »Geographie humainef ter »La geogra-hpie de la France«. mednarodno literarno društvo Marka Twaina. Dediči slovitega ameriškega humorista Marka Twaina so osnovali mednarodno društvo Marka Twaina z namenom, da zberejo v svoj krog vse humori-stične pisatelje sveta. Češki pesnik Stanislav K. Neumann izda na jesen pri založniku O. Girgali poli-tično-kulturno knjigo »Kriza naroda«. Čehi pričakujejo Neumannovo delo z velikim zanimanjem. Michelangelov »Sodni dan« v Sikstinski kapeli v Rimu bo restavriran, ker se strop mestoma kruši in izgublja celota na mo-numentalnosti. Obnovitvena dela bodo poverjena posebnim veščakom v slikanju na presno. Repertoarji LJUBLJANSKA DRAMA. Začetek ob 20. Petek, 5.: Zaprto. Sobota, 6.: Glavni dobitek. Izven. Ljudske cene. Nedelja, 7. ob 16.: Skrivnost sv. maše. Izven. Ob priliki misijonskega kongresa. Izven. Ljudske cene. Ponedeljek, Š. ob 20.: Skrivnost sv. maše. Izven. Ob priliki misijonskega kongresa. Ljudske cene. Torek, 9.: Zaprto. LJUBLJANSKA OPERA. Začetek ob 20. Petek, 5.: Zaprto. Sobota, 6.: Hasanaginica. Slavnostna predstava v proslavo rojstnega dne Nj. Vis. prestolonaslednika. Izven. Ljudsko cene. Nedelja, 7.: Lohengrin. Izven. Ljudske cene. Ponedeljek. S.: Prodana nevesta. Izven. Ljudske cene. SOKOL Nekaj' o premestitvah učiteljev — delavcev pri SKJ Zagorje, avgusta. Precej nejevoljnega začudenja je povzro« čila pri nas vest, da bosta z začetkom bo* dočega šolskega leta premeščena dva od* lična sokolska delavca našega društva. Eden je načelnik Sokola, izboren in požrt* vovalen vaditelj, drugi pa agilen prosvetar. Oba bi zelo težko pogrešali in težko našli nadomestila zanj, posebno še, ker smo v po* polni negotovosti o namestnikih. Nimamo namena kritizirati dela nadrejene šolske oblasti, ki ima za te premestitve gotovo tehtne razloge, pač pa bi radi opozorili na vrzel, ki bo nastala v našem društvu. Zadnje čase čitamo v sokolski rubriki o potrebi nameščanja dobrih SokoIov*de* lavcev povsod tam, kjer jih ni. Zatrdila, da se bo povsod vpoštevala potreba po kvalificiranih Sokolih, ki jih bodo, pred* vsem učitelje, nameščali po potrebi. Mar ni istotako nujno postojanke, ki že obsto* je, krepiti in to Se posebej v naši dolini, kjer je mnogo dela in traja precej časa, da se novinec vživi v razmere? Med tem pa lahko nastane nepopravljiva škoda. Po* seb"» sedai v dobi ko.isolidiranja, prekva* šanin l;udskih množic, ki se le počasi na* gibljejo novim smernicam v življenju? Sc* daj je naravnost potreba, da ostanejo pl* jonirji sokolske ideje na svojih mestih. Na tak način, s premeščanji, se pa le io'ja prava volja do dela, saj vemo. da je nj* učinkovitejše delo onega, ki ve, da je za daljšo dobo navezan na en kraj, ki mu ga ni treba nadaljnjih utemeljitev. Prosimo prošnjo. Najslabše je gospodarstvo tam, kjer se večno menjavajo gospodarji Tako je tudi s sokolskim delom in me lim, da ni treba nadaljnih utemeljitev. Prosimo sokolsko starešinstvo, da se pozanima za slične pojave, ki jih bo drugod najbrže tu» di nekaj ter posreduje pri šolskih oblasteh, da bodo obrnile pažnjo na vse one, ki se aktivno udejstvujejo pri SKJ \n jih ne bo premeščale, če res ni skrajna potreba z ozirom na višje interese šolstva Naše mne« nje je: na mestih naj ostanejo vsaj oni, ki resno delajo, premesti nsj se jih le na lastno prošnjo ali pa na zahtevo višje sile. Če pa že morajo biti premeščeni, naj se pa gleda na to, da bo preskrbljeno za isto» vreden nadomestek. Samo na ta način je mogoč napredek našega podeželskega So« kolstva. Če pa igra važno vlogo po;nanjka» nje dobrih prednjakov v podeželskih ctru» štvih in da se zato reducira tam, kjer je deloma mogoče, je pa treoa pomisliti na to, da bo potem agilen uč'-te'j nekak večni popotnik, za svoje delo mu bo plačilo pre« mestitev. Ali se ne vsiljuje vprašanje: ne bo H popustila delavnost? Vsak dela, da ima nekaj od tega, doba je pač taka. ide* alizem močno pojema, mislim idealizem mase, saj med učiteljstvom je še mnogo idealistov. Vendar, če pomislimo na nizke gmotne prejemke učiteljstva, vidimo, da postaja borba neenaka. Na eni strani idei* list, na drugi masa. K vsemu sc pridruži še že omenjeno dejstvo: prestav1 janje. Tak boj je težak. Zato pa. če se že mora gle* dati na nivelizacijo razpoložljivih sil, bi bilo prav, da se izvrši postopoma m v skrajni potrebi. To so naše želje, ki r,aj bi se vpoštevale na merodajnih mestih. Razvoj Sokola v Št. Ilju Na najsevernejši točki naše države je zasijalo novo solnce. Sokol kraljevine Jugoslavije je razprostrl peroti preko Slovenskih goric ter začel bodriti in vzpodbujati prebivalce št. Ilja in bližnjih goric k novemu in boljšemu življenju. Ustanovitelji Sokola v zavesti, da le v slogi je moč in z razširjenjem sokolske ideje bratstva in ljubezni, so namah osvojili srca mnogih, ki so zadnjih deset let ječali in morali prenašati posledice strankarskega partizanstva. Sokolsko društvo št. Ilj je položilo svoj temelj dne 27. aprila t. 1. in ta dan bo ostal vsem rodoljubom iz št. Ilja in njegove okolice v blagem spominu. Ob mnogoštevilni udeležbi, v navzočnosti g. poglavarja dr. Ipavca in staroste Mariborske žu.pe dr. Ko-vačiča se je že tedaj razvil ustanovni občni zbor v malo narodno manifestacijo. Sokol št. Ilj se zaveda, da ga čaka v razvoju še težak napor. Vendar se njegove vrste jačijo, novi bratje in sestre pristopajo. Danes šteje društvo 60 članov in 20 članic. V kratkem času, par mesecev si je nabavil že najnujnejše telovadno orodje. Velika zahvala v tem pogledu gre br. Sfiligoju, Bau-mamu, br. Bučarju, Sladkogorski in Cerša-ški tovarni ter mnogim drugim bratom, ki so s svojo požrtvovalnostjo tudi v gmotnem oziru pripomogli Sokolu do tako lepega uspeha. Zahvala tudi bratu Dimniku, ki je odstopil dvorano za vežbanje. Prvi javni uspeh društva je bilo sodelovanje naše čete pri nastopu v Jarenini 24. t. m. Nastopile so naše vrste pod spretnim vodstvom brata načelnika šeškota. Sedaj pa stoji Sokol Št. Ilj pred svojim prvim javnim nastopom. Pripravlja se, vež-ba, ker se zaveda, da je komaj še 14 dni do velikega trenutka, ki bo moral javno dokazati, kaj je dosegel v tem kratkem času. Dan sokolske manifestacije 14. t. m. bo prva manifestacija Sokola kraljevine Jugoslavije po preteku 10 let našega osvoboje-nja v št. Ilju, skrajni točki naše severne meje. Poživljamo vsa sosedna sokolska iu narodna društva ter sploh vse Sokolu naklonjeno občinstvo iz bližnjih krajev, posebno iz Maribora, da pohiti 14. t. m. v št. Ilj v Slov. goricah in tako manifestira v •skupnem delu in bratski ljubezni do vzvišene sokolske ideje, ki bo združila vsa naša srca pod jugoslovensko trobojnieo svobodnega in močnega jugoslovenskega Sokol-stva. Sokolski nastop v Medvodah Medvode, 31. avgusta. Večletne, dokaj neprijetne peripetije so sokolsko delovanje v medvodskem okoli* šu prav do letošnje pomladi popolnoma ukinile. Ni bilo usojeno, da bi bil s to!i* kimi napori zgrajeni Dom ostal last dru* štva. Pa bodi pozabljeno — nov duh, ve* selje do sokolskega dela, pridnost in po* žrtvovalnost so zopet združili nad 150 članstva v novoustanovljenem društvu v Medvodah. Ne dvomimo, da bodo bodoči dnevi medvoškemu Sokolu lepši, plodnej* ši in trdnejši. Za javni nastop, ki se je vršil v nedeljo na prijazno urejenem travniku društvene* ga staroste, medvodškega župana br. Jo* žefa šušteršiča je vladalo izredno zanima* nje. Medvode so bile v zastavah, gostje pa so prihiteli iz Svetij, Ladij, Sore, Pirnič, Goričan in dr. Močna so bila zastopstva sokolskih društev iz Ljubljane, Št. Vida in Škofje Loke, ki je posiala nad 80 članstva. Savezne vaje je izvajalo 48 članov. Za članicami (37), ki so nastopile vrlo lepo, enotno in skladno je prišel moški nara* ščaj (31). Živahno odobravanje so želi Škofjeločani z Naprejem (16). Ugaja! je ženski naraščaj (22), zgolj gosti ker Med* vode žen. nar. nimajo. Samostojno je na* stopila ženska deca iz Št. Vida nad Ljub* Ijano (16). Domača deca (28) je izvajala kombinirane vaje, ki so učinkovale prav prijetno. Otroci so bili skrbno opravljeni — deklice v jelih oblekah. S predzadnjo točko — 27 medvoških bratov in sester — je Sokol učinkovito reprezentiral svojo domačo telovadno silo. Bradlja, konj in drog so zaključili nad 1 uro trajajoči na* stop. Povdariti moramo, da so v splošnem vsi oddelki nastopili izredno pripravljeni, izvedba vaj je bila prav lepa, vzgledna marsikateremu nastopu. Oddelke sta vo* dila br. načelnik Podviž Vinko in načel* niča s. Sešek Štefka, ki brez pretiravanja zaslužita toplo pohvalo. Zbrane goste, ki jih je bilo okoli 600, je nagovoril vzorni tajnik društva brat Vrtačnik Zdravko, želeč sokolski ideji razmaha in poudarjajoč, da je preteklost pozabljena: vsakemu dobromislečemu dr* žavljanu je pot v Sokola odprta. Članske vrste se morajo še povečati, okrepiti in zanesti v sleherno selo. Vsa udanost vla* darju, Nj. Vel. kralju Aleksandru! Telovadbe so se med drugimi udeležili savezni načelnik br. dr. Viktor Murnik, župni starosta br. dr. Ivan Pipenbacher in župni načelnik br. Alojzij Vrhove. Po nastopu se je razvila na, s trakovi in cvetjem okrašenem senčnatem vrtu po* leg telovadiŠča animirana sokolska- zaba* va, ki je v nekaljenem, bratskem razpo* loženju trajala do poznih ur. Godba So* kola I. pod vodstvom br. Pokovca je ve* selo ubirala melodije in le prehitro je pri* šel čas ločitve. Moralni uspeh prireditve je vsekakor prvovrsten, menimo pa, da tudi materijal* ni ni slab. Ima pa društvo oviro: nima telovadni* ce. Dolžnost krajevnih činiteljev je, da se pripravijo v novem šolskem poslopju te* lovadni prostori. Tako zahteva telesna vzgoja, ki je poverjena šoli in Sokolu. Za* hvala pa gostilničarju br. Tonetu, ki daje gostoljubno svoje zemljišče telovadcem na razpolago. —jak Sokolskim društvom župe Maribor! Rojstni dan Nj. Vis. kraljeviča Petra, saveznega staroste, proslavite po krajev* nih razmerah čim svečane je; najmanj pa, kar je treba opraviti ob tej priliki, so na* govori pred vrs^.o pri v-eh oddelkih v na* vzočnosti čim večjega števila odboji.k >'. — Zdravo! Prosvetni odbor Sokolske župe Maribor. Sokolsko društvo Radovoljica priredi v soboto, 6. t. m. ob pol 21. v Sokolskem domu v proslavo rojstnega dne starešine S. K. J., Nj. Vis. prestolonaslednika Petra, svečano akademijo. Na sporedu je pozdrav društvenega starešine, predavanje o cilju in smernicah sokolske ideje, pevske in glas* bene točke ter simbolična enodejanka »Domovina kliče«, spisana nalašč za to proslavo. Vstopnine k tej prireditvi ni! J. H. Rosny: Mož, ki se je bal svoje zene Bil je to zakon iz ljubezni, a star že tri leta: kakor dobro vino, ki se začenja kisati. Charles Bidegrains se je poročil z Jeanneo Farbeguezovo v eni tistih dob, ko strasti ne poznajo nobene ovire. Ona je bila vražje lepa, satansko zapeljiva: skratka peklenski značaj. Občutljiva, ljubosumna, maščevalna, naravnost nasilna. Charles je imel grozovit strah pred njo. Čas ponižnih žensk je že davno za nami, tako za nami kakor sistem rde- j čekožcev, ki so si dobavljali, tuja lasiš.ča j s tem, da so sočloveku razbijali lobanjo. , Sladke življenske družice današnjih dni | — s kratkimi lasmi — sovražijo poniž- j nost svojih prednic. Danes ubijajo. Ubi- I jajo moža, ki jih dolgočasi, kakor tistega, i ki ga preveč ljubijo. Lahek posel, ki ga j opravljajo z majhnim samokresom. Nato j sledi sodna razprava z obtoženkinimi sol- j zami in s tresočim se glasom zagovorni- i kovim, ki vpije: »Objokujte to nesrečni- j co. Nje življenje je prava Golgata. Usmi- i lite se njene lepe, izgubljene ljubezni!« J In oprostilna razsodba je včasih pravi j triumf. A mrtvec? Svet se požvižga nanj. j Charles je prebiral v dnevnikih poro- j čila o takšnih obravnavah in s ije bil na- 1 tančno svest nevarnosti, ki mu je pretila, in kadar je njegova žena vpila: »Če bi me prevaral, če bi me zapustil, bi me mogla samo smrt maščevati!« — se ni smejal. Mraz mu je spreletaval kosti in bil je prepričan, da bi bila njegova boljša polovica povsem sposobna posnemati ne-številne »junakinje ognja«. Ponoči in podnevi je premišljeval in čim bolj so se množili družinski prepiri, tem bolj je vzdihoval, ne da bi našel kakšno rešitev. »Kako bi se je osvobodil?« je premišljeval. »Kam naj se skrijem? Kam naj zbežim? V Ameriko? Na Sundajsko otočje?« V takšnem trenutku je srečal svojega prijatelja Jacquesa, ki se je bil pravkar vrnil z dolgega potovanja. Jacques je opravljal posel osvajača ženskih src — posel, ki je bolj redek, nego si mislijo, in ki ga opravljajo skoraj vedno skrajno slabo. Ob prvem srečanju je ostavljal močan učinek, ob drugem je žensko zbegal, ob tretjem je preostajal samo še sestanek v kakšnem dovolj samotnem kraju. Seveda, tudi on je že doživel kakšen poraz; saz ni rečeno, da so vse ženske krhke kakor lepa Helena! Včasih se mu je primerilo, da se je znašel pred ovirami, a vedno se mu je videlo bolje, da se jih izogne, nego da bi jih preskočil. V splošnem pa: čim je zalučal rokavico, je bila zadeva opravljena! Prijatelja sta se bila komaj pozdravila, ko se je Charlesu posvetilo v glavi: »Evo rešitelja!« Povabil ga je na kosilo. Sporočil je to po telefonu ženi, ki slučajno ni odgovorila s slabo voljo. To je bilo dobro znamenje. In kar se je moralo zgoditi, se je zgodilo. Jacques je vsak dan bolj in ker je našel prelahka tla vnavidezni Charlesovi slepoti, se je skušal najprvo iz prijateljskega obzira upirati; upiral pa se je slabo. In prišel je neizbežni dan. Charles je pustil, naj gredo dogodki svojo lahko pot do trenutka, ko je presenetil v družbi običajnega policijskega komisarja oba zakonolomca. Jeanne se je pokazala v tej okoinosti polna obzira. Bila je z možem zelo strpljiva in je sprejela ločitev, v kateri je videla pripravo za zakon z Jacquesom. , Zakon pa se ni skladal z nameni lepega osvajača, ki je preiskusil vse spletke najbolj prevejane diplomacije, da bi izzval prelom. A zadel se je ob Jeannin značaj. Volja, energija, trmoglavost te ženske ga je prestrašila. Uvidel je, da se j bo zgodila nesreča, če se vda v zakon, , kajti vedel je, da mu je zvestoba prav ' tako nemogoča kakor dihanje v višini deset tisoč metrov. Ostalo mu je samo še to, da ubeži. Odpotoval je v Marseille z namenom, da se vkrca na prvi parnik, ki bi se odpeljal — a mu ni uspelo. Parnik se je zamudil za osem dni... Slučaj in Jeanne sta zmagala. Jacques je bil tako nepreviden, da je svoj načrt razodel nekemu prijatelju. Prijatelj je povedal novico neki prijateljici in kakor vedno se je zgodilo tudi to krat, da so obvestili Jeanno — seveda pod krhkim pogojem popolne molčečnosti. Tudi ona je odpotovala v Marseille in v neki hotelski sobi so po kratkem in glasnem prepiru počili usodni štirje streli. vr Obravnava je bila običajna. Jeanne se je pojavila kot žrtev odurnega zapeljiv-ca, ki je bil povzročil nje padec. Mična ženska je jokala in se je celo kesala svojega dejanja — a kaj naj bi bila storila ? Preveč ga je ljubila. Morala ga je ubiti, da ga ne izgubi. In ubila ga je. Dvanajst porotnikov je priznalo, da je bilo prav tako. Jeanne je dobila drugega zakonitega mučenika. Ne bo ga usmrtila (dvakrat bi bilo nevarno), a ga bo spravila v takšen obup, da se bo videlo ubogemu možu najbolj pripravno izvršiti samomor. Za članstvo je obisk obvezen in sicer za one, ki imajo kroje, v kroju, za druge z znakom. Vabimo pa k tej proslavi vse ob* činstvo. društva in urade. Sokolsko diuštvo Muta s Vuzenica pri* redi v nedeljo 7. t. m. ob 15. javen nastop na telovadišču Sokolskega doma v Vuze* niči. Sosedna društva, bližnja in daljna, prisrčno vabljena. V primeru slabega vre* mena bo nastop brezpogojno dan pozneje 8. t. m. Sokolsko društvo v Borovnici priredi v nedeljo 7. t. m. javno telovadbo združeno • v rrpo vcsclico. V primeru slabega vre* ■ ii na bo prireditev v Sokolskem domu. Sokolska četa Sv. Benedikt v Slov. goricah. Po ustanovitvi SKJ se je tudi v naši tihi dolinici ustanovila marca t. 1. r Kmcl-ska sokolska četas (društva Sv. Lenart). Četa je imela v začetku mnogo težav, ker bi jo radi nekateri nasprotniki zatrli že v kali. Toda njih obrekovanja niso nam bila v škodo, ampak le v korist; naša četa napreduje vidno od dne do dne. Po večmesečnem trudapolnem delu. četudi pri malem številu članstva, se nam je posrečilo, da smo imeli pri nas že preteklo nedeljo 24. t. m. sokolski nastop, katerega je v glavnem priredilo sokolsko drušivo Sv. Lenart. Poleg njih so nastopili tudi naši člani in ženska deca ter člani društva Sv. Anton in člani čete Sv. Ruperta. Prireditev je v moralnem, kakor tudi v gmotnem oztru. daslravno brez vstopnine, precej dobro izpadla. Ker prejmejo vsi naraščainiki in nara= ščajnice, ki so se udeležili vsesokolskega zleta v Beogradu poseben spominski znak z likom staroste starešine SKJ. Nj. Vis. prestolonaslednika Petra, naj prijavijo vsa sokolska društva pravočasno imena dotič« nih udeležnikov župnim upravam. Radio IZVLEČEK IZ PROGRAMOV Petek, 5. septembra. LJUBLJANA 12: Sprehod po šumarski razstavi. — 12.30: Plošče. — 13: Napoved časa. borza, plošče. — 13.30: Poročila iz dnevnikov. — 18.30: Koncert radio - orkestra, — 19.30: Gospodinjska ura. — 20* Orgelski koncert Matije Tomca. — 21: Pevski kvartet »Ljubljane«. — 22: Napoved časa in poročila. Sobota. 6. septembra. LJUBLJANA 12.30: Plošče. — 13: Napoved časa, borza, plošče. — 13.30: Poročila iz dnevnikov. — 18.30: Koncert radio-or-kestra. — 19.30: Tedenski pregled. — 20: Prenos koncerta iz Beograda. — 22: Napoved časa in poročila. — 22.15: Prenos z Bleda. BEOGRAD 9: Prenos iz Saborne cerkve. — 10: Prenos parade z Banjice. — 12.30: Koncert orkestra. — 17.05: Popoldanski koncert. — 17.30: Mladinski pevski zbor. — 18: Lahka godba. — 20: Prenos onere iz gledališča. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 20.30: Prenos iz Beograda. — 22.40: Godba za ples. — PRAGA 17: Jazz - band. — 19.35: Pevski koncert. — 20: Koncert na citre. — 20.20: Prenos iz Brna. — 21.20: Koncert godbe na pihala. — 22.25: Lahka glasba. — BRNO 18.39: Koncert solistov — 20: Lahka godba orkestra. 21.10: Prenos iz Praue. — VARŠAVA 20.15: Koncert lahke glasbe. — 23: Godba za ples. — DUNAJ 11: Dopoldanski koncert. — 15.15: Stare dunajske melodije. — 17.40: Mozartove klavirske sonate. — 20.05: Komedija. — Večerni koncert: moderna dunajska glasba. — BERLIN 17.30: Orkestralen koncert. — 20 Koncert aodbe na pihala. — 21: Revija. — Godba za ples. — FRANK-FURT 19.30: Instrumenti orkestra. — 20.15: Millfckerjeva opereta Zakleti urad". — 23: Godba za ples. — LANGENBERG 17.30: Večerni koncert. — 20: Zabaven prosrram. — Nočni koncert in jiles. — 24: Jazz-band. — STUTTGART 19.30: Prenos vsega programa iz Frani, fu rta. — BUDIMPEŠTA 9.15: Dopoldanski koncert. — 17.30: Koncert na kitare. — 19.30: Operetni večer. — Ciganska godba. — RIM 17.30: Vokalen tn instrumentalen koncert. — Dopisi ZALOG. V nedeljo 31. avgusta smo obhajali Založani izredno slavnost. Naše vrlo gasilno društvo se je namreč ojunačiio in si nabavilo krasno motorno brizgaIno, katero je blagoslovil župnik g. MiiPcr z lepim nagovorom. Glavna zasluga za pridobitev te velekorislne naprave gre igil-nemu gasilskemu odboru. Vsi člani brez iz jeme se niso bali truda in so strnjeni premostili vse ovire, da so dosegli ta vzvišeni namen. Pričakujemo razumevanja in podpore za to društvo, ki je najpotrebnejša ustanova v naši vasi. VOJNIK. Z odlokom ministrstva in kr. banske uprave se odslej tudi na vojniški meščanski šoli ne sme več pobirati od go* jencev nikaka šolnina. Prizadeti starši, ki doslej niso mogli plačevati za svoje otroke visoke šolnine, se s tem obveščajo, da mo* rejo otroke naknadno vpisati v meščansko šolo Vojnik najkasneje do ponedeljka 8. t. m. do 12. ure. Na mejo. DOLENJSKE TOPLICE. Tukajšnje So* kolsko društvo je priredilo preteklo ne* del j o propagandni pe5i»et v Valto vas k br. Ivanu Kmlovcu, kjer je nastopilo z javno telovadbo prostih vaj ter vaj na drogu i-n bradlji. Po lepo izvedenih prostih vajah je starosta br. Gregorc zbranemu občinstvu pojasnil važen pomen Sokolstva za kulturni napredek naroda ter ugodno* sti, ki jih sokolstvo nudi moški mladini glede na vojaške olajšave. Po govoru je nastopila še vrsta 6 članov na drogu in bradlji. Telovadni nastop je bi?. lep in je pokazal razveseljiv napredek živahno de* luiočega Sokolskega društva. To je bil zadnji nastop v letni sezoni, sedaj pa se prično priprave za jesensko in zimsko delovanje. SELA-šUMBEBE. V nedeljo 7. t. m. vsi na Sela-šumberk! Tam bo gasilno društvo blagoslovilo svojo novo motorno brizgalno. Z blagoslovitvijo bo združna tudi ljudska veselica. Blagoslovitev bo ob 10. dopoldne. Sem je mogoča tudi avtomobilska vožnja: priporočljiva je smer preko Stične, Zagradca na Sela-šumberk. Ker se nahajajo v neposredni bližini vasi razvaline nekdanjega gradu Šumberka, pridite vsi, da si obenem ogledate tudi to zgodovinsko znamenitost. Iz življenja In sveta Modierno nemško stavbarstvo Poslopje konsumnega društva »Vorvvarts« v Draždanih. Ogromna stavba ima prostore mesnice, hladilnice in prekajevalnice. V njej je tudi osredotočena uprava vseh kon- sumnih zavodov društva. Kralj ameriški razbojnikov v Evropi Karikatura ameriškega pravosodja — Morilca ne bodo izročili ameriškim oblastvoin Bolj ko marsikak političen dogodek vzbuja pozornost evropske javnosti pojava ameriškega prvaka v tihotapstvu -Jarka Diamonda. Mož, ki je vodja one izmed največjih organizacij za tihotapljenje alkohola, ima na vesti tudi nekaj umorov, ki mu jih pa oblast ne more dokazati in ga .sodišče vselej oprosti krivde. Kadarkoli najde newyor.ška policija ubitega kakega znanega tihotapca, povabi na zaslišanje Jacka, ki pa se mu vselej posreči dokazati svojo nedolžnost. Pred kratkim pa bi bil skoraj prišel v pest pravici. Bil je namreč s svojim prijateljem Charliejero Greenom v nekem podzemskem baru, kjer se je spri z lastnikom in glavnini tnčilcem. Že med prepirom je večina gostov strahoma pobegnila iz bara, da-si je kapelnik s svojo godbo skušal na vso moč preglasiti prepir. Nenadoma sta počila dva strela in lastnik bara ter njegov glavni mrtva na tla. Policija, na, da se je našla v kapelnika, cev, da bi pomagal. točilec sla se zgrudila ki je bila med tem obvešče-pripravlja nekaj nelepega, baru samo še dve trupli in ki se je trudil nkoli inrli-jima po možnosti le kako Tac-k in Charlie sta seveda ze davno odnesla pete. Po ameriškem zakonu lahko sodišče pridrži v zaporu glavno pričo, zato so kapelnika hitro zaprli. Vjeli so tudi Jacka, ki pa je položil kavcijo 50.000 dolarjev in se svobodno dalje bavil s svojimi dobičkonosnimi posli. Kapelnik, ki ni mogel ostal seveda odšteti enake kavcije, Kralj ameriških razbojnikov Jack Diamond, prvak ameriških zločincev, ki ga je nemška policija v Aachenu aretirala na prošnjo ameriških oblasti. v zaporu, kajti po pametnem ameriškem zakonu, ki pušča morilca s kavcijo na svobodi, nedolžno pričo brez kavcije pa drži v zaporu, se tudi ne sme pričeti razprava, dokler ni ujet sokrivec Charlie Green. Tega ptička je lovila policija po vsej Ameriki osem mesecev, kapelnik pa je ves ta čas v zaporu razmišljal in premišljeval ameriško pravico, dokler se mu ni zmešalo. Poslali so ga v blaznico in hoteli zapreti še enega glasbenika, ki je bil priča poboju. Slednji pa je tik pred aretacijo na zagoneten način umrl. Našli so ga ležečega v postelji, v glavi pa je imel kroglo iz revolverja neznane osebe. Zdaj se je javil iskani Charlie Green na policiji, pripovedoval o svojih poslovnih potovanjih v inozemstvu in prosil oproščenja, da je tako pozno izvedel, da se policija zanima zanj. Na poboju v baru je tudi on nedolžen, položil pa je kavcijo 50000 dolarjev in izpustili so ga. Pri obravnavi ni bilo obremenjajočih prič in junaka sta bila oproščena. Pobrala sta kavcijo in odšla iz ; globokimi; pokloni s sodišča. Od tega dogodka je preteklo dve leti in Jack je med tem napravil še mnogo sličnih junaštev, trgoval je med tem z devojkami, razširil trgovino z alkoholom, kokainom in opijem, ameriška pravica pa vse to trpi, ker ima oči zavezane najbrž z dvojno ruto. Jack je sin židovskih roditeljev, ki so se priselili v Ameriko s Poljske. Stožilo se mu je po starem svetu io je prišel v Evropo, da si v francoskem kopališču Vichvju pozdravi želodec. Izkrcal se je v Anversi, kjer ga je flamska mladina navdušeno pozdravila, belgijska vlada pa ga jc izgnala, češ, da v Belgiji ni prostora za junaka Jackove vrste. Obrnil se je v Nemčijo, kjer ga je zaprla nemška varnostna oblast. Ker pa Zedinjene države niso zahtevale izročitve Jacka, češ, da mu itak ne morejo dokazati storjenih zločinov, ga bo morala Nemčija zopet izpustiti. A ko je res bolan, bodo ugotovili zdravniki, nakar bo dobil odloga 6 tednov, da zapusti nemško ozemlje. K takemu ravnanju z javnim razbojnikom je vsak komentar odveč. Likanje moške ali damske obleke 18 Din. Obleka naredi človeka, ta izrek velja že od nekdaj. Zato poglejte Vašo jesensko garderobo in jo pošljite v WALLET EXPRESS, Stari trg 19, ki jo zlika, kemično sčisti z najnovejšimi sredstvi, ki blagu ne škodujejo; pošije, na željo obrne. Cena obračanju Din 300. Po obleko se pošlje na dom. Na likanje se lahko počaka. Angleški mesečni abonma, 4kratno likanje, Din 60. 11823 Jako mi je žal, pa gospod je še vedno hripav in Vas ne more sprejeti — — — — — — Vem to, in ravno radi tega sem mu prinesel Kresival, da bi jutri vendar enkrat lahko ž njim govoril. Johe: Appendicitis Vnetje slepiča, ali znanstveno ap« pendicitis, je baje precej huda in sitna zadeva. Z gotovostjo trditi tega ne morem, ker sam še nisem izkusil, ven« dar pa tudi jaz mislim, da mora biti tako. Da tudi jaz o tem tako mislim, izhaja iz tega, ker sem bil nekoč žc sam o sebi prav trdno uverjen, da se mi vnema slepič-. Tedaj sem bil »zaljubljen« petošo« lec. Prav za prav nisem bil zaljubljen, ampak sem se zaljubijal zdaj v to, zdaj ono devico. Za to ljubezen je vedelo samo moje vroče srce, vse skupaj se je godilo inkognito. Torej sem bil »za* ljubljajoč sc« pctošolcc . . . Bilo je pozimi, snega in mraza več ko dovolj. Študija jc bilo tudi preveč, tem bolj, ker jc pozimi tako prijetno sedeti v topli sobi. kaditi cigarete in citati, čitati, karkoli . . . No, zima ni tu samo zato, da bi člo« vek sedel v topli sobi, kadil in čital. zima pride tudi zaradi preljubega na= hoda, kašlja, zaradi hripe in angine, pa tudi zaradi vnetja slepiča. Vsaj jaz sem bil tedaj prepričan, da tudi zaradi tega. Kako bi tudi ne bil! Na desni strani, spodaj v trebuhu, nu, pač tam, kjer je slepič, me je jelo čud* no ščipati in boleti. — Vnetje slepiča? — sem pomislil in se zgrozil. Z vestnostjo zdravnika sem rahlo otipaval razbolelo mesto. Bolečine niso bile prehude in tudi stal* ne niso bile, ampak so sc periodično ponavljale. Spočetka me je bila groza, če sem Ie pomislil, da se bom moral dati operirati, vendar je ta groza kma« lu prešla, ko sem jel motriti vso zadc« vo s »nraktičnega« vidika: ako bom moral v bolnico, ne bo treba v šolo; zaradi prestane operacije bom postal nekako popularen pri sošolcih in sošol« kah (!), profesorji pa bodo do mene obzirni. Edino, kar me je plašilo, je bilo dejstvo, da sc v bolnici ne sme kaditi. Ko sem povedal domačim, da imam najhrže vnetje slepiča, so mi ti odgo« vorili, da se mi sanja, pozneje pa so me imeli celo za simulanta. Sošolci so me takoj poslali k razreda niku. Ta je napravil zaskrbljen obraz in mi takoj dal listič za šolsko zdrav« nico. Ta jc ordinirala šele drugi dan do= poldne. Ker pa so bile bolečine hude. sem istega dne, ko sem dobil listič od razrednika, šel k zdravniku v naši so* sedščini. Čakalnica je bila prazna. — Kaj vam je? —■ 0 golobih Prve vesti o golobih v Evropi čita-mo v Homerju, ki jih v svojih pesnitvah cesto omenja. Vendar se iz Ho-merjevih opazk ne more sklepati, da li gre za divje ali udomačene golobe. Vendar je verjetno, da je bil v starem veku golob na Grškem že splošno razširjen, ker ima v grškem verstvu dovolj pomembno vlogo. Preročišče v Dodani je prerokovalo iz šelesta golobjih kril in iz njihovega leta. Ta krotka ptica pa je bila v Grčiji udomačena šele tedaj, ko je iz Azije v Korint in druga grška mesta prodrlo češčenje boginje Astarte. Okoli svetišč Afrodite (Astarte) so živele cele'jate golobov, ker je bil ta ptič simbol ljubezni Žrtvovanje golobov bogovom je jako staro in že Abraham jih je daroval svojemu bogu. V I?im so prišli golobje preko Sicilije, kjer je na posvečeni gori Erix gnezdilo mnoštvo belih golobov. Rimski pisatelj Varo omenja bele in sive golobe. Beli so bili krotki in domači, sivi pa so gnezdili po skalnatih votlinah. Kasneje sta se ti dve vrsti križali. Rimljani so ptico razširili po vsej Evropi. Tudi v krščanstvu je ohranil golob svoje posvečeno mesto ter na podobi božje trojice predstavlja sv. Duha. Haldejske izkopine iz 6. tisočletja pred našim štetjem nam kažejo enako sveto trojico: oče, sin in golob, samo da je golnb pomenil mater in nje plo-dovitost. Ta trojica je bila tedaj bolj prirodna in človeškemu pojmovanju daleko pristopnejša. Tudi v muslimanskih deželah je golob zelo priljubljena ptica, Sicer nima nikakega posvečenega pomena, ker so muslimani, kakoi židje, izraziti enobožci, vendar so nekakšen stalen pojav v džamijah in na dvoriščih muslimanskih svetišč. Williant Hearst Ameriškega časopisnega magnata Hearsta, ki je pripotoval v Pariz, so francoske oblasti izgnale. Hearst je hud nasprotnik ver-sailleske mirovne pogodbe in je v zvezi s tem cesto silno napadal Francijo. Zabava avstrijskih nadvojvod V berlinskem »8-Uhr-Blat.tu« poroča ob priliki 100-letnice rojstva Eran-ca Jožefa neka avstrijska plemenita-šinja epizodo, ki priča o veliki pobož-nosti bivših avstrijskih nadvojvod. Pri slavnostni črni maši za cesarico Elizabeto so v dvorni kapelici sedeli za cesarjem polnoštevilno vsi- habsburški nadvojvode. Vsak izmed njih je imel okoli vratu red zlatega runa, znak pripadnosti k habsburški hiši. Eden izmed habsburških mladeničev si jc dal nekaj opraviti s svojim redom. Skrit za molitveno knjižico je snel z zlate verižice koštrunčka, ki je visel na koncu verižice, in si je prizadeval, da bi postavil backa na klopi na noge. Dolgo se mu ni posrečilo in visokorodni mladeniči so z zanimanjem opazovali početje, prav primerno za črno mašo po pokojni cesarici. Prijela jih je strast in kmalu so vsi sneli z verižic jagen-čke ter se udeležili zanimive igre. Med seboj so brž sklenili stavo za 3 srebrne goldinarje, ki jih dobi, kdor prvi —Gospod doktor, bojim se, da je vnetje slepiča! — — Imate vročino? — — Zdi se mi, da ne, gospod dok« tor! — — Imate apetit? — — Imam, gospod doktor! — — Slecite se! — Ko sem se slačil, sem se čutil neka« ko krivega pred njim, češ, tudi on bo mislil, da sem simulant. Vlegel sem se na ordinacijsko mizo. Doktor je otipaval desno stran trebu« ha, nad slepičem. — Boli? — — Ne! — — Vnetje slepiča ni! —• _ Ni?!' — Ampak samo prehlad, revmati« zem! — — Kako naj se zdravim? — — Denite v toplo vodo jodove soli in napravite obkladke! — — Ali moram ležati," gospod dok* tor? — * — Ne! — — In dieta? — — Jejte normalno! — — Koliko sem dolžan, gospod dok« tor? — — Kaj ste? — — Študent! — — Študentom ne računam nič! —• postavi zlatega backa na noge. Stavo je dobil mladi nadvojvoda Henrik Ear-dinand. ki je od svojih soigralcev na, tako lahek način zaslužil 18 srebrnih goldinarjev. Lepo je moralo biti na črnih mašah v časih zlatega runa in srebrnih goldinarjev. Ameriški prirodoslovci Po dolgih preiskavah se je ameriškim učenjakom le posrečilo dokazati, da jamski tiger, sodobnik jamskega človeka starokamenite dobe, ni trpel na zobobolu. Kakor znano, jc ta pra-mačka imela v zgornji čeljusti po dva dolga čekana, ki sta molela kakor dve zakrivljeni bodali globoko preko dolj-ne čeljusti. Skrbna raziskavanja so dokazala, da ti tigri niso poznali zobn-bola. S tem je rešeno važno vprašanie in človeštvo bo imelo velike koristi od te velepomembne ugotovitve. Kakšna bo ta korist, nam ameriški učenjaki še niso razodeli. Hitrost nekaterih živali Angleški naravoslovec Eoy Chap-man Andrevs poroča, da je v puščavi Gobi zasledoval z avtomobilom gazelo. Dasi je vozil s hitrostjo 50 milj na uro, mu je gazela vendar takoj izginila z obzorja. Ker je angleška milja več ko poldrugi kilometer, teče gazela s hitrostjo kakih 100 km na uro. Zajec doseže najvišjo hitrost, kakih 50 milj na uro. Pri lovu na lisice tečejo psi okoli 10 milj na uro, ali lisica je hitrejša, Največjo hitrost dosezajo seveda ptice. Ameriški golob leti po cele ure s hitrostjo 120 km. Lastavica, ujeta v svojem gnezdu pri Anversi v Belgiji in izpuščena pri Compiegneu, je za 148 milj do svojega gnezda rabila 1 uro in 8 minut. Letela je tedaj z brzino 131 milj na uro. Opuščeni otok Časopisi so nedavno priobčili vest, da so prebivalci otoka St. Ki Ida polnoštevilno zapustili domovino svojih očetov ter se preselili na celino. O otoku so nekateri listi pisali, da leži ob obali Avstralije, kar pa ni točno. St.. Ivilda je majhen otočič skupine Heb-••idov na zapadni obali Škotske. Eden najmanjših otokov te skupine, ležeč daleč na zapadli, je St. Kilda, ki so ga naselili Škoti šele v 18. stoletju. Otok je pust in skalnat ter je komaj zadostoval za življenje nekolikim družinam skromnih škotskih hribovcev. Prebivalci se niso bavili z ribolovom, marveč z lovom na ptice in z ovčjerejo. Borne koče so si razsvetljevali z le-Ceerbami, kjer je gorel ptičji loj, ob večerih pa so iz volne predli hlače in suknje, ki jih je kupovala neka new-yorška tvrdka. V Ameriki je bila ta obleka zelo v modi in vsak boljši športnik je moral imeti hlače in jopič iz volne z otoka St. Kilda. Letos poleti — Najlepša hvala gospod doktor! — * V čakalnici šolske zdravnice je bilo vse polno dijakov in dijakinj. Po veči« ni so bili, kakor je bilo videti, simu« lantje, zdravih lic in živih oči. Šcpetaje so se pogovarjali med seboj, zakaj so prišli semkaj: ta zaradi matematike, oni zaradi francoske šolske naloge itd. Zdravnica je bila velika, suha in je bila v belem plašču šc večja videti. Naočniki so jo delali strogo. — Vi imate vnetje slepiča? — — Zdi se mi, da, gospa doktorica! — — Slccite se! — Ko je z neznansko važnostjo otipa« vala razbolelo mesto na trebuhu, mi je šlo na smeh; zakaj tedaj sem bil jaz tudi simulant. Njen obraz je bil resen. — Vse kaže, da je vnetje slepiča. Trebuh je sumljiv! — Napravil sem zaskrbljen obraz, dasi mi je v resnici šlo na smeh. — Kaj naj napravim, gospa dokto« rica? — — Sedaj bo treba še čakati razvoja. Polagajte na razbolelo mesto mrzle obkladke! — — Mrzle? — sem začudeno vprašal, ker mi je bil zdravnik nasvetoval gorke. — Mrzle! pa je mladina napravila revolucijo proti starejšim ljudem, ki so ljubili svoj otok. Neka devojka z otoka je namreč bila za nekaj tednov v Glasgowu ter je po povratku domov pripovedovala take čudeže o prelepem življenju na celini, da sc jc mladež naveličala svojega bornega življenja. Sklicala je zborovanje in z večino glasov sklenila, aa se vsi oločani preselijo na Škotsko Prebivalcev je bilo na otoku 37 in vsi so sedaj zapustili svojo negostoljubno domovino. Iz dežele prohibicije V mestu Louisville države Kentuc-ky, ki je znana po svojih ljubiteljih krepkih pijač, so postali štirje možje žrtve svoje strasti. Pri domači veselici so v pomanjkanju žganja spili steklenico lasne vode, ki je vsebovala naturirani špirit. Štirje ztmed pivcev so umrli med groznimi mukami, dva, ki sta bila deležna le nekaj požirkov, pa se še borita s smrtjo. Prijazna ponudba Tiollywoodski listi prinašajo oglas: »Dramaturg išče za junaka novega filma izvirno, popolnoma novo smrt. No potrebujem izmišljotin, temveč samo osebne, zajamčeno pristne doživljaje. Za dober migljaj plačam v gotovini 10(i dolarjev takoj po odstopu avtorske pravice. • Najlepše dete Severne Amerike John R. Le Huquet iz Britske Kolumbije j s bil proglašen na deški tekmi za najlepše dete Zedinjenih držav in Kanade. Deček je dobil nagrado 1500 dolarjev. — Kakšno hrano smem uživati? —» — Pred vsem tekočo! — — Ali moram ležati v postelji? — — Dobro bi bilo, toda šola! — — V šoli ne bom dosti zamudil! r— — Potem ostanite tri dni v poste« Iji! - S težavo sem se zdržal smeha, kajti komaj sem čakal uradnega dovoljenja, da smem ostati doma. Ostal sem tri dni doma. Na boleče mesto nisem dajal ne gorkih ne mrzlih obkladkov. Diete nisem držal, ampak sem jedel vse, kar so mi dali. Vse te tri dni sem pridno čital in kadil, nakar sem zopet šel v šolo. Od tistih dob sem skeptik, kar se zdravnikov tiče. Izvzeti so seveda kirurgi in zobozdravniki. V splošnem sem zdrav, ako na kdaj malenkostno obolirn, se zatečem po pomoč k naše« mu hišniku. Ta pozna več »svojih« zdravil, tako n. pr. proti kašlju mleko ir. maslo skupaj zavreto, brinovo olje, itd. Njegova specialitcta pa je zdrav« lj°nje revmatizma in sicer tako, da se tolče po golem telesu — s koprivami. Seveda si jaz ne preganjam revmatiz« ma na ta način. Zanima me. kdaj in kakšen Iek bo iznašel proti apendi« citi . . * W. Mastermann: Kdo jo je umoril? Bo man »Tudi jaz sem bil v Indiji,« je počasi rekel Sinclair. »Res? To je zanimivo. Po tem takem imava gotovo mnogo skupnih znancev. Skoda, da ne utegneva pokramliati o starih časih.« Sinclair je podal stotniku roko in med tem, ko je držal njegovo roko še v svoji, je pripomnil: »Ali ste morda po naključju srečali kakega častnika z imenom Fortescue — ali, ne, počakajte — Forester se ie pisal, mislim?« »Nikoli ne,« je odločno rekel Farrar. A Sinclair je začutil, kako se je roka, ki jo je držal v svoji, živčno zdrznila. 5. poglavje. Sinclair odpotuje. Takoj po svojem prihodu v London se je Sinclair zglasil pri starejšini, ki ga je že nestrpno čakal v svoji pisarni v Scotland Yardu. Boyce je bil postal zadnja leta velik mož, zlasti zato, ker je vpisoval uspešno Sinclairievo delo na svoj lastni račun. Njegova soba nikakor ni kazala tiste spartanske preprostosti, ki navadno odlikuje delavnice vseh. tudi najvišjih angleških vladnih uradnikov. Boyce je bil sibarit. Pravi perzijanec mu je pokrival tla, pisalno mizo so mu krasili sloni iz slonove kosti, srebrn črnilnik in ebenovinasta skrinjica za smotke. Kot sobe je izpolnjevala vložena omarica, o kateri so dobri znanci policijskega oblastnika trdili, da je v njej polno izbranih likerjev. Boyce je bil velik, debel mož s pri-čenjajočo se plešo; videti je bilo, da mehkužno sovraži vsakršnr napor. ■ Težek vonj po smotkah, narahlo pomešan s parfumom, je udaril Sinclair-ju naproti, ko je vstopil. Boyce mu je pomolil tolsto roko v pozdrav. »Žal mi je, Sinclair, da sem vas moral odpoklicati sredi obravnave,« je z oljnatim glasom rekel Boyce. »A kakor veste, je stvar važna, mednarodno pomembna. Saj vam je znano, da želi indijska vlada vaših uslug v aferi bhi-porskega radže.« Sinclair si je bil pridobil za svojega večletnega delovanja v indijski policijski službi kaj dober sloves. »Stvar je zelo kočljiva,« jc nadaljeval Boyce. »Ves ugled vladajočih knezov v Indiji je na kocki. S prekletim taktom se bo treba lotiti posla. Smot-ko izvolite?« Sinclair si je postregel iz skrinjice, ki mu jo je podal Boyce. Nehote se ie namuznil. Bhiporsko zadevo je bil zasledoval od kraja do konca z največjo pozornostjo. »Dajva, preglejva še enkrat ves slučaj,« je nadaljeval Boyce in se udobno zleknil v svojem naslanjaču. »Gotovo se spominjate, da so v Bhiporju pred kakimi' šestimi meseci odpeljali indsko deklico najvišje kaste iz hiše njenega očeta. To ne bi bilo samo po sebi nič posebnega, če ne bi bil v teku zadeve umorili njenega očeta Alija Tegainte-ga (teh imen si za vraga ne morem zapomniti). To je bilo ono, kar se ne bi bilo smelo zgoditi.« Boyce je izpuhaval velike oblake dima in gledal Sinclairja s svojimi brezizraznimi ribjimi očmi. »Sum je padel na mladega radžo. ki bi mu bili ljudje kar prisodili kaj takega, in govorili so že o preiskovalni komisiji, da, celo o njegovem odstavlje-nju. ko so naši ljudje izsledili dva bivša častnika, izmed katerih je bil postal eden po svoji odslovitvj iz vojske strah vesoljne Indije. Mož je iz dobre hiše in na oko sijajen dečko, kakor po navadi taki ljudje, pri tem pa lopov najslabše sorte, vsak las na njem je ka-nalja. Morda ste že kdaj kaj čuli o njem. Forester mu je ime. pravi peklenšček \ človeški podobi, eden tistih čudnih ptičev, ki uganjajo zločine iz same ljubezni do stvari. Saj me razumete, kaj mislim.« Sinclair je pokimal. Kar zabavalo ga je. »Oni drugi nepridiprav je tudi prišel pred vojno sodišče, a kakor ie videti, ie potem izginil s povr£ja.« »Kaj pa nagib dejanja, ali je znan?« ie vprašal Sinclair. »Prav za prav ne. Dekle je bilo kra-sotica, seveda Ie po indskih pojmih.« Boyce je globoko preziral »črnce«, kakor je imenoval vse britske državljane, ki se niso prištevali gospodujočemu anglosaškemu plemenu. »Ali sta delala sporazumno z radžo, ali pa sta imela sama svoje namene — izsiljevanje ali rop. To je tisto, kar moramo dognati. Ce se namreč izkaže, da je radža nedolžen pri vsej stvari — in v tem trenutku je videti tako — tedaj je stvar dokaj preprosta.« »Potemtakem se moram peljati v Indijo?« Sinclair se je bil naveličal poslušati. »Ne, v Carigrad.« »Kam, prosim?« »V Carigrad. Do Carigrada so sledili Foresterja. a tam se je izgubil. Dekle ima s seboj.« »Pa oni drugi?« »Njegovo bivališče ie neznano. Galvno je, da se polastite dekleta in jo pripravite do tega, da pove, kako je bilo. Sporazumejte se s Stevensom, načelnikom naše tajne policije v Carigradu. Skušajte dognati, kar le morete, ter poročajte indijski policiji in meni. Najvažnejše pa je. da stvar ne prodre v javnost — zakaj škandala se moramo za vsako ceno ogniti.« »Ali naj takoj odpotujem?« «Da, indijski podkralj to nujno želi. Minister notranjih zadev se strinja s tem. Tisto neumno zadevo v Little-worthu pa mimo prepustite Curtisu. Ce bo treba, mu bomo dodelili enega svojih ljudi. Siccr pa mislim, da ne bo posebna umetnost dobiti storilca v ro- »Rad bi bil sam vodil to stvar do konca,« je zamišljeno pripomnil Sinclair. »Saj res, Sinclair, kakor vidim po časopisnih poročilih, ste rekli, da poznate morilca. To je najbrže pomota s strani poročevalcev, ali ne?« »Kakopak, pomota je; nikoli nisem trdil, da bi poznal morilca.« »Dobro. Odpravite se tedaj na pot. Naj vam izplačajo toliko denarja, kolikor ga potrebujete. Tu imate posebni potni list ministrstva za vnanje zadeve, ki vam bo na mejah prihranil mnogo neprilik. In poročajte nam prav marljivo.« Sinclairja se je polastila nenadna slutnja preteče nevarnosti. Najrajši bi bil odklonil naročilo, a zavest dolžnosti je kmalu spet zmagala v njem. »Ali bi mi storili uslugo, gospod Dovče?« je vprašal, ko je bil že pri vratih. »Namreč, da bi mi brzojavili. če bi prišlo v littleworthski aferi do kake aretacije?« »Prav rad. Boyce je bil presenečen. »Videti je, da se jako zanimate za ta slučaj.« »Tako zelo, da se bom vrnil tisti mah, ko bi ga prijeli.« Boyce je zastrmel vanj z odprtimi ustmi. »Zdi se mi. da veste več, nego hočete povedati.« »Vem ne. a videl sem več. In to ni popolnoma isto.« za osnovne, srednje in meščanske šole KNJIGARNA TISKOVNE 2ADRD«G V LJUBLJANI, PREŠERNOVA ULICA ŠT. 54 Iz uradnih in drugih službenih objav br^be nepremičnin. Dne 1. oktobra ob 9 dopoldne bo pri okrajuem sodiscu v Celin. oddelek IIL, na predlog zahtevajoče franke Franca Zanggerja v Celju dražba nepremičnin: zemlj. knj. Leveč vi. st. So: hiša z gospodarskim poslopjem, zemljišča in pritikline v skupni vrednosti 140.021 Din Najmanjši ponudek 80.014 Din. Sem spadajo pritikline, konj, 1000 hmeljskih drogov, poljski voz, konjska oprema in drugo gospodarsko orodje; vadi j znaša 12 tisoč 202 Din. — Pri okrajnem sodisfu v Ptuju bo 10. oktobra ob 9. dražba nepremičnin zemlj. knj. Stojnici vi. št. 317- Cenil-na vrednost 1L3S3 Din; najmanjši ponudek 9H90 Din. . , J.„ 1'rojrlasitev za mrtvega. Deželno sodisce v Ljubljani je uvedlo postopanje, da se pro-clasi za mrtvega Janez Pogačar, posestnik iz Radomelj št.' 11. rojen tamkaj leta 1869., ki je odpotoval 1. 1913. v Ameriko m je ■njegovo bivališče že od 1. 1914. neznano. Olerialne licitacije. Banska uprava razpisuje prvo pismeno ofertalno licitacijo za izvršitev regulacijskih del na Muri v obmejnem pasu na dan 24. septembra ob 11. v prostorih tehničnega oddelka v Ljubljani. Turjaški trg 1/11. Tamkaj so na razpolago tudi načrti in proračuni. — Banska uprava razpisuje nadalje prvo pismeno ofertalno licitacijo za izvršitev regulacijskih dol na Ljubljanici v Ljubljani na 10. oktobra ob 11. v prostorih tehničnega oddelka ban-ske uprave v Ljubljani. Novi trg 1. Načrti in proračuni so na razpolago v mestnem 'gradbenem uradu, Šolski drevored št. 2. Advokatska komora v Ljubljani objavlja, da je g. Andrej Šali z dnem 29. avgusta t. 1. vpisan v imenik advokatov s sedežem pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah. Čevlji „D0K0" Praktični kupec pravi: »Cena se hitro pozabi, kvaliteta pa nikdar!« Zato se mašin-sko izdelani čevlji nikdar ne morejo primerjati ročnemu izdelku — in to so »DOKO« čevlji. Z njimi dosežete najboljšo trpežnost, ugodnost nošnje, zanesljivo najboljše blago, lahko hojo in brezkonkurenčnost. To je vse ono, kar Vam nudijo čevlji »DOKO«. Dobite jih pri tvrdki I. č a rman, Prešernova ul. 9 dvorišče. VSA PLESKARSKA IN SOBOSLIKARSKA DELA izvršuje najsolidneje in po konkurenčnih cenah 11600 JOSIP JI A Rt \ LJUBLJANA, Dunajska cesta št. 9 Iz Slovenjgradca sg— Plebiscitna žalna manifestacija 12. oktobra. Pripravljalni odbor se je konstitu* iral takole: predsednik dr. Vinko Železni* kar, podpredsednik Josip Druškovič, za So* ko. oddam. Obstoječa nad 60 let. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 35647 Kabinet 7, ali brez oskrbe oddam. Tavčarjeva 4/2. 33699 Brivnica dobro idoča, brez konkurence, radi preselitve s privatnim pohištvom vse za 4000 Din naprodaj. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 35759-19 #t Hotel z mesarijo prodam zaradi bolezni i vsem inventarjem, vse v najboljšem stanju, v prometnem manjšem mestu Slovenije. Letovišče, državni uradi, srez, sodišče, davčna oprava. ob glavni pro»i Maribor— Ljubljana. Vse pri hiši: mesnica, klavnica, ledenica, kopalnica, hlevi, električna luč, vodovod, parketne sobe, vrt in nekaj zemljišča. 35339 Hišo ali vilo kupim v Ljubljani ali bližnji periferiji, proti gotovini. Ponndbe na oglas, oddel. »Jutra«. 35454 V soposestvo na polovico nove enonad-stropne vile, solnčna lega, velik vrt v Mariboru sprejmem mirno sostran-kn t 60 000 Din potrebne gotovine. Ponudbe pod »Mirni dom« na oglasni oddelek »Jutra«. 35763-31 Pisarniški prostori se oddajo v najem. Po-izve se Krekov trg 10. 3366S Pekarno dobro idočo, na Dolenjskem. oddani v najem. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 33767-17 Moštna jabolka kupi«. Mirko Grad, Dra-gomelj, Domžale. 35713-7 Dijaka nižješolea h boljSe rodbf ne sprejmem na brano in stanovanje. R. L Ljubljana, Poljanski nasip št. 12. U. nad., vrata št. 10. 35417 Mlajšo dijakinjo sprejmem na stanovanje in hrano nasproti Lieeja. — Naslov v oglasnem oddel. kn »Jutra«. 35412 2 mlajša dijaka sprejmem na' stanovanje in hrano po zmerni ceni. Gosposka ulica 19/L 35503 Dijak srednje tehnične šole želi stanovanje brez družbe i sobi s popolno oskrbo. Re flektira samo na boljšo družino. Ponudbe na oglas ni oddelek »Jutra« pod »Dijak«. S5470 Dijaka (-i..jc) nižješolea, sprejmem v dobro in popolno oskrbo. — Soba zračna, svetla, na Domobranski cesti, ugodno za obiskovalce realne gimnazije. Oddam tudi samo sobo. Naslov v oglasnem odd. »Jutra«. 35685 2 prazni sobi veliki, parketirani, z električno razsvetljavo in balkonom, takoj oddam 1 ali 2 osebama, najrajše zakonskemu paru brez otrok. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 35418 Sostanovalko iz boljše hiše. primerno k svoji hčerki šestošolki. iščem. Dobra hrana in vestno nadzorstvo. Naslov v oglasnem oddelku »Jo tra«. 35578 Opremljeno sobo separaten vhod, elektrika, takoj oddam i oskrbo ali brez eni ali 2 gospodična ma v bližini obrtne šole. Naslov v oglasnem oddel ku »Jutra«. 35576 2 prazni sobi oddam na Mestnem trgu. Vhod iz stopnišča. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 35468 Opremljeno sobo blizu opere, oddam 2 gospodičnam, gospodu aH zakonskemu paru. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 35643 2 dijaka srednješolca, sprejmem v vso oskrbo v bližini realke. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 3567S Dve dijakinji sprejmem na hrano in stanovanje. Naslov v oglasnem odd. »Jutra«. 35718-22 Dijak išče stanovanje s popolno oskrbo v bližini srednjo tehniške šole. Po možnosti kot sostanovalec dijaka arhitekt, gradb. odse ka. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Tri-fflav«. 35730-22 2 dijakinji sprejmem v vso oskrbo. — Tavčarjeva 13/11, levo. 35739-22 Dijaška stanovanja preskrbujem. Poljanska cesta 15, II. stopnjišče, II. nadstr., vrata 9. 35740-22 Dijake sprejmem na stanovanje 7. zajtrkom. Poizve se v oglasnem oddelku »Jutra«. 35734/22 Dijakinjo sprejmem v vso oskrbo za 750 Din mesečno. Rimska cesta 12/11. 35744-22 Učiteljiščnica išče sobo s hrano za 600 do 700 Din. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 35757-22 n 2 sobno stanovanje s pritiklinami z ali brez kopalnice iščem za takoj. Ponudbe i navedbo lege, velikosti sob, če vpeljan plin in cene pod šifro »Samski dom« na oglasni oddelek »Jutra«. 35343 Stanovanje 1 sobe in kuhinje oddam v Zg. Jiški 194. 35663 Stanovanje » sob, kuhinje in priti-klin v T. nadstr., v sredini mesta, oddam onemu, ki plača 10.000 Din za adaptacijo. Naslov v ogl. oddel. »Jutra«. 35674 Prvo nadstropje obstoječe re dveh velikih sob, kopalnice. kuhinje, predsobe in pritiklin oddam z oktobrom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 35709 Stanovanje 2 do 3 sob Išče mirna stranka 4 odraslih os{b. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »November«. 35716-21 Stanovanje dveh sob s pritikUnami (kopalnico, elektr. razsv.) iščem. Ponudbo na oglasni oddelek »Jutra« pod »Takoj stanovanje«. 35756-21 Sobo z vso oskrbo išSe gospo dična pri starejši , gospe na periferiji "Ljubljane za dva meseca. Ponudbe oa oglasni oddelek »Jetra« pod »Takoj potrebujem«. 85522 Sobo s posebnim vhodom v Sp. Šiški oddam 2 gospodoma ali zakoncema brez otrok z vso oskrbo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 33670 Sobo s souporabo klavirja oddam gospodični. Groharjeva 5, Mir je. 33675 Opremljeni vezani sobi event. 1 prazno — pripravni tndi za pisarno — v bližini sodišča v I. nadstropju, oddam. Ogled mji It.—16. uro. Naslov v oriasnem oddelku »Juta«.. 33680 Separatno sobo v centru, z elektriko, oddam eni ali dvema osebama. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 35696 Prazno sobo oddam r centru mesta solidni osebi. Posebni vhod iti elektrika. Naslov v ogl. oddel. »Jutra«. 357114 Sostanovalca mladega, sprejmem v celo oskrbo. F.lektrika, parket. Cena nizka. Stari trg 34, II. nad., levo, vrata 1. 35721-21 Opremljeno sobo s posebnim vhodom, visoko pritličje ali 1. nadstropje, v sredini mesta iščem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Me-blova.no«. 35738-23 Opremljeno sobico takoj poceni oddam. Židovska 6/1. 33742-23 Sobico v sredini mesta oddam solidnemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 35746-23 Opremljeno sobo elegantno, električna razsvetljava, poseben vhod, centrum mesta, poceni oddam solidnemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 35749-23 Gospoda ali gdčno sprejmem na stanovanje. Ogleda se od 7.—8. ure zjutraj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 35732-23 Dvpifi Nepričakovano srečanje ponedeljak. Mislim na Tebe. Določi sestanek, samo zvečer. 3360 Avgust-September Dvignite pismo. 35726-24 Luč Videl. Potem iskal, pa nisem uašel. Kdaj boš pro sta? 35727-24 V oglasnem oddelku »Jutra« je dvigniti sledeča pisma: Auslander, Automehanik, Amerikanec, Agilen 18. Agilna 35133, Brezpogojno zaupanje. Bolničar, Bodoč nost 35486, Bukovi hlodi 35097, Bodoče leto, Brata Čedna kuharica, Centralna lega, Cetinje, Centrala Chevrolet. Ford avto, Či sta soba 20, Diogenes, Dva dijaka. Domače 25, Dalmacija, Dobra moč 6, Dobroidoča, Dobro kuhanje, Dijaško stanovanje, Dobra gospodinja 6, Dostojna, Din 1500, Dobra moč 30. Dobra moč 3, Di jak 35470, Dober pek, Dobra kuharica 33303, Dobra računarica 34439, Elegantno, Ekonomična, Eventu-elna dietična hrana, Gospod, Graz, G. M., Gospodinja, Gotovina, Gorenjsko Hitra ponudba, Harmonija 2, Hrepenenje 32059, Hitro, Hvaležna, Iskreno prijateljstvo, Kavcija, Kuharica, Karikatura I, Konec poletja, Kristal, Komp. ni izključena, Kruto varana. Krafckočasna služba, Lokal 08, Lepa bodočnost 6, Lepemu kapelniku, Lep dom, Mlada moč, Manu-fakturistinja, Majhna trg. hiša 19:00, Manufakturisti-nja, Miren gospod, Motor-rad BSA, Miro, M. K., Matica, Majhno stavbišče, M. R. 42,' Mirno, Metohi-ja, F. Marinšek, Marljiva vestna, Marljiva 50, M. G., Nujno rabim, Na koncu Mirja, November 33, Dimitrij Nepom., Nastop takoj 21, Novo življenje. Oktober 35036, Pripravno za ekonomijo, Proti prvovrstnemu jamstvu. Poceni, Pletenine, Poštenje 33403, Potrpežljivost, Planinar 30, Poštena 2, Parcela 500, Tontiac, Adler, Mercedes, Pomladni cvet, Perfektna kuharica, Pošten vajenec, Petletna praksa, Prodajalka, Pošten, Planinska roža 100, Privatna zbirka, Pomlad 10, Profesor 98, Poštni predal lflC, Posestvo 98, Poštni predal 102, Posestvo 33416, Resno prijateljstvo, Resen odjemalec, Rudeča vrtnica. Romanopisec, Resno podjetje, R. K., Radium, Resna gdč., Stanovanje 21, Stalno nameščenje. Snažna ženska. Samevati je dolgčas, Stalen 9, Stalna, Sloga, Sigurno. Snažno, Samostojna 33760, Snažna soba 5, Srečen dom 34513, Stalna stranka, Samostojna 20, Stalni gost, Sobica, Spažna soba 5, Stalna stranka. Sreča jeseni, Stara gostilna, . Stalna zaposlitev, Solnčna lega, Sigurno 2, Skupno gospodinjstvo, šest sob 32, Šivilja 34667, Tri članska. Takojšnja ženitev, Takoj 34136, Tujka, Tiha sreča., Takoj 34055, T. V., Trafika, Točen plačnik I. Takoj soba. Takoj 9, Trgovina, Učiteljska oskrba, lidovec 32, Uslužbenka, Ugodni nakup, Upokojenec 34, Ugodno 34286, Vesten plačnik, V centru ali bližina, Večja kavcija, Velik promet 22, Vrednost, VfMjkojenec 34, Zemljišče 10.000, Zelezninar, Zvesta 1, Zračno 33509, Zmožna in vestna. Zakonska sreča, Zanesljiva 34746, Življenje, Zadovoljnost, Zračna soba 3, 4711, 25.000. 25, 301, II. drž. gimnazija. 500, 5000, 2 sobi 33, 2415 Domžale. Mlad strojnik v dobri stalni službi, vesten in vesele nravi, išče pridno in prikupno gospo- dično šiviljo z malo doto, da bi jo poročil. Ponudbe prosi pod šifro »Sreča na deželi« na oglasni oddelek »Jutra«. 35692 Industrijalec 32 let star, z večjim posestvom in gostilno, se čeli [Kiročiti z damo od 19 do 28 let, ki bi imela temu primerno doto. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Lepa priiikac. 35648 Vsa soboslikarska in pleskarska dela izvršuje najceneje po najnovejših skicah točno ter solidno Anton Stiplošek v Ljubljani, Krakovska u!. 5. 35293 t« Klavirji! Velika izbira klavirjev. — Strokovnjaško (»pravilo in čisto uglaševanje. Nizke cene, tudi na obroke. So lidna postrežba. Tovarna klavirjev WARBINEK. Ljubljana, Gregorčičeva 5, Rimska 2. 35281 Glasovirji in pianina »Dalibor« (ČSR) opetovano razstavljamo na Velesejmn v Ljubljani, Pa viljon E od 31. S- do 15. 9 1930. Izrabite to priliko za nakup prvovrstnega instru menta »Dalibor« poceni in pod ugodnimi plačilnimi po goji. »4972 Črn klavir tvrdke Schnabel, naprodaj. Na ogled od %12. do 12. in od 6. naprej. Naslov v oglasnem oddelku »Jutr»< 35626 Stara violina zelo dnher instrument, dobro ohranjena. z etuiem na prodaj. Naslov v oglasnem oddelkn sjutra». 35677 Pianino prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra . 35717-26 Gramofon kovček, z 12 ploščami, poceni prodam. Tred škofijo 21/il, levo. 33733/26 Alfred T-rnik trg. potnik, se poziva, da se do 10. 9. 1930 zanesljivo zglasi pri Ivan Zale-tel-u. trg. v ' Stanežieah št. 39. 33696 TOC V frJn f/t&vvvo^ 04>. AMAOtcfi/ V 289 HHHBHH& JZVANREDNA MUUSAI Železna »lužinska postelja zložljiva. * tuj pcciraflotn madraeom, lo praktična za vsak<» hišo. hotele, nočne sini-be in potujuče ' osobo stane samo Di» 390. —t Razpošiljam po pošto;* nom povzetju. TAKO I26LE04 SLOŽEN Lesena patent pesUttal zložljiva, s tapeciram« madraeom. zelo 1"»*-tjčna. stane samo D "Jazbečarji (Dackel) čistokrvni. 7 tednov st-eri, po izredno nizki ceni naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«, 35513 Rimske Toplice Radio-aktivno termalno kopališče, sezona maj—oktober. Odlično proti revma-tizmu, ženskim boleznim, nervoznemu živčnemu sta^ nju (penzija pred in po sezoni 60 Din). V glavni sezoni 80 Din dnevno. — Pojasnila daje brezplačno kopališčno ravnateljstvo — Rimske Toplice. 117 Naznanilo Podpisani naznanjam c. o., da otvorim v soboto dne 6. 9. na Celovški cesti št. 50 konjsko mesnico ter se obenem priporočam cenjenim odjemaleem za obilen obisk- Postrežba točna in solidna. Anton Jesih mesa:. 33682 Lcžalka is soneanje (Licgcstuhl) nsinovije vr« sti. stane samo Din 15*» Madrael^punieni t vol« nom stanejo samo P * BROZOV1C. ZAGREB JL1CA 82. 262 SOBESBBBI nore in rabljene vseh vrst ter juto za embalažo ima vedno v zalogi Mirko Mlakar f Ljubljana, I Slomškova ulica 11. m Čitajte vedno naše oglase! Kljub vsemu zmaguje LIG1N LIOA nad vsemi ostalimi brezalkoholnimi pijačami! Kdor enkrat poskusi, ostane "za vedno njen pripadnik. 11607 »Auslander« warum keiine Antwort? — Pariz • Bebo. 33679 Dana Stankovič Dvignite pismo takoj in odgovorite z obratno pošto. Lepote žejne rožice Sliko lepega kapelnika lahko vidite samo, ako se priporočite brivskemu mojstru Ja>nko Grobelšek, Vrhnika. 35720-24 G. kapelniku na Vrhniki katerega sem tudi jaz dosegla z rožicama na gasilskem kongresu, priporočam, da ne dopusti objaviti svoje slike, ker bi sloves lepote njegove le trpel, ker slika ne more podati žive lepote. Blagor jim, ki Vas bodo gledale ob priliki proslave godbe. Roža iz Kranja. 35724-24 Vrhniški zvezdnik Borile se bomo za Tebe do onemoglosti z vsemi rožicami 7. t. m. — Lepe Mariborčanke. 35762-24 MEDNARODNI VELESEJEM t V PRAGI 1 7. do 14. septembra 1930 B svetovni velesejem, na katerem so ■ zastopam narodi in države. Bi Znižana vožnja ^H za brzovlake in navadne vlake Jugo- H slavija 25 %, Češkoslovaška 33 ■ Avstrija 25 %. H Pojasnila in legitimacije daje: H Češkoslovaški konzulat, Ljubljana, 11455 ■ Aloma Company, Ljubljana, Aleksandrova cesta 2. Urejuje Davorin Ravtjen. Izdaja za konzorcij »Jutra« A doti Ribnik ar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarn arja Franc Jezeršek. Za mseratni de' je odgovoren Alojzij Novak. Vsi v Ljubljani