ŠPORT NA UNIVERZI Avtor: Matej Pušnik, Športna zveza Univerze v Ljubljani 208 Herman Bercic Izhodišca in vsebinska presecišca razvoja športa na Univerzi v Ljubljani (1958–1963–2018) Izvlecek Sto let obstoja Univerze v Ljubljani ni samo castitljivi jubilej, marvec je tudi priložnost za pregled njenega dolgoletnega uspešnega delovanja. Hkrati pa je to tudi priložnost za osve­tlitev razlicnih obravnavanih podrocij in vsebin na univerzi, kamor spada tudi podrocje univerzitetnega športa. V razvo­ju tega podrocja je bilo kar nekaj mejnikov. V sosledju do-godkov od daljnega leta 1963, ko je bila izvedena prva ura športne vzgoje na takratni Univerzi v Ljubljani, do današnjih dni, je razvoj prinašal vecje ali manjše uspehe ter nihaje nav­zgor in navzdol. V delo in vodenje univerzitetnega športa se je tvorno vkljucila tudi Maticna katedra, kasneje Katedra za šport na univerzi. Po zacetni rasti in širjenju športne vzgoje v naslednjih letih na posamezne fakultete ter vecanju števila vkljucenih študentov v naslednjih obdobjih je z uveljavitvijo Bolonjske reforme prišlo do bistvenih sprememb. V ospred­je so prišle obštudijske dejavnosti tudi na podrocju športa, ki naj bi domnevno dale boljše rezultate. Vendar jih niso. Vracanje redne športne dejavnosti v študijske programe po­sameznih fakultet, ki ima z vidika športne stroke in znanosti boljše ter dolgorocnejše ucinke, je zahteven in dolgotrajen proces. Med pogojne dejavnike za uveljavitev celotnega podrocja športa na univerzi uvršcamo tudi sistematicno raz­iskovanje, njegovo boljšo dolocljivost in doseganje odlicno­sti. Pri tem pa imajo doloceno odgovornost tudi predavatelji oziroma športni pedagogi. Kljucne besede: univerza, šport, športna vzgoja, raziskovanje, dolocljivost, odlicnost, odgovornost, koreni razvoja, katedra za šport, razvojna obdobja. Starting points and substantive intersections in the development of sport at the University of Ljubljana (1958-1963-2018) Abstract One hundred years of existence of the University of Lju­bljana is not only an impressive anniversary but also an op­portunity to make an overview of its successful operations over one century. At the same time, it is an opportunity to shed some light on different areas at the University, one of which is university sport. The records show a number of milestones in the development of this area. In a sequence of events from distant 1963, when the first physical educa­tion class took place at the then University of Ljubljana, until the present day, there have been ups and downs in devel­opment. The Principal Department was actively involved in the work and management of university sport and, later on, this role was assumed by the University Sports Department. Following the initial growth and the introduction of physical education into faculties over the years as well as the increas­ing number of participating students in the next period, fundamental changes occurred with the enforcement of the Bologna reform. Extracurricular sports activities started gaining ground and were expected to yield better results. Yet they have failed to do so. The reintroduction of regular sports activities into the study programmes of individual faculties, which brings better and more long-term results from the perspective of the sports profession and science, is a demanding and time-consuming process. The conditional factors for promoting sport at the University also include systematic research, better determinability and achieve­ment of excellence. Lecturers and sports teachers bear their share of responsibility in this as well. Key words: University, sport, Sports Department, development periods • Uvod Ob 100. obletnici ustanovitvi prve univerze na slovenskih tleh (1919) je smiselno poleg najpomembnejših razvojnih dosežkov in glavne smeri razvoja navedene institucije osvetliti in obravna­vati še nekatera druga strokovna ter znanstvena podrocja te naše najvišje pedagoške, strokovne in znanstvene ustanove. Eno izmed takih podrocij, ki se nahaja na presecišcu družboslovnih in naravo­slovnih strokovnih ter znanstvenih obravnav, je tudi podrocje uni-verzitetnega športa oziroma gibalne/športne kulture študentov, ki se je postopno zacela uveljavljati v 60-ih letih prejšnjega stoletja. Silnice razvoja telesne kulture in športnega gibanja tedanjega casa so bile usmerjene v dvig telesne pripravljenosti, izboljšanje kondicije in vsesplošne pripravljenosti (tudi v obrambne namene) slovenskega prebivalstva. Kasneje pa je v ospredje prihajalo tudi zdravje s pozitivnimi doživetji, ki jih omogoca igrivo, predvsem pa zdravo ukvarjanje s posameznimi gibalnimi/športnimi oziroma športno-rekreativnimi aktivnostmi. Ce želimo osvetliti navedeno podrocje in korene nastajanja orga­nizacijskih in vsebinskih zasnov športa na univerzi, moramo upo­števati takratno doseženo razvojno stopnjo na podrocju telesne oziroma športne kulture v družbi nasploh. Številna telesno vzgoj­na društva Partizan, ki so v bistvu nasledila sokolska društva in so predstavljala jedro takratnega telovadnega in športnega gibanja, so poleg številnih športnih društev in klubov, v katerih je bilo vklju-cenih veliko ozavešcenih prebivalk in prebivalcev Slovenije, veliko prispevala k postopnemu dvigu športne kulture celotnega naroda. Kolikor je bilo to vidno pri posameznikih, pa se je posledicno odra­žalo tudi v slovenski družbi nasploh. Razumljivo je, da se je ugodna splošna družbena klima in pozitiven odnos do zdravega gibanja in športnega oziroma športno-rekre­ativnega udejstvovanja prebivalstva odražala tudi na univerzi in v njenih organih ter organizacijskih enotah. Kot je zapisal Ledinek v Zborniku ob 25. letnici telesne vzgoje na Univerzi Edvarda Karde­lja v Ljubljani, »so ugodne okolišcine na univerzi v takratnem casu (1958–1963) spodbudile pospešeno razmišljanje o pomenu telesne kulture za študente, pa tudi o uresnicevanju nacelno priznanih, v praksi pa še neuveljavljenih vrednot in koristi, ki jih prinaša športna dejavnost« (Ledinek, 1988). Na tej osnovi so se zacela prizadevanja za postopno vkljucevanje telesne vzgoje in izbranih športnih dejavnosti na posamezne višje-šolske in visokošolske zavode Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Vendar pa je do uresnicitve preteklo še kar nekaj casa, ker je bilo treba opraviti še dolocene formalne postopke za uveljavitev poro­jenih idej in zamisli. Navedena 100. obletnica je torej priložnost za pregled opravljenega dela in dosežkov tudi na podrocju športne kulture študentov. Zato je prav zaradi ohranjanja znanja in védenja o tej problematiki smiselno navesti temeljna izhodišca in prese-cišca v razvoju športa na Univerzi v Ljubljani ter dosežke, pa tudi pomanjkljivosti vse do današnjih dni. Veliko tega je zapisanega v štirih zbornikih (25 let telesne vzgo­je na Univerzi Edvarda Kardelja v Ljubljani, 1963–1988; 30 let športne vzgoje na Univerzi v Ljubljani, 1963–1993; 40 let športne vzgoje na Univerzi v Ljubljani, 1963–2003 in 50 let športne vzgoje na Univerzi v Ljubljani, 1963–2013). V zborni­kih so zbrani prispevki in vsebinski zapisi o univerzitetnem športu in športni vzgoji v posameznih razvojnih obdobjih. Prav tako je v posameznih zbornikih mogoce razbrati in dobiti vpogled v takra­tno stanje športne dejavnosti na univerzi oziroma na posameznih fakultetah ter o stanju duha na podrocju študentske športne kul­ture. Ko je bila leta 1963 uvedena telesna vzgoja (kasneje športna vzgo­ja) kot del rednih študijskih programov na vecino visokošolskih zavodov Univerze v Ljubljani, so izbrani športni pedagogi in stro­kovnjaki orali ledino. Sledili so številnim ciljem, ki so bili skladni s takratnimi spoznanji športne stroke in drugih strok ter širšega družbenega okolja, povezanega s športno kulturo posameznih skupin prebivalstva. Med pomembnejšimi cilji je bilo ohranjanje in izboljšanje zdravstvenega stanja študentov, izboljšanje njihovega psihosomaticnega statusa in ohranjanje celovitega ravnovesja. Po-membni so bili tudi izravnalni ucinki športno-vadbenega procesa, povezani z naravo študija na posameznih fakultetah oziroma viso­košolskih zavodih. Danes pa govorimo tudi o pomembnih ucinkih in vplivih gibalnega/športnega udejstvovanja na zdrav življenjski slog študentk in študentov. Študentje naj bi po študiju s fakultet odšli obogateni s športnimi izkušnjami in znanjem ter s pozitivnim odnosom do rednega raz­vedrilnega športnega udejstvovanja. S tem naj bi si vsakodnevno bogatili zdrav življenjski slog in življenje svojih družin. Predvsem ostaja temeljno poslanstvo bodocih intelektualcev, ki se poslavlja­jo od študentskega življenja na posameznih fakultetah, da bodo kot vodilni strokovnjaki na razlicnih strokovnih in znanstvenih tori-šcih, v narodovem jedru razvijali in udejanjali pozitiven odnos do športa in hkrati bogatili svoje okolje z lastnimi zgledi. .Koreni razvoja športa na univerzi Koreni razvoja športa na univerzi segajo v daljne leto 1958, ko je bila na univerzi pri univerzitetnem svetu osnovana Komisija za telesno kulturo in predvojaško vzgojo. Kot mejnik uvajanja redne športne vzgoje na ljubljansko univerzo pa je zapisano leto 1963 (Hiti, 1993). Ob tem pa moramo omeniti takratne idejne vodje, modrece in humaniste, ki so udejanjali sprejete teoreticne zamisli o uvedbi širšega podrocja športne kulture na univerzo. To so bili rektor dr. Makso Šnuderl, dr. Stojan Pretnar, dr. Miroslav Kali-šnik, dr. Kristijana Derganc, dr. Ivana Bocan, dr. Silvo Kristan, pedagoga Alfonz Ledinek in Gregor Hiti, prof. šp. vzgoje. Takrat je bilo sprejeto temeljno izhodišce o oblikovanju celovite osebnosti študentov tudi s pomocjo športa, ki teoreticno velja še danes in ki je bilo za vkljucevanje športa na univerzo z vsemi svoji-mi razlicicami, torej redno telesno vzgojo, rekreativnimi športnimi programi in univerzitetnimi športnimi tekmovanji, utemeljeno in podprto z interdisciplinarno obravnavo ter strokovno in znanstve-no argumentirano. Utemeljeno je bilo tudi sobivanje z drugimi predmetnimi, strokovnimi in znanstvenimi podrocji na univerzi. Takratne utemeljitve modrecev in vizionarjev so bile naslednje: Prof. dr. Makso Šnuderl (takratni rektor – 1963) Iz porocil je razvidno, da predstavlja zanemarjanje telesne vzgoje glavno komponento v razvojnem mehanizmu nevroticnih bolezni. Ker predstavlja študij na fakultetah res velik napor, je za njegovo obvladovanje potrebna cim boljša kondicija. Naši študijski nacrti zelo angažirajo psihicne zmogljivosti študentov, manjka pa jim pri­znavanje najosnovnejše potrebe gojitve fizicne kondicije. To dej­stvo, namrec nastajanje nevroticnih bolezni, ni težko z majhnimi spremembami v študijskih nacrtih izkljuciti. Dr. Franc Pedicek (1970) Oblikovanje celovite osebnosti mladega strokovnjaka, pedagoga, umetniško kulturnega delavca ali raziskovalca oziroma znanstve­nika dobiva danes pod vplivi pozitivne biološke akceleracije in doživljajske, vrednostne ter duhovno zoritvene zakasnitve svoj vrh ali 'dialekticno mero' šele na stopnji univerzitetnega študija. To pa obvezuje današnje fakultete, akademije, visoke in višje šole, da po­globijo in razširijo oblikovalne naloge na nekatera socializacijska in humanizacijska podrocja. To pa danes vedno bolj velja za nacrtno vodeno univerzitetno telesno oziroma športno vzgojo. Dr. Silvo Kristan (1968) Študent je vecrazsežnostno bitje, zato mora v casu vzgoje in izo­braževanja oziroma študija zadovoljevati tudi ustrezne gibalne po­trebe in hkrati dobiti vrsto podlag in spodbud za razvoj in razcvet svoje vecrazsežnosti. Študij, ki ne daje vsem študentom priložnosti za udejanjanje temeljne gibalne potrebe in hkrati zanemarja obli­kovanje zdravih navad ter ne sooblikuje »gibalnega« življenjske­ga nazora, ni kakovosten študij. Prikrajšanje mladega cloveka za ustrezne gibalne spodbude pomeni ogrožanje njegovega biop­sihosocialnega ravnovesja, kar bi fakultativna športna vzgoja po zahodnih vzorih zagotovo pomenila. Organizirana redna športna vzgoja na univerzi ima svoje kratkorocne in dolgorocne namene, ki so vsi brez izjeme v interesu študenta – prihodnjega intelektualca. Dr. Rastko Mocnik (1988) Ni avtonomije duha brez avtonomije telesa. S tem, da smo goje­nju telesnih zmogljivosti priznali akademsko digniteto, smo se že vnaprej zavarovali, da bi nas v velikih ambicijah zaneslo v to ali ono intelektualisticno utopijo. Ustanova, ki se svojim imenom razglaša za univerzitetno, mora zaobsegati obe razsežnosti športne vzgoje, znanstveno in filozofsko, saj lahko le tako uveljavi njene bistvene, to je eticne vrednote. Pretekle izkušnje in spoznanja na podrocju univer­ zitetnega športa Zacetki uvajanja redne telesne oziroma športne vzgoje na ljubljan­sko univerzo, ki so bili skromni vendar spodbudni, torej segajo v študijsko leto 1963/64. Študentje Fakultete za strojništvo in Fakul­tete za naravoslovje in tehnologijo so prvi vpisali v indeks pred- met telesna vzgoja, v letih 1969/70 pa je bil po dolgotrajnih priza­devanjih uveden reden predmet športna vzgoja za vse študente II. letnika na vseh fakultetah univerze. To je pomenilo, da je bilo v reden proces športne vzgoje vkljucenih 34 % vseh študentov. Nekatere fakultete so potem uvedle športno vzgojo tudi v višje letnike. Po letu 1971, ko je bila na takratni Visoki šoli za tele­sno kulturo ustanovljena Maticna katedra za telesno kulturo na visokošolskih zavodih v SR Sloveniji (kasneje Katedra za šport na univerzi), so se pogoji za strokovno rast in napredek telesne vzgoje ter športa na univerzi še izboljšali. K temu sta v zacetnem obdobju in tudi v nadaljevanju pomembno prispevala dva strokovna elaborata, in sicer »Elaborat o postopni uvedbi tele­sne vzgoje v I. in II. letnike višjih šol« in »Elaborat o postopni uvedbi telesne vzgoje na fakultete ljubljanske univerze« (Kristan, 1968). Postopoma se je povecevalo število študentov, ki so se udeleževali redne športne vzgoje, širili so se športni programi in obštudijske športne dejavnosti, povecevalo pa se je tudi število športnih pe­dagogov oziroma predavateljev na posameznih fakultetah. Proces širjenja redne športne vzgoje v višje letnike študija na nekaterih clanicah ljubljanske univerze se je nadaljeval vse do študijskega leta 2002/03. V tem študijskem letu je redne programe športne vzgoje obiskovalo 20.643 študentk in študentov ljubljanske uni-verze, na clanicah pa je bilo redno zaposlenih 28 predavateljev športne vzgoje. K širjenju športne kulture na univerzi so dolocen delež prispevala tudi razlicna študentska športna tekmovanja, ki so se odvijala na razlicnih ravneh. Smisel le-teh je bil v tem, da so se jih udeleževali tisti študentje, ki so želeli primerjati svoje znanje in sposobnosti v posameznih športnih zvrsteh. To so bili predvsem študentje, ki so bili ustrezno kondicijsko pripravljeni, visoko motivirani in sposobni prenašati fizicne in psihicne napore tekmovanj. Razvoj je tekel dalje in sprejeta je bila bolonjska reforma. Oglejmo si, kaj smo o tem zapisali takrat (Bercic, 2014). Na podrocju univer­zitetnega športa na ljubljanski univerzi je po sprejetju bolonjske reforme prišlo do velikih sprememb. To je povzrocilo, da sta univerzitetni šport in z njim športna vzgoja po letu 2004, na­mesto da bi se nadgradila in razvila casu in spremembam pri­merno, storila korak nazaj, predvsem glede na število redno športno aktivnih študentov, ki se je z uvajanjem bolonjske reforme zmanjševalo oziroma bistveno zmanjšalo. Leta 2006 je takratno vodstvo univerze na podlagi strateških ciljev – razvoj obštudijskih dejavnosti zacelo s procesom reorganizaci­je univerzitetnega športa. Vkljucitve že izdelanih splošnih izbirnih ECTS predmetov športa v prenovljene študijske programe vecine clanic vodstvo Univerze v Ljubljani ni podprlo, kljub temu da jih je na predlog Katedre za šport na univerzi potrdil tudi senat Fakultete za šport. Upoštevali niso niti sklepa Študentskega sveta Univerze v Ljubljani o športu na Univerzi v Ljubljani (Resolucija univerzitetne­ga športa na Univerzi v Ljubljani, 2006), ki sta ga podprli tako Ka­tedra za šport na univerzi kot Senat Fakultete za šport. Univerza v Ljubljani je podprla centralizacijo športa in s tem leta 2005 ustano­vljeni Center za univerzitetni šport (CUŠ), ki naj bi prevzel vodenje celotnega podrocja univerzitetnega športa. Center je postopno zacel izvajati najprej obštudijske dejavnosti, nato pa tudi športne programe, ovrednotene z ECTS, cemur je Katedra za šport na uni-verzi nasprotovala. Svoje nasprotovanje je utemeljevala s tem, da Center kot nosilec obštudijskih dejavnosti ne more posegati v redne študijske programe clanic in prevzemati poslanstva redne športne vzgoje na clanicah (Jeras Filipic, Bercic, Ger­lovic, 2012). S kasnejšo ukinitvijo Katedre za šport na univerzi in Komisije za univerzitetni šport kot posvetovalnega organa Senata Univer­ze v Ljubljani, ki sta združevali predstavnike Katedre za šport na univerzi, predstavnike študentov in vodstva Univerze v Ljubljani, so predvsem predavatelji športne vzgoje izgubili možnost legi­timnega izražanja svojega strokovnega mnenja in vplivanja na razvoj univerzitetnega športa kot celote. Na vprašanje, kakšno je bilo takratno stanje glede univerzitetnega športa, so bili odgovori naslednji: V študijskem letu 2009/10 so še zadnje clanice Uni-verze v Ljubljani v prvih letnikih prešle na bolonjske študij­ske programe in stari programi redne športne vzgoje so se dokoncno iztekli leta 2011. Tudi zaradi vedno slabšega obiska študentov v vseh programih športa, ki so se izvajali na Univerzi v Ljubljani, je prišlo do razlicnih modelov organiziranosti na clanicah (Jeras Filipic, Bercic in Gerlovic, 2012). Zaradi nezavidljivega takratnega stanja redne športne dejavnosti na univerzi po bolonjski reformi so bila prizadevanja usmerjena v spremembo le-tega in v kakovostni premik univerzitetnega športa nasploh. Potrebne so bile organizacijske in programske osve­žitve redne športne dejavnosti ter druge oblike univerzite­tnega športa pa tudi sistemske rešitve, ki so v doloceni meri vselej povezane tudi z materialnimi in financnim sredstvi. Vse s ciljem vsesplošnega dviga kakovosti akademskega športnega življenja. Na vseh takratnih strokovnih srecanjih je bila naglašena vrednost higiensko-zdravstvenih, razbremenilnih in izobraževalnih progra­mov univerzitetnega športa. Študenti, ki bi bili deležni tovrstne obravnave, bi kot diplomanti odšli s fakultet obogateni za to-vrstne izkušnje in spoznanja. Še vec. V svojem neposrednem bivalnem in delovnem okolju bi širili in udejanjali ideje o zdravem življenjskem slogu, katerega nepogrešljiva sestavi­na je tudi redna športna dejavnost (Bercic, 2008, 2009). Nihaj navzdol na podrocju univerzitetnega športa po sprejetju bolonjske reforme Pozitiven trend se je po sprejetju bolonjske reforme na univerzi na podrocju redne športne dejavnosti študentov zaustavil, še vec, sta­nje se je celo poslabšalo. Reorganizacija univerzitetnega špor­ta namrec ni prinesla pricakovanih rezultatov, saj se je števi-lo redno športno aktivnih študentov z uvajanjem bolonjskih študijskih programov in centralizacijo univerzitetnega špor­ta na CUŠ bistveno zmanjšalo. Iz dostopnih podatkov je razvidno, da se je število vkljucenih študentov v redno športno vzgojo v odnosu na število vpisanih v odstotkih povecevalo od leta 1963 do leta 1981 (1963 – 13 %; 1969 – 34 %; 1981 – 63 %), ko je bila ugotovljena najvišja udeležba študentov. Število je v letu 1993 upadlo (39 %) in se v letu 2001 nekoliko dvignilo (49 %), potem pa v letu 2008 doseglo le 30 % udeležbo. Ta odstotek je še nekoliko nižji kot je bil leta 1969, torej na pragu 70-ih let. Nerazumljivo je, da so ob bolonjski prenovi študija na slo­venskih univerzah študijski programi redne športne vzgoje povsem izpadli iz prenovljenih študijskih programov. To je bil zagotovo korak nazaj in z vidika narodove športne kulture težko razumljivo dejanje (Kristan, 2010). Skoraj štiri desetletja so študenti vecine fakultet oziroma visokošolskih zavodov v inde­kse med drugim vpisovali tudi vzgojno-izobraževalni predmet športna vzgoja. S tem je bil naglašen edukativni vidik športne kul­ture, v dodatno ponujene športne programe pa sta bila vkljucena tudi rekreativni in agonisticni vidik. V sedanjem obdobju pa celovi-to športno kulturo študentov v glavnem predstavlja le organizacija in izvedba sicer raznolikih obštudijskih športnih dejavnosti, katerih nosilec je Center za univerzitetni šport (CUŠ). Te dejavnosti v bistvu vkljucujejo le manjši delež študentov, ki ne morejo nadomestiti rednega higiensko-zdravstvenega in izobraževalnega programa športne vzgoje oziroma drugih oblik redne športne dejavnosti. Te pa so med drugim usmerjene tudi v ohranjanje in vracanje celo­vitega ravnovesja študentov ter v njihov zdrav življenjski slog med študijem in tudi po njem. Tako stanje je bilo po obdobju rasti in napredka gotovo zaskrblju­joce. Nazadovanje na tem izseku študentskega športnega udej­stvovanja je vidno na celotni univerzi, stanje pa je na posameznih fakultetah razlicno in ponekod bolj in drugod manj ugodno. V najboljšem položaju so bili študentje medicinske, filozofske, stroj­ne, biotehnicne in ekonomske fakultete ter Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo. Na vec kot polovici fakultet oziroma visoko­šolskih zavodov pa so posamezne oblike univerzitetnega športa in športno-rekreativnega udejstvovanja študentov povsem opu­stili. Kljub raznolikim oblikam obštudijske dejavnosti in razmeroma pestri ponudbi športnih programov je celotno število vkljucenih študentov v univerzitetne športne programe bistveno premajhno. Zaradi nezavidljivega stanja športne vzgoje in drugih oblik špor­tne dejavnosti na fakultetah oziroma visokošolskih zavodih so bila v zadnjem obdobju prizadevanja predavateljev oziroma športnih pedagogov usmerjena v spreminjanje stanja po bolonjski reformi. To spreminjanje, ki naj bi ga preko razlicnih programskih opredeli­tev usmerjala in spodbujala tudi Katedra za šport na univerzi, naj bi privedlo do boljšega položaja univerzitetnega športa na posame­znih fakultetah oziroma visokošolskih zavodih ter do vsesplošnega napredka športa na univerzi. Dinamicna pot delovanja Katedre za šport na univerzi Katedra naj bi na katerikoli fakulteti vedno predstavljala temeljno organizacijsko enoto za pedagoško, strokovno in znanstveno-raz­iskovalno rast ter delovanje svojih clanov. Hkrati naj bi bila tudi jamstvo napredka in razvoja. Enako naj bi veljalo tudi za Katedro za šport na univerzi. Podroben kronološki opis delovanja Katedre za šport na univerzi je podan v enem od prispevkov pricujoce priloge. Kot smo že nave-dli, je bila predhodnica Katedre za šport na univerzi Maticna kate­dra za telesno kulturo, ki je bila na pobudo predavateljev športne vzgoje slovenskih visokošolskih zavodov ustanovljena na takratni Visoki šoli za telesno kulturo. S tem je postala sestavni del delova­nja takratne visokošolske institucije, posledicno pa je bila vkljucena tudi v njeno pedagoško, strokovno in raziskovalno delo. Fakulteta za šport je v preteklosti skupaj s Katedro za šport na univerzi vec­krat na leto pripravila strokovne seminarje, ki so jih pogosto vodili ucitelji Fakultete za šport. Posodabljala in prenavljala je ucne nacr­te z izdelanimi programi izbirnih športnih panog. V katedri je pote­kalo tudi raziskovalno in znanstveno-raziskovalno delo, pri cemer se je povezovala s takratnim Inštitutom za kineziologijo. Skupaj s Fakulteto za šport je organizirala in izpeljala Specialisticni študij III. stopnje za takratne predavatelje oziroma športne pedagoge, ki so delovali na posameznih visokošolskih insti­tucijah (1990 –1992). Leta 2009 je ob reorganizaciji organizacijskih enot na Fakulteti za šport, Katedra za šport na univerzi žal prenehala delovati. Po bolj ali manj uspešnem obdobju delovanja je tako sledilo obdobje »prostega teka« športnih pedagogov, s cemer je bilo mocno okr­njeno medsebojno strokovno delovanje in sodelovanje. V doloce­nem smislu je to praznino zapolnilo Slovensko akademsko špor­tno društvo. Vendar pa je bila želja po ponovnem osnovanju in organiziranju katedre stalno prisotna. Zato je bil tudi pripravljen predlog za ponovno osnovanje Katedre za šport na univerzi na Fakulteti za šport v Ljubljani (Bercic, 2011). Strokovne podkrepitve za ponovno delovanje katedre so vsebin­sko izhajale iz številnih clankov in prispevkov v posameznih revijah in publikacijah (Bercic, 2003, 2008, 2009; Kürner, 2009; Filipic-Jeras, 2009; Gerlovic, 2008, 2009; Kavcic, 2009; Kristan, 2010). S ponovnim osnovanjem in delom katedre bi se postopno vkljucili v akadem­ske tokove na podrocju univerzitetnega športa, pedagoško, stro­kovno in raziskovalno obogatili to dejavnost in športu na univerzi v vseh njegovih razsežnostih dali mesto, ki mu pripada. Nekateri vidni rezultati delovanja Katedre za šport na univerzi v preteklem obdobju Na kratko si oglejmo, kateri so bili najbolj pomembni dosežki v njenem preteklem delovanju. Na zacetku naj poudarimo, da je Ka­tedra za šport v preteklem obdobju odigrala pomembno vlogo pri širjenju in uveljavljanju športne vzgoje na Univerzi v Ljubljani. Zlasti je skrbela za širjenje športne vzgoje ne le v prve letnike na posameznih fakultetah, marvec tudi v višje letnike univerzitetnega študija. Skrbela je tudi za nacrtno uvajanje novih športnih vsebin v proces športne vzgoje. Prizadevni clani katedre so v preteklem obdobju izdelali nove ucne programe za športno udejstvovanje študentov in zapolnili vrzel, ki je bila vidna na tem izseku pedago­škega dela. Pripravljeni so bili tudi prvi kakovostnejši in obširnejši zimski ter poletni podiplomski seminarji za predavatelje oziroma športne pedagoge Univerze v Ljubljani. Zapisali smo že, da je po­buda za organizacijo in izvedbo podiplomskega izobraževanja ozi­roma specialisticnega študija za podrocje športa na visokošolskih zavodih, prav tako izšla iz njenih vrst. Katedra si je prizadevala, da bi se njeni clani aktivno vkljucili v raz­iskovalno in publicisticno dejavnost, kar se je v doloceni meri tudi uresnicilo. Pregled opravljenih znanstveno-raziskovalnih in strokovnih del je prikazan v posameznih zbornikih, ki so iz­šli ob jubilejih športne vzgoje na Univerzi v Ljubljani (1988, 1993, 2003, 2014). O tem govori nabor referenc posameznih cla­nov katedre, ki so izvedli predvsem aplikativne (prakticno uporab­ne) študije v okviru svojih fakultet. Pozitivna funkcija katedre se je kazala tudi v spodbujanju in vodenju raznolikih obštudijskih de­javnosti ter pri nacrtovanju, organiziranju in izvedbi univerzitetnih športnih tekmovanj. Na osnovi pobude posameznih clanov katedre so se v preteklem oziroma polpreteklem obdobju zelo razmahnile interesne športne dejavnosti z uvajanjem novih športnih zvrsti, skladno s takratni-mi evropskimi športnimi tokovi. Prav tako so bili pripravljeni pro-grami za gibalno ovirane študente oziroma za tiste s posebnimi potrebami, posebna skrb pa je bila namenjena tudi študentom –vrhunskim športnikom, ki so študirali po prilagojenih študijskih programih. Program dela katedre z naborom nalog Izbor programa dela katedre in njenih nalog je povzet in opisan v nadaljevanju (Bercic, 2012). Ena temeljnih nalog katedre je bila priprava, organizacija in izvedba strokovnih seminarjev, strokovnih in znanstvenih srecanj, posvetov in kongresov, tudi mednarodnih. Te oblike dopolnilnega oziroma stalnega strokovnega spopolnjevanja so se izkazale kot zelo ucinkovita metoda za osvežitev znanj in védenj na posameznih ožjih strokovnih podrocjih. V organizacijskem in vsebinskem smislu naj bi katedra osno­vala posamezna strokovna jedra, v okviru katerih naj bi clani katedre delovali skladno s svojimi znanji, hotenji in interesi. Osno­vanje posameznih strokovnih jeder je smiselno, saj naj bi le-ta po­vezovala posamezne strokovnjake in omogocala vecji nabor znanj. V takih ožjih strokovnih jedrih naj bi nastajali strokovni clanki, stro­kovna gradiva in prirocniki, pa tudi aplikativni (prakticno uporabni) raziskovalni projekti. Raziskovanje z izbranimi raziskovalnimi projekti, ki naj imajo doloceno uporabno vrednost, naj bi prav tako uvrstili med pomembnejše naloge katedre. Predvsem naj bi bili to projekti, ki se nanašajo na raziskovanje širšega podrocja univerzitetnega športa z vsemi razlicicami oziroma raznolikimi športnimi dejav­nostmi. Katedra naj bi s svojim delovanjem poskrbela tudi za boljšo dolocljivost univerzitetnega športa v širšem univerzitetnem prostoru. Hkrati s tem pa naj bi bolj dolocno utemeljila njegovo filozofijo. Prav zaradi slabe dolocljivosti celotnega podrocja špor­ta na univerzi in neustrezne umestitve med ostala strokovna in znanstvena podrocja na univerzi, je njegova prepoznavnost nižja, kot bi lahko bila. Med osrednje naloge katedre spada tudi prizadevanje za ponovno uvajanje in širjenje redne in obvezne športne de­javnosti v študijske programe posameznih visokošolskih zavodov oziroma clanic univerze. Šport na univerzi naj bi po resnih prizade­vanjih v zadnjih letih (osnovanje razlicnih komisij, izvedba strokov­nih srecanj, posvetov in seminarjev – od leta 2009 dalje), doživel kakovostne spremembe. Izboljšali naj bi kakovost univerzitetnega športa, pri cemer naj bi pedagoško-andragoškemu in izobraževal­nemu delu kot temeljnim gradnikom dali vecji poudarek. Katedra naj bi se tesno povezala tudi s Centrom za univer­zitetni šport (CUŠ). Ob sodelovanju posameznih strokovnjakov naj bi skrbela za bogatitev športne vadbe oziroma za uvajanje sodobnih oblik obštudijske športne dejavnosti študentov. Katedra naj bi prav tako poskrbela za strokovno nadgradnjo tekmovalne­ga študentskega športa znotraj univerze in med univerzami ter na mednarodni ravni. Katedra naj bi spodbudila prizadevanja za izboljšanje špor­tne infrastrukture za potrebe univerzitetnega športa. Pri tem je v ospredju vecnamenska športna dvorana. To je zagotovo eden pogojnih dejavnikov za uspešno vodenje razlicnih oblik športnega udejstvovanja študentov, hkrati pa tudi dejavnik napredka in širje­nja navedene dejavnosti med študenti. Delovanje ponovno osnovane katedre naj bi bilo bolj prepo­znavno pri vodenju smelejše politike v razvoju univerzitetne­ga športa. Spodbudila naj bi organizacijo in izvedbo posameznih strokovni srecanj ob udeležbi vodstvenih organov posameznih fakultet in Univerze. Prav tako naj bi organizirala srecanja z druž­benimi strukturami z namenom širjenja in spoznavanja družbene pomembnosti univerzitetnega športa. Na ta nacin naj bi posledic­no skrbela za uveljavljanje podrocja univerzitetnega športa v slo­venskem univerzitetnem in širšem družbenem prostoru. Katedra naj bi preko svojih clanov posebej skrbela za publici­sticno dejavnost. Ta naj bi se odražala v pripravi in objavi razlicnih strokovnih clankov in prispevkov za strokovne revije. Enako velja za seminarska gradiva, ekspertize in strokovna mnenja, razlicne prirocnike, raziskovalna porocila in druga strokovna gradiva ob uporabi sodobne racunalniške tehnologije. Povezovanje Katedre s sorodnimi katedrami in univerzitetni-mi institucijami v evropskem prostoru je prav tako ena izmed nalog, ki naj bi jih postopoma vkljucili v delo katedre. Nekatere od navedenih nalog, ki smo jih predstavili, so kratkorocne in nekatere dolgorocne. Njihova uresnicitev bo odvisna predvsem od dejavnosti njenih clanov, vsakega posebej ter vseh skupaj. Želi-mo torej, da bi ponovno osnovana katedra zaživela in našla ustre­zno mesto med drugimi katedrami na Fakulteti za šport v Ljubljani ter v širšem univerzitetnem prostoru. Delovanje katedre po ponovnem osnovanju v pet- letnem obdobju (2012–2017) Na osnovi predloga Slovenskega akademskega športne­ga društva je bila leta 2012 na Fakulteti za šport Univerze v Ljubljani ponovno osnovana Katedra za šport na univerzi. V predlogu za ponovno osnovanje katedre je bilo zapisano (Bercic, 2011), »da bi se z osnovanjem in delom katedre postopno vkljucili v akademske tokove na podrocju univerzitetnega športa, pedago­ško, strokovno in raziskovalno obogatili to dejavnost in športu na univerzi v vseh njegovih razsežnostih dali mesto, ki mu pripada«. Stremljenje k novostim in posodabljanju raznolikih programov štu­dentskega športa je bila in je ena od stalnih zavez športnih peda­gogov na univerzi. To pa seveda pomeni tudi nenehno študijsko in strokovno spremljanje novosti in dosežkov v športni stroki in zna­nosti, tako doma kot tudi v tujini. Prispevki športnih pedagogov, ki naj bi delovali v posameznih strokovnih jedrih v okviru katedre naj bi bili torej vidni in v medsebojni povezanosti tudi preverljivi (Bercic, 2012). Že pred osnovanjem katedre smo v smislu vsebinske priprave na njeno delo pripravili okroglo mizo in vec seminarjev ter dejavnosti, ki so bile povezane z obravnavo univerzitetnega športa. To so bili »Mariborski seminar o športu na slovenskih univer­zah«, Maribor, 2009; Okrogla miza z naslovom »Quo vadis univerzitetni šport« (organizator univerza), Ljubljana, 2009; Strokovni posvet z naslovom »Položaj športa na univerzah v luci bolonjske reforme«, Ljubljana, 2009; Strokovni seminar »Strokovne dileme ob uvajanju športa v sistem bolonjskega študija«, Ljubljana, 2011. Po ponovnem osnovanju Katedre za šport na Univerzi v Ljubljani (2012), pa je bilo izvedenih vec seminarjev, dva posveta, simpozij, svecana prireditev in aktivnosti, med katerimi navajamo le po­membnejše: Strokovni seminar »Šport na Univerzi v Ljublja­ni« Ljubljana, 2012; Mednarodni simpozij »Šport in moderna univerza«, (International symposium – »Sport and modern University« (skupaj z Univerzo), Ljubljana, 2012; »Seminar o univerzitetnem športu s pripravo strokovnih gradiv«, Ljublja­na, 2013 in 2014; Slavnostna prireditev »50 – letnica športa na Univerzi v Ljubljani« (skupaj z Univerzo), Ljubljana, 2015; Pilotski projekt SLOfit študent – »Diagnostika telesnega in gibalnega razvoja študentske populacije v Sloveniji«, skupaj s Fakulteto za šport kot nosilko, Ljubljana, 2016; Strokovni posvet »Zdrav življenjski slog študentov« (skupaj z Univerzo), Ljubljana, 2017. Po relativno uspešnem delovanju katedre od 2012 do 2017 (subjek­tivna ocena v. d. predstojnika katedre in nekaterih njenih clanov) je ob reorganizaciji delovanja Fakultete za šport znova prišlo do kakovostne spremembe in ponovnega nihaja navzdol. Namrec Katedre za šport na univerzi v okviru »Pravil o organizaciji in delovanju Fakultete za šport« (2017) ni bilo vec med posa­meznimi organizacijskimi enotami fakultete. V organigramu fakultete se je – gledano z vidika univerzitetne športne stroke – znova pojavila vrzel. Seveda je bila to avtonomna odlocitev Senata Fakultete za šport. Razlogov za tako odlocitev je bilo najbrž vec, vseh seveda ne poznamo, lahko pa ob tem navedemo kratek raz­mislek, ki lahko prispeva k osvetlitvi in morebitnemu razumevanju opisanega toka dogodkov. Vprašanje umestitve Katedre za šport na univerzi v delovanje Fakultete za šport je bilo gledano kronološko skozi posamezna razvojna obdobja povezano z vrednotenjem njenega in dela in posledicno tudi pedagoškega, strokovnega in raziskovalnega dela predavateljev oziroma športnih pedagogov na posameznih viso­košolskih zavodih. Tudi pri vrednotenju tega dela so bili razlicni pogledi in razlicne ocene. Delo posameznih predavateljev oziro-ma športnih pedagogov (in celotne skupine) je bilo v posameznih obdobjih razlicno vrednoteno, kar se je seveda posledicno odra­žalo tudi v odnosu vodstva in organov fakultete do navedenega podrocja. Verjetno bi bila Katedra za šport na univerzi v posameznih preteklih in tudi v zadnjem obdobju bolje vrašcena v de­lovanje fakultete, ce bi v okviru Katedre za pedagogiko in didaktiko v športu na Fakulteti za šport poskrbeli za obrav­navo tudi univerzitetnega športa. To pomeni, da bi z izbranim uciteljem pedagoško, strokovno in raziskovalno obravnavali to ožje podrocje in poskrbeli za prenos znanja preko predavateljev v študentsko populacijo. Zadolženi ucitelj za šport na univerzi bi s skupino sodelavcev tvoril jedro obravnave (tako kot za podrocje pedagogike in didaktike predšolske, osnovnošolske ter srednješol­ske populacije otrok in mladine), kar bi posledicno prispevalo k ve-cji uveljavitvi univerzitetnega športa. V mnenjskem pogledu bi to podrocje višje kotiralo tudi med ucitelji in sodelavci na fakulteti. To bi se v doloceni meri odražalo tudi pri delovanju vodstva fakultete. Po nastali vrzeli, ko Katedra za šport na univerzi ni vec delovala, je skupina športnih pedagogov, zaposlenih na posameznih fakul­tetah, pripravila predlog za osnovanje Skupine športnih peda­gogov na clanicah Univerze v Ljubljani z namenom povezave v strokovno jedro, ki naj bi skrbelo za pedagoško, strokovno in raziskovalno dejavnost na podrocju športne vzgoje oziroma uni-verzitetnega športa. Rektor je navedeni predlog sprejel in iz­dal sklep o ustanovitvi navedene skupine. To razumemo kot kratkorocno rešitev, na dolgi rok pa ostaja odprto vprašanje ponovnega akademskega združevanja predavateljev v Kate-dri za šport na univerzi. Odgovornost predavateljev oziroma športnih pedagogov za hitrejši in uspešnejši razvoj univerzi­tetnega športa Po pregledu dinamicnega razvoja in delovanja Katedre za šport naj predstavimo še zapis, ki ga je v. d. predstojnika Katedre za šport na univerzi po ponovnem osnovanju v takratnem casu predstavil predavateljem oziroma športnih pedagogom, zaposlenim na po­sameznih fakultetah oziroma visokošolskih zavodih (Bercic, 2012). Temeljni namen je bil motivirati in združiti vse ustvarjalne sile in potenciale pedagogov v katedri ter jih usmeriti v skupni cilj. Povze­tek zapisa z vsebinskimi razmisleki sledi v nadaljevanju. K razvoju univerzitetnega športa, njegovi kakovosti, dolo-cljivosti in odlicnosti lahko veliko prispevajo predavatelji oziroma športni pedagogi sami, ki naj bi povezani in združeni v navedeni katedri uveljavljali in nadgrajevali svoja strokovna znanja ter pedagoške izkušnje. Pri tem naj bodo poudarjeni: medsebojno spoštovanje, kakovostni medsebojni odnosih in povezovanje ter krepitev stanovski pripadnosti in odgovornosti. Odlocujoci dejavniki, ki naj bi znotraj akademskih in strokovnih krogov prispevali k razvoju športa na univerzi so poleg že omenje­nih medsebojnih odnosov tudi odnos do lastnega dela, odnos do dela kolegic in kolegov, odnos do športne stroke in zna­nosti nasploh ter posebej do podrocja športa na univerzi. Na osnovi navedenih temeljnih izhodišc lahko naša posamicna in sku­pna razmišljanja za kakovostnejši napredek univerzitetnega športa strnemo v naslednje vsebinske segmente. Ti so: Ustvarjalen odnos in tvorna poklicna povezanost ter komu­nikacija. Na posamezni visokošolski instituciji oziroma fakulteti naj bi ustva­rili trajen ustvarjalen odnos in tvorno poklicno povezanost ter komunikacijo, ki naj bi spremljala pedagoge pri opravljanju razlicnih bolj ali manj zahtevnih pedagoških, raziskovalnih, organi­zacijskih in drugih nalog ter obveznosti. Strokovno in akademsko sodelovanje. Akademsko, strokovno in vsakršno sodelovanje samo po sebi zah­teva medsebojno spoštovanje, kulturo dialoga in higieno medse­bojnih odnosov. To je temelj, na katerem je treba graditi in skladno s tem tudi delovati. Tako naj bi kolegi ob drugacnih pogledih in razmišljanjih pri obravnavi posameznih vprašanj in pro-blemov športa na univerzi, ob drugacnih tezah in nestrinja­njih, šli z izbrano besedo nad besedo v akademskem dialogu, s clankom nad clanek, z ekspertizo nad ekspertizo, z raziska­vo nad raziskavo in s knjigo nad knjigo. Strokovna in akademska ustvarjalnost. Tretji clen akademskega ravnanja, ki naj bo prav tako trden kot prva dva, je strokovna in akademska ustvarjalnost. Pri tem naj bi upoštevali dejstvo, da se športna stroka in znanost nista zaceli z nami in se z nami tudi ne bosta koncali, kar seveda velja tudi za šport na univerzi. Vsaka generacija športnih pedagogov je v svojem casu sprejemala svojevrstne izzive, rojevala nove ideje, jih uresnicevala ter razlicne strokovne in raziskovalne projekte na podrocju univerzitetnega športa udejanjala v praksi. Strokovna in akademska rast. Kdor se je resnicno odlocil za strokovno in akademsko pot razvoja na podrocju univerzitetnega športa, je stopil na pot ustvarjalnega dela, nenehnega iskanja odgovorov na posa­mezna vprašanja stroke in znanosti ter nenehnega reševanja strokovnih in znanstvenih problemov. To pomeni, da je treba s strokovnimi in znanstvenimi clanki skrbeti za svoj razvoj, napisati strokovni prirocnik, pripraviti strokovno gradivo, opraviti raziskavo iz naslova raziskovalnega in znanstveno-raziskovalnega dela ali vec primerov od vsakega navedenega posebej. Pripadnost univerzitetnemu športu in prizadevanje za nje­govo uveljavitev. Podrocje univerzitetnega športa je sestavljeno in vecrazsežnostno podrocje, kjer njegovo razvojno dinamiko doloca univerza, dolo-cajo pa jo tudi ucitelji in študentje. Kako hitro se bo razvijalo, v katero smer in na kakšni ravni, je torej odvisno tudi od ucite­ljev, predavateljev oziroma športnih pedagogov ter študen­tov. Pri tem pa so pomembna prizadevanja za njegovo uveljavitev doma in v svetu ter jasno izražena pripadnost podrocju. Ce torej želimo hitrejši in kakovostnejši napredek na podrocju univerzitetnega športa, potem naj bi vse navedeno, ali vsaj veci-no tega sprejeli, spoštovali in udejanjali v vsakdanjem življenju na univerzi. Raziskovalno delo na podrocju univerzitetnega športa Poleg pomembnih odlocujocih dejavnikov v okviru univerze – or-ganizacijskih, vsebinskih, kadrovskih, materialnih, financnih in dru­gih, naj bi k uspešnejšemu širjenju in kakovostnejšemu vodenju univerzitetnega športa in športne vzgoje na posameznih fakul­tetah in visokih šolah pripomoglo tudi sistematicno raziskovanje. Raziskovanje na podrocju univerzitetnega športa mora zato posta-ti nelocljiva sestavina pedagoškega dela na univerzi. Avtor tega prispevka je ob 40. letnici športne vzgoje na Univerzi v Ljubljani (Bercic, 2003) pripravil clanek, ki je bil namenjen razi­skovanju na podrocju univerzitetnega športa. Govoril je o zavezi predavateljev in raziskovanju kot nelocljivi sestavini pedagoškega dela na univerzi. Ker se je kot športni pedagog v bolj oddaljeni pre­teklosti (1969–1973) tudi sam pedagoško in raziskovalno ukvarjal s problemi in vprašanji univerzitetnega športa, je bilo razumljivo njegovo zanimanje in zavzemanje za tovrstno delo na posameznih fakultetah oziroma univerzi tudi v sedanjem obdobju. V prispevku »Raziskovanje na podrocju univerzitetnega špor­ta – nelocljiva sestavina pedagoškega dela na univerzi« (Ber­cic, 2003) je zapisano tudi naslednje: »Pri slehernem raziskovanju gre v bistvu za ustvarjalni proces z velikim številom intelektualnih »storitev« in z virtualnim številom razmislekov, ki si sledijo v po­sameznih razvojnih fazah. Te je med seboj zelo težko razlocevati. Vsaka faza zahteva analiziranje in »premlevanje« številnih sprejetih teorij, znanj, spoznanj, vedenj, informacij in podatkov, ki si sledi­jo v logicnem zaporedju. Kot pravi Trstenjak (1981), »je jedro ustvarjalnega procesa povsem dosledno v sposobnosti »pre­mleti« stare izkušnje, jih preoblikovati v nova spoznanja in najti nove rešitve ter te enkratne izkušnje priobcevati dru­gim«. V bistvu je v srciki vsakega raziskovanja tudi ustvarjalnost. Doloceno število športnih pedagogov na posameznih fakultetah oziroma visokošolskih zavodih Univerze v Ljubljani je v preteklem obdobju z raziskovalnim delom bogatilo podrocje univerzitetnega športa in pomembno prispevalo k njegovemu razvoju. Preucevali so posamezne probleme športne vzgoje na univerzi izhajajoc iz psihosomaticnega statusa študentov pa tudi širše. Nekatere med njimi navajamo posebej kot sledi: Filipic-Jeras in Šcuka, 1993; Hiti, 1994; Kavcic, 1994; Skok, 1994; Burnik in Kürner, 1995; Zorec in Mi-hevc, 1995; Vest, 1997; Pori in Potocnik, 2000; Šimunic, Zorec in Praprotnik, 2002; Markelj, Majeric, Kovac in Pucnik, 2002; Gerlovic, 2003; Mihevc, Pavic in Vest, 2003; Plešnar, 2005; Majeric in Markelj, 2009; Kolar, Cerar, Piletic, Svetlik in Kugovnik, 2009; Žiga, 2009; Kolar, Cerar, Piletic, Gril in Mikic, 2009; Kürner, Gošnik in Bunjevac, 2009; Kolar, 2010; Mihevc in Žibert, 2014; Bratuž, 2017; Starc, Jurak, Kovac, Leskošek in Strel, 2017; Zovko, 2017. Dejstvo je, da se je od vkljucitve športne vzgoje kot dela rednih in obveznih študijskih vsebin na univerzi v organizacijskem in vse­binskem smislu skozi posamezna razvojna obdobja marsikaj spre­menilo in da je tudi na podrocju študentskega športa na Univerzi v Ljubljani prišlo do dolocenih sprememb. Vendar pa prihajajocim spremembam, zlasti vsakoletnemu povecanju števila vpisanih študentov, ni v zadostni meri sledilo posodabljanje programov študentskega športa. Kot izhaja iz izsledkov posameznih raziskav (Majeric, Strel in Tušak, 2001; 2002), je do izrazitih sprememb prišlo prav pri ukvarjanju študentk in študentov s posameznimi izbranimi športi. Veliko je namenov in ciljev, ki jim sledimo pri sistematicnem in po­globljenem raziskovalnem delu na podrocju univerzitetnega špor­ta. V zvezi s tem se nam zdi smiselno naglasiti naslednje: Sistematicno raziskovanje pomeni bogatenje teoreticnih spo­znanj na podrocju univerzitetnega športa. Teoreticna spozna­nja so na posameznih strokovnih in znanstvenih podrocjih vselej rezultat sistematicnega raziskovalnega dela. Enako velja tudi za podrocje univerzitetnega športa. Na tem podrocju primanjkuje bolj poglobljenih raziskovalnih analiz, ki bi omogocale izdelavo dolgorocnih smernic razvoja univerzitetnega športa. Raziskovanje pogojuje uspešnejše izvajanje športne vadbe (ali treninga) študentov na fakultetah oziroma visokošolskih institucijah in pomeni primerjalno prednost v smislu kako­vostnega vodenega pedagoškega procesa na univerzi. Da­našnje vodenje športnega transformacijskega procesa študentov je razmeroma zahteven in odgovoren proces, saj mora biti voden skladno s sodobnimi medicinskimi, psihološkimi, sociološkimi, in-formacijskimi, komunikacijskimi, pedagoško-andragoškimi in di­dakticnimi spoznanji ter naceli. To terja ustrezno strokovno pa tudi raziskovalno dejavnost. Raziskovanje med drugim omogoca umešcanje univerzitetnega športa v sistem obravnave posameznih strokovnih in znan­stvenih podrocij na univerzi. Glede na to, da na posameznih fa-kultetah oziroma visokošolskih zavodih poteka raziskovalna, znan­stveno-raziskovalna in pedagoška obravnava izbranih strokovnih podrocij in da je podrocje univerzitetnega športa na presecišcu naravoslovnih in družboslovnih znanosti, je pricakovati, da bo med njimi prišlo do medznanstvenega povezovanja. To je mogoce le ob dovolj zavzetem in sistematicnem raziskovanju tudi na podro-cju univerzitetnega športa. Kot smo že navedli, je znaten del športnih pedagogov na posame­znih fakultetah oziroma visokošolskih zavodih Univerze v Ljubljani že do sedaj bogatil podrocje univerzitetnega športa z raziskoval­nim delom. Pomembnejša raziskovalna dela športnih pedagogov na Univerzi v Ljubljani so prikazana v posameznih jubilejnih zbor­nikih o športni vzgoji na Univerzi v Ljubljani, zato zaradi omejene­ga obsega prispevka tega posebej ne navajamo. Dolocljivost športne dejavnosti na Univerzi v Ljubljani V Zborniku ob 50. letnici športne vzgoje na Univerzi v Ljubljani smo del pozornosti namenili tudi dolocljivosti športne dejavnosti na univerzi. Vsebinski zapis o tem, ki ga povzemamo, je naveden v nadaljevanju (Bercic, 2014). Skozi vsa razvojna obdobja športa na univerzi, se je kazala potreba po smiselnosti in utemeljitvi tega podrocja. Pri tem gre za po­membnost in odgovornost športne stroke in športoslovja, ki naj bi del svojih strokovnih in raziskovalnih potencialov usmerila v ta del pedagoško-andragoškega procesa. S tem je povezana tudi dolocljivost športa na univerzi s temeljnimi nameni njegovega udejanjanja. Ob tem pa je bilo kljub 50-letni tradiciji (sedaj mineva že 56 let) še vedno premalo storjenega na celotnem podrocju univerzitetnega športa za njegovo boljšo dolocljivost. Še vec, v dolocenem obdobju je prišlo celo do zastoja in naza­dovanja. Ce govorimo o celotni obravnavi univerzitetnega športa, mislimo na vse vidike obravnave. Najprej na filozofski vidik, za­tem na pedagoški, sociološki, psihološki, duševno-higienski in obce kulturni vidik. Pomembna pa sta tudi zdravstveni in ne nazadnje ekonomski vidik. Filozofija univerzitetnega športa še vedno ni postavljena dovolj celovito in še vedno ni vrašcena v teoreticno-filozofske obravnave tudi takrat, ko govorimo o filozofiji športa. Bivša rektorica na lju­bljanski univerzi dr. Andreja Kocijancic (Kocjancic, 2009) je v zvezi s tem v enem izmed uvodnikov revije Šport govorila o »slabi do-locljivosti športne vzgoje v univerzitetnem prostoru« (kar v bistvu velja za ves univerzitetni šport – op. pisca). S tem se je strinjal tudi dr. Silvo Kristan (Kristan, 2010), ki je v kriticnem zapisu, ki se je nana­šal na rektoricin uvodnik, razgrinjal svoje poglede. Ta del športne stroke še vedno caka na poglobljeno filozofsko obravnavo. Ceprav je filozofija športa še razmeroma mlado strokovno in znan­stveno podrocje in se je, kot je zapisal dr. Lev Kreft, »kot disciplina pojavljala predvsem v športnih okoljih, torej na športnih šolah (fa­kultetah), ne pa v okviru filozofskih fakultet« (Kreft, 2011), je mo­goce vendarle govoriti tudi o filozofiji univerzitetnega športa. Ni namrec mogoce spregledati njenih teoreticnih premis, raz­iskovalnih osnov ter številnih izsledkov, ugotovitev in spo­znanj, ki potrjujejo njeno strokovno utemeljitev in družbeno vrednost ter veljavo. Izdelana filozofija univerzitetnega športa in vrašcenost špor­ta v univerzitetno življenje bo omogocilo tudi vsesplošno ra­zumevanje drugih strokovnjakov in raziskovalcev z razlicnih strokovnih in znanstvenih podrocij. Prepoznavanje univerzitetnega športa kot celovitega kulturološke­ga in družbeno-civilizacijskega pojava bo omogocilo tudi med-znanstveno (interdisciplinarno) povezavo in sodelovanje z drugi-mi strokovnimi in znanstvenimi podrocji. Predvsem s tistimi, ki z razlicnih zornih kotov in gledišc obravnavajo cloveka (pedagogika, andragogika, psihologija, sociologija, medicina, filozofija in druga). Tudi prepoznavnost med drugimi podrocji bo vecja. Kot smo že navedli, pa se podrocje univerzitetnega športa lahko uveljavi le z lastnim vztrajnim pedagoškim, strokovnim in znanstveno-razisko­valnim delom. Odlicnost na podrocju univerzitetnega športa je mogoce doseci postopoma Tudi o tem je že tekla beseda, o cemer prica tudi zapis v že ome­njenem zborniku (Bercic, 2014). Pod pojmom odlicnosti na po­drocju univerzitetnega športa razumemo njegovo celovito obravnavo, ustrezno kadrovsko zasedenost, potrebno špor­tno infrastrukturo in izvajanje vseh programskih delov oziro-ma vsebin, ki tvorijo celoto. O tem je pisal tudi Gerlovic (2008). K odlicnosti spadajo tudi strokovno dobro pripravljeni špor­tni programi, ki so podprti z zadnjimi spoznanji stroke in vsebinsko ustrezajo posameznim izbranim razlicicam športa na univerzi. Raznolikost, pestrost in aktualnost športnih vsebin je pot k boljši animaciji in k vecji udeležbi posameznikov ter skupin študentov v raznoliki programski ponudbi. Tudi pri tisti, ki naj bi bila obvezna za vse študente. Premik v pravi smeri in prispevek k odlicnosti univerzitetne­ga športa v Ljubljani bi bila tudi na novo zgrajena športna dvorana za potrebe študentov ljubljanske univerze. Ob tem pa bi bilo mogoce posodobiti oziroma prenoviti že obstojece športne objekte, namenjene študentom in dodati nekaj novih manjših. Povsem razumljivo je, da k odlicnosti na podrocju univerzi­tetnega športa spada tudi akademska rast športnih peda­gogov oziroma strokovnjakov na podrocju univerzitetnega športa, o cemer je že tekla beseda. Kakšen naj bo razvoj univerzitetnega športa v prihodnje? Na osnovi dosedanjega razvoja univerzitetnega športa in seda­njega stanja na posameznih fakultetah in visokošolskih institucijah Univerze v Ljubljani se kaže, da na gornje vprašanje ni mogoce dati dokoncnega in enoznacnega odgovora, ceprav je stroka enotna, da bi moral šport na univerzi z vsemi svojimi razlicicami doživeti kakovostne spremembe. Vecina predavateljev in športnih delavcev na univerzi še vedno vztraja, da je vsesplošni napredek na podrocju univerzitetnega športa mogoce doseci s ponovnim osnovanjem redne in obvezne športne dejavnosti in njenem sistemskem vkljucevanju v študijske programe posameznih fakultet. S tem naj bi se izboljšala kakovost univerzitetnega športa, ker bi izobraževalnemu delu kot temeljnemu gradniku dali vecji pouda­rek. Postopoma naj bi dosegli boljše stanje na navedenem podro-cju. To naj se kaže v skrbi za ustrezno obravnavo vseh treh razlicic študentskega športa, ki predstavljajo športno-vzgojni, športno--razvedrilni in športno-tekmovalni del. Boljše stanje naj bi bilo vidno v ustrezni kadrovski zasedbi, pripravi in izvajanju raznolikih športnih programov na razlicnih sodobnih športnih objektih in površinah. Gledano razvojno naj bi športni infrastrukturi (vecna­menski športni dvorani in ostalim športnim objektom) namenili posebno pozornost. Prav tako naj se boljše stanje kaže v pedago-škem (predavateljskem), strokovnem in raziskovalnem delu ter v akademski rasti športnih pedagogov. Na osnovi preteklih izkušenj in sedanjih spoznanj naj bi tudi v pri­hodnje študentom omogocili kakovostno preživljati študentske dneve, obogatene s športom. Ob veckrat stresnem in napornem študiju naj bi hkrati kar najbolj ohranjali tudi njihovo celovito biopsihosocialno, ter duševno in duhovno ravnovesje. Zaradi številnih ugodnih ucinkov (psihofizicnih, psiho-socialnih, zdravstveno-higienskih, družbeno-kulturoloških) ima redna športna dejavnost pri tem zelo pomembno in skoraj neza­menljivo vlogo. Pri tem mislimo na sistemsko ureditev obvezne športne dejavnosti, ki predstavlja osnovo v piramidalni strukturi celovitega univerzi­tetnega športa. K osnovi piramide štejemo obvezno športno dejavnost študentov, ki naj bo sistemsko vgrajena v študij­ske programe posameznih fakultet ter izbirni predmet šport (lahko tudi v ustrezni kombinaciji), ki naj bo v okviru ECTS programov ustrezno ovrednoten s kreditnimi tockami (tudi vgrajen v študijske programe posameznih fakultet). Nadgra­dnjo te osnove naj predstavljajo razvedrilni športnorekreativni programi (obštudijska dejavnost; izvajalec teh programov naj bo CUŠ, lahko pa so tudi posamezna športna društva, ki delujejo na fakultetah) in tekmovalni univerzitetni šport (izvajalec Športna zve­za Univerze v Ljubljani). V bistvu gre za modificiran model »hierar­hijske strukture športnih programov Univerze v Ljubljani«, ki ga je v projektu »Izdelava strategije razvoja športne dejavnosti študentov Univerze v Ljubljani« pripravil dr. Edvard Kolar (Kolar, 2010). S celovito obravnavo univerzitetnega študentskega športa je mo­goce doseci odlicnost, tako kot na drugih podrocjih univerzitetne­ga študija in življenja, o cemer smo že govorili. Zato so potrebna nenehna prizadevanja vseh odlocujocih dejavnikov, ki naj pri tem tvorno sodelujejo in prispevajo svoj delež. Pri tem mislimo pred­vsem na predavatelje oziroma športne pedagoge, vodstva posa­meznih fakultet, vodstvo Fakultete za šport kot najvišje pedagoške, strokovne in znanstvene institucije na podrocju športa in vodstvo Univerze v Ljubljani. Hitrejši napredek pa na podrocju univerzitetnega športa ne bo mogoc, ce ne bomo že danes napravili konkretne korake za nacrtovanje nove športne dvorane in manjših športnih objektov za študente. Tudi o tem je že tekla beseda. Športna dvorana v študentskem naselju, ki je bila zgrajena pred desetletji, poleg drugih športnih objektov, kjer študentje gostujejo, že dolgo vec ne zadošcajo današnjim potrebam za raznolike oblike njihove­ga športnega udejstvovanja. Tu je zaostanek najbolj viden in po­manjkanje raznolikih ter sodobnih športnih objektov najbolj obcu­tijo sedanje generacije študentov, še bolj pa bodo tiste, ki prihajajo. Univerza naj bo na osnovi vsega navedenega piramidalni vrh pe­dagoškega, strokovnega in znanstvenega zorenja, izobraževanja ter oblikovanja celovite osebnosti študentov. Pri tem pa naj ima podrocje univerzitetnega športa z vsemi razlicicami, dovolj po­membno vlogo. • Zakljucki Stota obletnica Univerze v Ljubljani je pomemben jubilej in hkrati priložnost za pregled njenega dolgoletnega uspešnega razvoja in delovanja ter za osvetlitev pomena navedene vrhunske institucije za razvoj slovenstva, njegovega obstoja, gospodarskega in druž­benega razvoja ter narodove biti. To pa je tudi priložnost za pre­gled razlicnih obravnavanih podrocij in vsebin na univerzi, kamor spada tudi podrocje univerzitetnega športa. Od zacetnih zamisli do uresnicitve uvedbe redne telesne oziroma športne vzgoje v študijske programe posameznih fakultet oziroma visokošolskih institucij je preteklo kar nekaj casa, vse od leta 1963. Potem pa so športno vzgojo v razvojnem loku na univerzi vodili iz­brani športni pedagogi. Sledili so temeljnim spoznanjem in usme­ritvi, na osnovi katere ima redna in sistematicna športna dejavnost (športna vzgoja) številne ugodne ucinke na celoviti psihosomatic­ni in zdravstveni status študentk in študentov. V ospredju so psi­hofizicni, psiho-socialni, zdravstveno-higienski in družbeno-kul­turološki ucinki. Dinamika razvoja univerzitetnega športa z vsemi svojimi razlicicami je zajeta in prikazana v posameznih zbornikih, ki predstavljajo dolocene casovne in razvojne mejnike. Uspešnemu razvoju v daljšem casovnem obdobju je po sprejetju bolonjske reforme sledil nihaj navzdol, ki je bil posledica drugac­nega razumevanja duha navedene reforme, ki naj bi vplival na pri­pravo novih študijskih programov brez univerzitetnega športa na ljubljanski univerzi. Športna vzgoja namrec po teh posegih ni bila vec sestavina rednih študijskih programov posameznih fakultet oziroma visokošolskih zavodov. Na tako, z vidika športne stroke in športoslovja težko razumljivo odlocitev, je domnevno v doloceni meri vplivala tudi slaba dolocljivost športa na univerzi, prenizko vrednotenje celotnega podrocja in premajhna akademska moc ter prodornost predavateljev oziroma športnih pedagogov v univer­zitetnih krogih. Doloceno in hkrati pomembno vlogo je v razvoju univerzitetnega športa odigrala tudi Katedra za šport na univerzi, vendar pa so bili ucinki njenega delovanja v posameznih razvojnih obdobjih raz­licni. Ocenimo lahko, da je pomembno vplivala in obogatila pro-grame športa na univerzi. V doloceni meri je vplivala tudi na pe­dagoško, strokovno in raziskovalno rast posameznih predavateljev oziroma zaposlenih športnih pedagogov. Prenehanje in ponovno osnovanje Katedre za šport na univerzi je bil prav tako izraz stanja na celotnem podrocju univerzitetnega športa na Univerzi v Lju­bljani, ki ga bo treba preseci. Sedanje osnovanje Skupine športnih pedagogov na clanicah Univerze v Ljubljani, ki naj bi nadomestila Katedro za šport na univerzi, ne more biti dokoncna rešitev. V zvezi s tem pa bo potrebno bistveno izboljšati dolocljivost uni-verzitetnega športa na celotni univerzi, poskrbeti vsaj za približek k odlicnosti navedenega podrocja in v to vgraditi primerno sto­pnjo odgovornosti predavateljev oziroma športnih pedagogov na univerzi. Šport na univerzi naj v razlicnih vsebinskih in organizacijskih obli­kah pomeni nadaljevanje in nadgradnjo športa mlajših generacij. Na osnovi preteklih izkušenj in sedanjih spoznanj naj bi tudi v pri­hodnje študentom omogocili kakovostno preživljati študentske dneve, obogatene z razlicnimi športnimi dejavnostmi. Ob veckrat stresnem in napornem študiju naj bi hkrati kar najbolj ohranjali tudi njihovo celovito bio-psihosocialno, duševno in duhovno rav­novesje. Študentje naj bi po študiju s fakultet odšli obogateni s športnimi izkušnjami in znanjem ter s pozitivnim odnosom do rednega raz­vedrilnega športnega udejstvovanja. S tem naj bi si vsakodnevno bogatili zdrav življenjski slog in življenje svojih družin. Predvsem ostaja temeljno poslanstvo bodocih intelektualcev, ki se poslavlja­jo od študentskega življenja na posameznih fakultetah, da bodo kot vodilni strokovnjaki na razlicnih strokovnih in znanstvenih tori-šcih, v narodovem jedru razvijali in udejanjali pozitiven odnos do športa in hkrati bogatili svoje najbližje in svoje delovno ter bivalno okolje z lastnimi zgledi. Središcnica obravnave univerzitetnega športa naj torej izhaja iz humane vrednosti sistematicnega, vodenega in strokovno podpr­tega ter nadzorovanega univerzitetnega pedagoško-andragoške­ga procesa in podprtega tudi z znanstveno-raziskovalnim delom. Šport na univerzi pa na osnovi vsega zapisanega ne smemo pre­pustiti nakljucnemu razvoju. .Literaturain viri 1. Bercic, H. (2003). Raziskovanje na podrocju univerzitetnega športa – nelocljiva sestavina pedagoškega dela na univerzi. V: Vest, A.L., Stanic, J. (ur), Zbornik 40 let športne vzgoje na Univerzi v Ljubljani 1963–2003, (89–98). Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport. 2. Bercic, H. (2008). Šport na univerzi je še vedno nepogrešljiva sestavina kakovosti življenja študentk in študentov. Univerzitetni šport, 2(2), 15. 3. Bercic, H. (2009). Šport na univerzi kot sestavina kakovosti akademske­ga življenja. Šport, priloga – Univerzitetni šport, 57(3-4), 3–9. 4. Bercic, H. (2011). Na Fakulteti za šport naj se zopet osnuje Katedra za šport na Univerzi v Ljubljani. Univerzitetni šport, 4(4), 5. 5. Bercic, H. (2012). Program dela Katedre za šport na Univerzi v Ljubljani. Slovensko akademsko športno društvo. Pisno gradivo. 6. Bercic, H. (2012). Odgovornost predavateljev na visokošolskih zavodih za hitrejši in uspešnejši razvoj univerzitetnega športa. Slovensko aka-demsko športno društvo. Pisno gradivo. 7. Bercic, H. (2014). 50 let športne vzgoje na Univerzi v Ljubljani 1963 – 2013. Kje smo in kam naj gremo na podrocju univerzitetnega športa. V: Bercic, H., Gerlovic, D., Filipic Jeras, K. (uredniki). Zbornik 50 let športne vzgoje na Univerzi v Ljubljani 1963–2013 (str. 13–23). Ljubljana: Slovensko akademsko športno društvo, Fakulteta za šport. 8. Bercic, H. (2017). Nekatera spoznanja športne stroke in znanosti o zdra­vem življenjskem slogu študentov. V: Bercic, H. (urednik). Zbornik Zdrav življenjski slog študentov (str. 3–7). Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakul­teta za šport, Slovensko akademsko športno društvo. 9. Gerlovic, D. (2008). Univerzitetna športna odlicnost. Univerzitetni šport, 2(2), str. 2. 10. Hiti, G. (1993). Razvoj športa na Univerzi v Ljubljani. V: Stanic, J. (ur.). Zbornik 30 let športne vzgoje na Univerzi v Ljubljani 1963–1993 (str. 10–16). Ljubljana: Maticna Katedra za šport na univerzi. 11. Jeras Filipic, K., Bercic, H., Gerlovic, D. (2012). Pripombe in predlogi k izhodišcem za strategijo Univerze v Ljubljani 2012 – 2020. Ljubljana: Katedra za šport na univerzi, Fakultete za šport v Ljubljani. 12. Kocijancic, A. (2009. Šport na Univerzi v Ljubljani. Šport, 57(3-4), 3–4. 13. Kolar, E. (2010). Izdelava strategije razvoja športne dejavnosti študentov Univerze v Ljubljani – Projekt. Ljubljana: Univerza v Ljubljani – Rektorat. 14. Kreft, L. (2011). Levi horog. Filozofija športa v osmih esejih. Ljubljana: Sophia. 15. Kristan, S. (1968). Elaborat o postopni uvedbi telesne vzgoje v I. in II. letnike višjih šol. Ljubljana: Fakulteta za šport. 16. Kristan, S. (1968). Elaborat o postopni uvedbi telesne vzgoje na fakultete ljubljanske univerze. Ljubljana: Fakulteta za šport. 17. Kristan, S. (2010). Šport na Univerzi – premik v napacni smeri. Šport, 58(3-4), 56–66. 18. Ledinek, A. (1988). Kako si je športna vzgoja utirala pot na fakultete. V: Burnik, S., Petrovic, N., Stanic, J. (Ur.). Zbornik 25 let telesne vzgoje. Uni-verza Edvarda Kardelja v Ljubljani, (str. 8). Maticna katedra za telesno vzgojo na VDO. 19. Mocnik, R. (1988). Prorektorjev credo. V: Burnik, S., Petrovic, N., Stanic, J. (Ur.). Zbornik 25 let telesne vzgoje. Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani, (str. 3). Maticna katedra za telesno vzgojo na VDO. 20. Pedicek, F. (1970). Pogledi na telesno vzgojo, šport in rekreacijo – prva knji­ga. Ljubljana: Mladinska knjiga. 21. Šnuderl, M. (1988). V: Burnik, S., Petrovic, N., Stanic, J. (Ur.). Zbornik 25 let telesne vzgoje. Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani, (str. 9). Maticna katedra za telesno vzgojo na VDO. 22. Trstenjak, A. (1981). Psihologija ustvarjalnosti. Ljubljana: Slovenska ma-tica. 23. Zovko, V. (2017). Analiza športa na Univerzi v Ljubljani v zadnjih razvoj­nih obdobjih. V: Bercic, H. (ur.). Zbornik Zdrav življenjski slog študentov (str. 13–17). Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, Slovensko akademsko športno društvo. dr. Herman Bercic, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, profesor v pokoju, herman.bercic@gmail.com Opomba: Zaradi pomanjkanja prostora vseh avtorjev, ki so navedeni v prispevku v poglavju Literatura in viri nismo mogli navesti. Najdite jih v omenjenih zbornikih in publikacijah. Ksenija Filipic Jeras Katedra za šport na univerzi med letom Izvlecek Športni pedagogi, zaposleni v clanicah UL, so se od leta 1971 do 2017 združevali in delovali v Katedri za šport na univerzi na Fakulteti za šport. Katedra je bila temeljna organizacijska enota, kjer so lahko znanje in izkušnje prelivali v teorijo in prakso. Smernice univerzitetnega športa so dokument, ki so casu primerno z nekaj dopolnitvami oblikovale temelje delovanja univerzitetnega športa vse do zacetka uvajanja bolonjskih študijskih programov. Izdelava Strategije ra­zvoja športne dejavnosti študentov Univerze v Ljubljani je analiticno obdelala in nakazala smer, ki so jo clani Katedre za šport na univerzi dopolnili s predlaganim hierarhicnim modelom organiziranosti športa na Univerzi v Ljubljani in v širšem slovenskem univerzitetnem prostoru. Od marca 2019 športni pedagogi delujejo v Skupini športnih pedagogov clanic UL. Kljucne besede: katedra, univerzitetni šport, smernice, strategi­ja, organiziranost, skupina. 1971 in 2018 Department of Sport at the University of Ljubljana between 1971 and 2017 Abstract Sports pedagogues employed at the members of UL have been merging and working between 1971 and 2017 at the Department of Sport at the University of the Faculty of Sport. Department was fundamental organizational unit where knowledge and experience flew into theory and practice. Guidelines of university sport is a document that has been shaped in time with some updates that designed the foundations of university sport activities until the begin­ning of the introduction of Bologna students programs. The development of a strategy for development of sports activi­ties of students at the University analytically processed and indicated the direction completed by the members of the Department of Sport at the University with proposed hierar­chical model of the organization of sport at the University of Ljubljana and in the wider Slovenian university space. Since March 2019, sports educators have been active in the Group of sports pedagogues at the UL members. Key words: department, university sport, guidelines, strategy, organised, group. • Uvod Univerzitetni šport je podrocje, ki združuje razlicne deležnike v univerzitetnem prostoru. Predstavlja sinergijo med razlicnimi clanicami, strokami, posamezniki in skupinami s poslanstvom spodbujanja zdravega življenjskega sloga in predvsem ohranjanja bio-psiho-socialnega ravnovesja študentske populacije. Sinergija in povezljivost sta bili pomembni znacilnosti in s tem posebnost Katedre za šport na univerzi na Fakulteti za šport, ki je združevala športne pedagoge, zaposlene v razlicnih clanicah Univerze v Lju­bljani (UL). Zaradi majhnega števila redno zaposlenih športnih pedagogov v posamezni clanici (1 ali 2, izjemoma 3 ali 4) je bila skupna katedra za športne pedagoge temeljna organizacijska enota pedagoškega, strokovnega, znanstveno raziskovalnega dela ter prostor medse­bojnega strokovnega povezovanja in usklajevanja. Bila je prostor, kjer so lahko svoje znanje in izkušnje poenotili, delili in prelivali v prakso vsaj na clanicah, kjer so zaposleni praviloma težje oblikovali samostojno organizacijsko enoto. .1971–2000 Zacetki delovanja katedre segajo v l. 1971, ko je bila redna športna vzgoja že sestavni del vseh študijskih programov v drugem letni­ku vseh clanic UL. Katedra (Maticna katedra za telesno kulturo na visokošolskih zavodih v Sloveniji, v nadaljevanju Maticna katedra) je postala sestavni del Visoke šole za telesno kulturo (sedaj Fakul­teta za šport, v nadaljevanju FŠ) in bila s tem vkljucena v njeno pedagoško, strokovno in raziskovalno delo. Bila je prvo strokovno združenje uciteljev športne vzgoje v slovenskem univerzitetnem prostoru, ki so se mu pridružili tudi pedagogi mariborske univerze (Petkovšek, 1993). »Za delovanje katedre je bilo pomembno l. 1978, ko je po sklepu sveta Univerze v Ljubljani dekan VŠTK podpisal samoupravni spo­razum o sodelovanju na podrocju športa za študente z rektorjem univerze in dekani vseh ljubljanskih visokošolskih zavodov … Zdi se, da se je visokošolska javnost šele s podpisom tega sporazuma ozavestila svoje odgovornosti pri oblikovanju študentov v vseh nji­hovih dimenzijah« (Petkovšek,1993, str. 24). L. 1983 so bila Fakulteti za telesno kulturo odvzeta sredstva za izvajanje programa Maticne katedre in ukinjeno delovno mesto posebnega sodelavca, a vez med clani katedre in fakulteto se je takrat utrdila (Petkovšek, 1993). Posledicno so si morali športni pe­dagogi sredstva za delovanje v katedri in podiplomsko izobraže­vanje zagotoviti na fakultetah, ki so jih zaposlovale, in nadaljevati s strokovnim delom v Maticni katedri za šport pri FŠ (Stanic, 1993). L.1988 UL ukine Strokovno službo za šport na univerzi in Komisijo za šport, oba strokovna organa sta bila ves cas delovanja motor prenove in posodabljanja vseh pojavnih oblik športa na UL. Prevla­da mnenje, da je Maticna katedra za šport na univerzi pri Fakulteti za šport strokovno in organizacijsko dovolj mocna za samostoj-no vodenje športa na UL. Izkaže se, da to ne drži, že v nekaj letih se ponovno pokaže mocna potreba po obeh institucijah (Kavcic, 2003). Ob 25. obletnici telesne vzgoje na Univerzi Edvarda Kardelja v Ljubljani Maticna katedra izda almanah s 14 prispevki. Zasledi-mo, da je bilo l. 1969 na UL zaposlenih16 uciteljev, l. 1988 že 29 uciteljev športne vzgoje (Burnik, Potocnik, Gašperin, Stanic, J. in Petrovic, 1988). L.1990 Fakulteta za šport ob pomoci rektorata na pobudo Matic­ne katedre razpiše specialisticni študij s poudarkom na andragogi­ki, v katerega je vkljucenih 17 ljubljanskih univerzitetnih športnih pedagogov in 5 z Univerze v Mariboru (Stanic, 1993; Žvan, 2014). L. 1993 clani Maticne katedre zaradi nesoglasij in razhajanj s poli-ticnimi predstavniki študentskih organizacij v pogledih na planira­nje, izvajanje in organiziranost športne vzgoje ter drugih športnih dejavnosti na Univerzi v Ljubljani svoja stališca in opredelitve ob-javijo v Smernicah univerzitetnega športa za prihodnje desetletje in jih posredujejo ustreznim forumom. Pojavi se težnja po novi for-mulaciji sporazuma iz l. 1978 med odlocevalci na podrocju športa na UL. Prenovljen sporazum bi lahko odlocujoce vplival na razvoj univerzitetnega športa in ga oblikoval za novo tisocletje, kar ni bilo uresniceno (Stanic, 1993). L. 1993 ob 30-letnici uvedbe redne športne vzgoje na UL Znan­stveno pedagoški svet Univerze v Ljubljani Maticni katedri za šport na univerzi na predlog Fakultete za šport podeli priznanje in zlato plaketo za kakovostno in kreativno delovanje na vseh podrocjih univerzitetnega športa, tudi za raziskovalno in publicisticno dejav­nost clanov katedre (Filipic in Jeras, 2009). Ob 30-letnici športne vzgoje na Univerzi v Ljubljani Maticna katedra izda zbornik s 17 prispevki. Zasledimo 26 redno zaposlenih športnih pedagogov (Stanic, 1993). L.1997 se na pobudo Maticne katedre za šport na UL ponovno ustanovi Komisija za šport kot posvetovalni organ rektorja. Zaradi narašcajocih potreb po strokovno analiticnem delu na podrocju športa, njegovem razvoju, racionalni rabi objektov, namenjenih športu na UL, razvoja študentskih športnih tekmovanj in drugih nalog se pojavi težnja po ponovni vzpostavitvi Strokovne službe za šport na UL. Zaradi sprememb Zakona o visokem šolstvu v Re-publiki Sloveniji predavatelje in višje predavatelje istega leta degra­dirajo v ucitelje vešcin in uvrstijo med visokošolske sodelavce. Šele l. 2000 je uciteljem športne vzgoje povrnjen status univerzitetnega ucitelja (Kavcic, 2003). • 2001–2018 L.2001 se na UL ponovno vzpostavi delovno mesto samostojne­ga svetovalca – koordinatorja za šport. L.2001 Maticna katedra v želji po boljši organiziranosti in stro­kovnosti pripravi prenovljene smernice Šport na Univerzi v Ljubljani, ki natancno opredelijo organiziranost športa na UL, vsebinske in organizacijske oblike ter nosilce športa na UL (Stanic in Vest, 2003). L.2002 (23. 9. 2002) takratni rektor zaradi natancnejše opredeli­tve športa na UL (redne športne vzgoje, tekmovanj in obštudijskih športnih dejavnosti) in delovanja Katedre za šport na univerzi v povezavi s Fakulteto za šport na podlagi 4. alineje 36. clena Statuta Univerze v Ljubljani izda Sklep o organiziranosti športne vzgoje na Univerzi v Ljubljani, kjer so v 2. clenu natancno opredeljene nalo­ge FŠ, v 3. clenu pa doloceno, da se bodo naloge izvajale preko Katedre za šport na univerzi, ki je ena od kateder FŠ, v katero se združujejo ucitelji športne vzgoje iz posameznih clanic univerze (Stanic in Vest, 2003; Filipic in Jeras, 2009). L.2003 se z uveljavitvijo novih Pravil o organiziranosti in delo­vanju Fakultete za šport Maticna katedra za šport na univerzi pri Fakulteti za šport (FŠ) preimenuje v Katedro za šport na univerzi in postane ena od kateder FŠ. FŠ s sprejetjem dopolnil Pravil o orga­niziranosti in delovanju FŠ omogoci, da ta katedra pridobi status posebne katedre (Kavcic, 2003). Ob 40-letnici športne vzgoje na Univerzi v Ljubljani Katedra za šport na univerzi pripravi slavnostno akademijo in izda zbornik prispevkov v sodelovanju z UL in FŠ. Zabeležimo 30 redno zaposle­nih športnih pedagogov (Vest in Stanic, 2003). L. 2004 objavljena Uredba o javnem financiranju visokega šolstva od l. 2004 do l. 2008 (Uradni list RS, 2004) šport na univerzi opre-deli kot obštudijsko dejavnost. Nastopilo je novo obdobje, ki je napovedovalo korenite spremembe v strukturi in organiziranosti športnih dejavnosti za študente na UL. Napoved uvajanja Bolonj­ske reforme in posledicno prenovo študijskih programov je takra­tnega predstojnika in nekaj clanov katedre vzpodbudilo k pripravi ucnega nacrta za predmet z delovnim naslovom Univerzitetni študij in šport, ki je sodil med splošne izbirne predmete. Kljub po­mislekom preostalih clanov katedre je ucni nacrt v naslednjih letih postal temelj za oblikovanje splošnih izbirnih predmetov športa, ki so danes v rednih študijskih programih na voljo študentom na nekaterih clanicah UL. L. 2005 se za poskusno dobo dveh let formira Center za univer­zitetni šport – CUŠ, ki se kasneje preoblikuje v današnji Center za obštudijske dejavnosti – COŠ. L. 2006 Senat UL sprejme Strateške cilje delovanja UL, ki v 6. toc­ki opredelijo obštudijske dejavnosti, poleg športa še kulturno in umetniško dejavnost, socialno dejavnost, neformalno izobraže­vanje in usposabljanje (Strategija Univerze v Ljubljani 2006–2009, 2006). Na podlagi tega dokumenta je UL zacela z reorganizacijo univerzitetnega športa. Že izdelanih splošno izbirnih ECTS pred­metov športa vecine clanic vodstvo UL ni podprlo, kljub temu da jih je na predlog Katedre za šport na univerzi potrdil tudi Senat FŠ. »Upoštevali niso niti sklepa Študentskega sveta UL o športu na UL (Resolucija univerzitetnega športa na Univerzi v Ljubljani, 12. 10. 2006), ki sta ga podprla tako Katedra za šport na univerzi kot Senat Fakultete za šport. Univerza v Ljubljani je podprla centrali­zacijo športa in s tem l. 2005 ustanovljeni Center za univerzitetni šport (CUŠ), ki naj bi prevzel vodenje celotnega podrocja športa« (Bercic, 2014, str. 15). L. 2008 prvic izide strokovna revija Univerzitetni šport, edina v slovenskem prostoru s poudarkom na vsebinah s podrocja uni-verzitetnega športa. Ob 50-letnici športne vzgoje na Univerzi v Ljubljani za pomembno in odmevno vsebinsko obravnavo univer­zitetnega športa pod vodstvom glavnega urednika spec. Dušana Gerlovica prejme priznanje Univerze v Ljubljani (»Priznanja ob 50 letnici«, 2014). V tem obdobju je zaradi negotovega statusa Katedre za šport na univerzi pod okriljem FŠ na pobudo clanov katedre za potrebe kontinuiranega delovanja športnih pedagogov (zaposlenih na cla­nicah UL) ustanovljeno strokovno društvo športnih pedagogov – Slovensko akademsko športno društvo. Društvo je od ustanovitve organiziralo številne strokovne seminarje za športne pedagoge vseh slovenskih univerz, posvete in kongrese ter sodelovalo pri publicisticnem delovanju Katedre za šport na univerzi. L. 2009 Fakulteta za šport ob reorganizaciji organizacijskih enot izloci Katedro za šport na univerzi iz svoje organizacijske struk­ture (Zapisnik 31. seje Katedre za šport na univerzi, 2009). S tem so predvsem predavatelji športne vzgoje v negotovem obdobju razvoja univerzitetnega športa izgubili možnost legitimnega izra­žanja svojega strokovnega mnenja in vplivanja na razvoj univerzi­tetnega športa kot celote tudi v širšem slovenskem prostoru ter po 38 letih ostali brez organizacijske enote, ki je bila temelj njihovega strokovnega povezovanja in delovanja. L. 2009 na svoji zadnji seji (17. 6. 2009) zaradi reorganizacije športa na UL preneha delovati Komisija za šport na UL, ki je predstavljala posvetovalni organ rektorja za podrocje športa na UL. Istega leta je ustanovljena Komisija za obštudijske dejavnosti, ki zajema tudi druga podrocja obštudijske dejavnosti na UL (G. Janko, osebna ko­munikacija, januar 2019). L.2010 je po narocilu Univerze v Ljubljani pripravljen projekt Iz­delava strategije razvoja športne dejavnosti študentov Univerze v Lju­bljani. Avtor je prikazal nekatera analiticna dejstva o spreminjanju nekaterih kazalnikov športne dejavnosti študentov na Univerzi v Ljubljani. Izdelana strategija je temeljila na izsledkih citiranih razi­skovalnih, strokovnih in poljudnih clankov ter na podlagi avtorje­vih lastnih raziskav v casu službovanja na CUŠ-u v Ljubljani (Kolar, 2010). 2009–2012: Navkljub številnim dopisom, pobudam in strokovnim utemeljitvam o smiselnosti umešcenosti Katedre za šport na uni-verzi na maticni fakulteti športni pedagogi do l. 2012 delujejo v okviru fakultet, na katerih so zaposleni, ali neformalno ali v okviru Slovenskega akademskega športnega društva. Predvsem opo­zarjajo na nastale negativne ucinke na podrocju univerzitetnega športa v povezavi z ukinjanjem rednih programov športa ob uva­janju bolonjskih študijskih programov in na pomanjkljivosti trenda centralizacije univerzitetnega športa. Potrebna je bila precejšnja iznajdljivost, da so bile njihove pripombe in pobude glede orga­nizacije in prenove športa in redne športne vzgoje formalno pre­poznavne tako na UL kot pri ostalih pomembnejših odlocevalcih. 20. 6. 2011 športni pedagogi pripravijo Predlog za ponovno osno­vanje Katedre za šport na univerzi, ki ga njihov zastopnik, kandidat za predstojnika, v pisni obliki posreduje dekanu FŠ (H. Bercic, oseb­na komunikacija, januar 2019). L.2012 Senat FŠ izda sklep (7. 3. 2012), da se ustanovi Katedra za šport na univerzi (Bercic, 2014). Na mesto v. d. predstojnika je s sklepom dekana (28. 5. 2012) do 31. 10. 2015 imenovan upokojeni izr. prof. dr. Herman Bercic (H. Bercic, osebna komunikacija, januar 2019). S svojimi izkušnjami, znanjem in povezovalnim pristopom je obogatil njeno delovanje in prepoznavnost. V sodelovanju z ma-ticno inštitucijo in clani katedre je bistveno pripomogel, da se je strokovno delo s poudarkom na upoštevanju spoznanj prakse v letih od 2012 do 2018 nadaljevalo. L. 2012 katedra vodstvu univerze 25. 10. 2012 posreduje Pripom-be in dopolnitve (z izdelanim hierarhijskim modelom organiziranosti univerzitetnega športa) na Izdelavo strategije razvoja športne dejav­nosti študentov Univerze v Ljubljani (Kolar, 2010), ki se je nanašala tudi na ukrepe in dejavnosti, predvidene v predlogu Nacionalnega programa šolstva v R Sloveniji. Slika 1. Hierarhijski model organiziranosti univerzitetnega športa na UL (Bercic, Filipic, Jeras, Gerlovic in Bratuž, 2012). Slika 1 prikazuje hierarhijski model ureditve univerzitetnega špor­ta, ki je bil posredovan Rektoratu UL. Pripravili so ga clani Katedre za šport na univerzi. Redni programi športa predstavljajo temelj organiziranosti športnih dejavnosti na UL in v širšem slovenskem univerzitetnem prostoru. Ob 50-letnici športne vzgoje na univerzi 1963–2013 Katedra za šport na univerzi na Rektoratu UL v sodelovanju z Univerzo v Ljubljani in Fakulteto za šport pripravi slavnostno akademijo. Izda zbornik z 22 prispevki. Zabeležimo 20 redno zaposlenih športnih pedagogov in seznam 38 športnih pedagogov, ki so bili zaposleni v clanicah v 50-letnem obdobju (»Redno zaposleni«, 2014). L. 2014 se sprejme Nacionalni program športa (NPŠ) in Izvedbeni nacrt NPŠ v Republiki Sloveniji za obdobje 2014–2023. Oba do-kumenta nazorno predvidevata in dolocata razvoj športa (redne športne vzgoje) in obštudijske dejavnosti študentov na slovenskih univerzah (Gerlovic, 2016). L.2015 na Fakulteti za šport izpeljejo pilotni projekt SLO FIT štu-dent na ljubljanski univerzi. Clani katedre za šport, predavatelji na fakultetah, sodelujejo kot koordinatorji meritev. Avtorji projekta v sklepnih mislih ugotavljajo, da je bila ukinitev redne športne vzgoje neutemeljen poseg, ki je resno ogrozil možnost ohranja­nja ustreznega telesnega fitnesa, zdravja in akademske uspešnosti študentov in študentk Univerze v Ljubljani. Stanje telesnega fitnesa pri študentski populaciji je na bistveno nižjem nivoju, kot bi lahko bilo (Starc, Jurak, Kovac, Leskošek in Strel, 2017). L. 2016 se na pobudo Katedre za šport na univerzi v sodelovanju z vecino clanic UL in Ekonomsko fakulteto izvede Analiza športa na Univerzi v Ljubljani v zadnjih razvojnih obdobjih. Z analizo so bili pridobljeni podatki o prisotnosti redne športne vzgoje, njenem statusu na posameznih clanicah UL in podatki o udeležbi študen­tov pri športni vzgoji na posamezni clanici UL (Zovko, 2016). L. 2016 Senat Fakultete za šport (27. 5. 2016) sprejme Pravila o or-ganizaciji in delovanju Fakultete za šport. V 13. clenu je med našte­timi katedrami na 9. mestu Katedra za šport na univerzi. V 23. clenu je natancno opredeljen status te katedre, ki ima poseben položaj, sestavljajo jo vsi pedagoški delavci UL, ki opravljajo delo športnega pedagoga v clanicah UL (»Pravila o organizaciji«, 2016). L. 2016 je na Univerzi v Ljubljani izveden mednarodni posvet Zdrav življenjski slog študentov. Strokovnjaki s podrocja športa in medicine s svojimi prispevki in spoznanji poudarijo pomen redne športne aktivnosti študentske populacije na vseh stopnjah študija. Slovensko akademsko športno društvo v sodelovanju s Fakulteto za šport in UL izda zbornik prispevkov (Zdrav življenjski slog, 2017). L.2017 Senat FŠ na izredni seji (28. 9. 2017) s sklepom spremeni in dopolni Pravila o organizaciji in delovanju Fakultete za šport, v katerih v 10. clenu med naštetimi organizacijskimi enotami ni vec Katedre za šport na univerzi (Fakulteta za šport, 2017). L. 2018 športni pedagogi zaposleni v clanicah UL Kabinetu rek­torja UL (9. 3. 2018) podajo Vlogo za ustanovitev Skupine športnih pedagogov na clanicah UL z namenom uresnicevanja skupnih in-teresov na strokovnem, raziskovalnem in izobraževalnem podro-cju, vezano na izvajanje predmeta Športna vzgoja, izboljšanje pe­dagoškega dela s študenti in zagotavljanja kakovosti na podrocju univerzitetnega športa (»Vloga«, 2018). 13. 3. 2018 rektor na podlagi 35. clena Statuta UL sprejme Sklep o ustanovitvi Skupine športnih pedagogov na clanicah UL (Papic, 2018). Skupina na svoji redni seji (30. 5. 2018) sprejme Poslovnik, ki je osnova za njeno delovanje. .Zakljucek Vse od zacetka uvajanja bolonjskih študijskih programov so si športni pedagogi, zaposleni v clanicah UL, na vseh nivojih prizade­vali utemeljiti, zakaj tako veliko podrocje, kot je univerzitetni šport (predvsem redni, obvezni programi športa), po svoji pomembno­sti sodi ob bok predšolskemu, osnovnošolskemu in srednješolske-mu športu (športni vzgoji). Poskušali so utemeljiti domicil svojega strokovnega delovanja in povezovanja na svoji maticni fakulteti, Fakulteti za šport, ki ga je v obdobju 46 let predstavljala Katedra za šport na univerzi. Clanice, ki so prepoznale dodano vrednost povezovanja primernih študijskih vsebin s spoznanji športne stroke v obliki izbirnih ECTS predmetov v nekaterih svojih organizacijskih enotah, najbrž lahko vkljucijo športne pedagoge, tako sodelovanje lahko predstavlja dodano vrednost za ene in druge. V l. 2018 ustanovljena Skupina športnih pedagogov clanic UL sicer smiselno zapolnjuje praznino zaradi ukinjene Katedre za šport na univerzi, a vseeno dolgorocno ne bi smela biti temeljna rešitev ne za predavatelje in višje pre­davatelje kinezioloških znanosti ne za podrocje univerzitetnega športa na UL, ki potrebuje smiselno hierarhijo tako na strokovnem kot izvedbenem podrocju. • Literatura 1. Bercic, H. (2014). Kje smo in kam gremo na podrocju univerzitetnega športa. V H. Bercic (ur.), 50 let športne vzgoje na Univerzi v Ljubljani 1963– 2013 (str. 13–23). Ljubljana: Slovensko akademsko športno društvo. 2. Bercic, H., Filipic, Jeras, K., Gerlovic, D. in Bratuž, J. (2012). Pripombe in dopolnitve k strategiji razvoja športne dejavnosti študentov Univerze v Ljubljani. Neobjavljeno delo. Katedra za šport na univerzi. Fakulteta za šport. Univerza v Ljubljani. 3. Burnik, S., Potocnik, S., Gašperin, J., Stanic, J. in Petrovic, N. (1988). Tele­sna vzgoja, šport in športne interesne dejavnosti študentov. V J. Stanic (ur.), 25 let telesne vzgoje (str. 12–25). Ljubljana: Maticna katedra za šport na univerzi. Fakulteta za šport. Univerza v Ljubljani. 4. Fakulteta za šport. (2017). Pravila o organizaciji in delovanju Fakulte­te za šport. Pridobljeno iz https://www.fakultetazasport.si/mma/­/2017101908110032/ 5. Filipic, Jeras, K. (2009). Univerzitetni šport vceraj in danes. Šport 3/4, priloga Univerzitetni šport, 10–13. 6. Gerlovic, D. (2016). Zakaj ne moremo izvajati NPŠ in Izvedbenega nacr­ta NPŠ na slovenskih univerzah?. Univerzitetni šport 2016/9, 4–5. 7. Kavcic, R. (2003). Maticna katedra in razvoj športa na Univerzi v Ljublja­ni. V A. L. Vest in J. Stanic (ur.), 40 let športne vzgoje na Univerzi v Ljubljani 1963–2003 (str. 38–41). Ljubljana: Katedra za šport na univerzi. Fakulteta za šport. Univerza v Ljubljani. 8. Kolar, E. (2010). Izdelava strategije razvoja športne dejavnosti študentov Univerze v Ljubljani-Projekt. Ljubljana: Rektorat, Univerza v Ljubljani. 9. Papic, I. (2018). Sklep o ustanovitvi Skupine športnih pedagogov na cla­nicah UL. Neobjavljeno delo. Ljubljana: Rektorat, Univerza v Ljubljani. 10. Petkovšek, M. (1993). Maticna katedra za telesno vzgojo, šport in špor­tno rekreacijo na visokošolskih zavodih v Sloveniji v letih 1971 do 1983. V J. Stanic (ur.), 30 let športne vzgoje na Univerzi v Ljubljani (str. 23–25). Ljubljana: Maticna katedra za šport na univerzi. Fakulteta za šport. Uni-verza v Ljubljani. 11. Pravila o organizaciji in delovanju Fakultete za šport (2016). Neobjavlje-no delo. Senat. Fakulteta za šport. 12. Priznanja ob 50 letnici športne vzgoje na Univerzi v Ljubljani (2014). V H. Bercic (ur.), 50 let športne vzgoje na Univerzi v Ljubljani 1963–2013 (str. 100–101). Ljubljana: Slovensko akademsko športno društvo. 13. Redno zaposleni športni pedagogi na Univerzi v Ljubljani (2014). V H. Bercic (ur.), 50 let športne vzgoje na Univerzi v Ljubljani 1963–2013 (str. 96). Ljubljana: Slovensko akademsko športno društvo. 14. Sklep o imenovanju v. d. predstojnika Katedre za šport na univerzi (2012). Ljubljana: Dekanat, Fakulteta za šport. 15. Stanic, J. (1993). Maticna katedra za šport na Univerzi v Ljubljani od 1983 do 1993. V A.L. Vest in J. Stanic (ur.), 30 let športne vzgoje na Univerzi v Ljubljani (str. 26–28). Ljubljana: Maticna katedra za šport na univerzi. Fakulteta za šport. Univerza v Ljubljani. 16. Stanic, J. in Vest, A. L. (2003). Šport na Univerzi v Ljubljani-smernice, organiziranost, financiranje. V A. L. Vest in J. Stanic (ur.), 40 let športne vzgoje na Univerzi v Ljubljani 1963–2003 (str. 42–45). Ljubljana: Katedra za šport na univerzi. Fakulteta za šport. Univerza v Ljubljani. 17. Starc, G., Jurak, G., Kovac, M., Leskošek, B. in Strel, J. (2017). Pilotni projekt slo fit študent na ljubljanski univerzi. V H. Bercic (ur.), Zdrav življenjski slog študentov (str. 18–30). Ljubljana: Slovensko akademsko športno društvo. 18. Strategija Univerze v Ljubljani 2006–2009 (2006). Ljubljana: Univerza v Ljubljani. 19. Uradni list Republike Slovenije (2004). Uredba o javnem financiranju visokega šolstva od l. 2004 do l. 2008. 134/03. 20. V A. L. Vest in J. Stanic (2003). 40 let športne vzgoje na Univerzi v Ljubljani 1963–2003. Ljubljana: Katedra za šport na univerzi. Fakulteta za šport. Univerza v Ljubljani. 21. V H. Bercic (2017). Zdrav življenjski slog študentov. Ljubljana: Slovensko akademsko športno društvo. 22. V J. Stanic (1993). 30 let športne vzgoje na Univerzi v Ljubljani. Ljubljana: Maticna katedra za šport na univerzi. Fakulteta za šport. Univerza v Ljubljani. 23. Vloga za ustanovitev Skupine športnih pedagogov na clanicah UL (2018). Neobjavljeno delo. Kabinet rektorja- rektorat. Univerza v Lju­bljani. 24. Zapisnik 31. seje Katedre za šport na univerzi. (2009). Neobjavljeno delo. Katedra za šport na univerzi. Fakulteta za šport. 25. Zovko, V. (2016). Analiza športa na Univerzi v Ljubljani v zadnjih razvoj­nih obdobjih. V H. Bercic (ur.), Zdrav življenjski slog študentov (str. 13–17). Ljubljana: Slovensko akademsko športno društvo. 26. Žvan, M. (2014). Fakulteta za šport in uveljavitev športne vzgoje na Univerzi v Ljubljani. V H. Bercic (ur.), 50 let športne vzgoje na Univerzi v Ljubljani 1963–2013 (str. 9–12). Ljubljana: Slovensko akademsko športno društvo. Spec. Ksenija Filipic Jeras, predavatelj Medicinska fakulteta UL ksenija.filipic-jeras@mf.uni-lj.si Tomaž Pavlin LASK (Ljubljanski akademski sportni klub): pozabljena zgodba »akademikov« – športnikov ob stoletnici ljubljanske univerze Izvlecek Kratice LASK nam skrivajo pozabljeno in izgubljeno športno zgodbo, sovpadajoco s športnim in univerzitetnim vrenjem po prvi svetovni vojni, potem ko je bila ustanovljena jugo­slovanska država. V clanku odstiramo na osnovi ohranjene­ga zapisnika sej upravnega (centralnega) odbora ali kratko »odbora kluba« med leti 1920 in 1923 športno kopreno »aka­demikov« –športnikov mlade ljubljanske univerze, ki jim je prosti cas zapolnjeval šport. Šport je tedaj v Ljubljani v luci narodne evforije in »osvobojenja« doživljal preporod in štu­denti ljubljanske univerze so v tem pogledu dali zgodovin-ski prispevek. LASK je bil ustanovljen leta 1920 in je delo-val kratkih pet let, clanstvo pa je nato nadaljevalo športno pot v Primorju ali drugih ljubljanskih športnih klubih. Glede na zapisnik, ki je dragocen zgodovinski športni dokument in eden redkih dokumentov športa iz obdobja med obema svetovnima vojnama, je poudarek na orisu organizacijskega razvoja v prvih treh letih, kakor nam ga slika zapisnik. Kljucne besede: akademiki, študenti, šport, nogomet, Univerza v Ljubljani. LASK (Ljubljana Academic Sport Club): the forgotten story of the sports ‘academics’ upon the 100th anniversary of the University of Ljubljana Abstract The acronym LASK conceals a forgotten and lost sport story that coincides with the dramatic period for sports and for the University of Ljubljana after World War I, after the estab­lishment of the state of Yugoslavia. Based on the preserved minutes of the club committee’s meetings between 1920 and 1923, the article unveils the story about the athletes who studied at the then relatively new University of Ljublja­na and dedicated their leisure time to sport. In the then Lju­bljana, characterised by nation-wide euphoria and the spirit of ‘liberation’, sport had been revived and the University of Ljubljana’s students made a historical contribution in this re­spect. The LASK was founded in 1920 and operated during a short five-year period, whereas the members pursued their sports careers either in the Primorje club or in other Ljublja-na-based sports clubs. The minutes are a valuable historical sport document and one of the few of this kind from the pe­riod between the two World Wars, and they put emphasis on the description of the organisation in the first three years of development. Key words: academics, students, sport, football, University of Ljubljana .UstanovitevUniverze v Ljubljani Za slovensko univerzo so si prizadevale generacije že pred prvo svetovno vojno, a ji je bil avstro-ogrski cas nenaklonjen, ceprav so bila visokošolska predavanja na naših tleh prisotna že vse od zacetka 17. stoletja, ko so ljubljanski jezuiti organizirali predavanja teologije. Ta so potekala skorajda neprekinjeno do prve vojne, ne­kaj casa do leta 1849 pa tudi filozofska in medicinsko-kirurška. V re-volucionarni »pomladi narodov« leta 1848, ko je bil npr. oblikovan politicni program Zedinjena Slovenija ali pa npr. uvršcena gimna­stika v šolski predmetnik1, so Slovenci oblikovali tudi zahtevo po 1V Habsburškem cesarstvu se je zahteva po telovadbi v šolstvu prvic po­javila v revolucionarnih casih leta 1848, ko se je do temeljev zatresla stara politicna ureditev. Nova šolska komisija pri Prosvetnem ministrstvu je sredi leta 1848 pripravila Osnutek temeljnih nacel javnega pouka in kot osnovni clen šolstva postavila preoblikovano ljudsko šolo, ki bi morala vsakemu državljanu posredovati temeljno znanje in spretnosti. Nacrt je predvideval razširitev predmetne ucne snovi, pozornost je bila namenjena vkljuceva­ slovenski univerzi. S koncem prve vojne in »prevratom« konec ok­tobra 19182 je bila razglašena Država Slovencev, Hrvatov in Srbov s sedežem v Zagrebu. Oblast je prevzel Narodni svet SHS s predse­dnikom Antonom Korošcem in sedežem v Zagrebu, za slovensko ozemlje pa je bil imenovan »Narodni svet« v Ljubljani, ki je združe-val predstavnike vseh slovenskih politicnih strank. Ljubljanski Naro­dni svet je imel notranjo avtonomijo in je združeval naredbodajno in izvršno oblast ter imel 12 upravnih oddelkov. Vzgojno-izobra­ževalni ali s starejšim izrazom »prosvetni del« je pokrival oddelek za »uk in bogocastje«, ki ga je vodil clan Slovenske ljudske stranke dr. Karel Verstovšek. Ceprav je Narodni svet deloval le do združitve Države SHS s Kraljevino Srbijo v Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slo­vencev 1. 12. 1918, je že v tem kratkem mesecu delovanja prevzel tudi iniciativo za ustanovitev slovenske univerze. Strokovno pod-lago je pripravila Vseuciliška komisija z mocno in kljucno podporo »poverjenika za uk in bogocastje« Karla Verstovška. Po združitvi v Kraljevino SHS je bil Narodni svet razpušcen, januarja 1919 pa je regent in prestolonaslednik Aleksander imenoval zacasno Deželno vlado za Slovenijo s predsednikom in podpredsednikom ter 4 po­verjeništvi. Med njimi je bilo tudi »uk in bogocastje«, ki je bilo pred nalogo »slovenizacije šolstva« in ustanovitve univerze. Nacrt za Univerzo je bil v prvi polovici leta 1919 dokoncan in pre­dložen centralni vladi v Beogradu, ki ga je 30. junija 1919 potrdila, 23. julija pa ga je podpisal tudi regent Aleksander. Ljubljansko uni-verzo je v ustanovnem letu 1919 in prvem študijskem letu 1919/20 sestavljalo 5 fakultet: teološka, pravna, filozofska, tehniška in medi­cinska. Ustanovitev in organiziranje študija je bil pomemben na­rodotvorni korak in zaokrožitev šolanja od osnovnega do študija v slovenskem jeziku, ki je s tem dobil polno afirmacijo in dokoncno pometel s stereotipom pomožnega izobraževalnega jezika av-stro-ogrskih casov in dolocenih nacionalisticnih krogov. Pred prvo vojno je študij na avstrijskih univerzah in visokih šolah vpisalo vsa­ko leto okrog 900 slovenskih študentov, prav toliko jih je zacelo študirati v prvem letu ljubljanske univerze, njihovo število pa je v dveh desetletjih naraslo na okrog 2400. V obdobju 1919–1941 je na ljubljanski univerzi diplomiralo okrog 2900 študentov in tudi že doktoriralo 150 kandidatov, s cimer je bil potrjen zacetek znanosti na domacih tleh, ki so jo utrdili mnogi slovenski profesorji, delujoci pred tem v avstrijskem širšem prostoru in po ustanovitvi ljubljan­ske univerze vrnivši se v Ljubljano.3 • Športni preporod Z vpisom študentov je Ljubljana pridobivala študentsko kulturno dimenzijo, med nekaterimi študenti pa je v oblikovanju nacina življenja pridobil mesto šport. Že v primeru organiziranja sloven- nju materinšcine (ustno in pisno znanje), prav tako pa se je med predme-ti znašla tudi gimnastika/slovenjeno telovadba. Vendar je reorganizacija osnovnega šolstva ostala vec ali manj pri nacrtih. V srednjem šolstvu je bil leta 1849 sprejet osnutek organizacije realk in gimnazij, ki je bistveno za-crtal nadaljnji razvoj. Cilj gimnazije je bil zagotoviti splošno humanisticno izobrazbo in sposobnost povezovanja znanja pri razlicnih predmetih ter oblikovanje plemenitih znacajev in tudi tu je bila vkljucena telovadba. V obrazložitvi je bilo poudarjeno, da je predmet fakultativen in se uvaja po potrebi in zmožnostih posameznih gimnazij. Izvedba je dopušcala razlic­ne oblike, lahko v okviru šole pod nadzorstvom kompetentnega ucitelja ali izven pri telovadnih uciteljih oziroma vaditeljih v društvenih ali podob­nih okvirih. Dovoljenje za tovrsten obisk je dala šola, financna plat pa je bila na plecih dijakov oziroma njihovih staršev. 2Prevrat je bil akt politicno-nacionalne emancipacije in razhod z Avstro--Ogrsko, podprt tudi mednarodno politicno s stališcem ameriškega pred­sednika Wilsona o »avtonomiji za avstro-ogrske narode«. 3Kronika XX. Stoletja, str. 208, 226, 235. skega nogometa v Ljubljani in ustanovitvi Slovenskega football kluba Ilirija so bili med ustanovitelji bivši slovenski študenti praške Karlove univerze, ki so v Pragi spremljali nogometno Slavijo, tedaj nesporno nogometnega favorita avstro-ogrskih Slovanov, ki je leta 1913 gostovala v Ljubljani pri Iliriji. Kot je npr. tega leta pisec casnika Slovenski narod spomnil, je imela Slavija »poseben sloves med aka­demicno mladino, ki je študirala v Pragi« in o njej so krožile razne »povesti, ki so se marsikateremu zdele bajke« in so govorile »kake da so bile tekme z Angleži, kako so bežali posamezni golmani iz svojih vrat, ker niso hoteli vec loviti žog, katere je skozi vrata pošiljal sloviti Konšek, ker so bili streli tako mocni, da sta padla žoga in vra-tar skozi vrata«.4 Bivši študenti so bili prisotni v ustanavljanju Ilirije leta 1911, po vojni in formiranju jugoslovanske države pa je tudi nova študentska generacija na domacem pragu skušala biti tudi aktivni tvorec športnega preporoda. V prvi polovici leta 1919 je bila obnovljena Ilirija, sledila sta Slovan in Ljubljanski sportni klub (LSK), tem pa kopica novih klubov, med katerimi v letu 1920 tudi Sportni klub Primorje in LASK. Primorje so ustanovili primorski emigranti v Ljubljani in je imel nalogo združevati tako prebegle5 Primorce kot primorske dijake in študente, ki so se odlocili nadaljevati šolanje ali študij v maternem jeziku. Na ustanovnem obcnem zboru Pri­morja so poudarili, da se klub ustanavlja v »svrho gojitve sportne misli med primorsko omladino v Ljubljani«, da bi tvoril nekakšno »semenišce sportskih propagatorjev, da razvijajo sportske organi­zacije po koncanih naukih v neodrešeni primorski zemlji« in tudi dokazati se v Ljubljani, da »tudi primorska omladina nekaj premore in da noce stati ob strani pri porajajocem se kulturnem življenju v novi svobodni državi«.6 Tako je bil del Primorjevega clanstva že v osnovi akademskega stanu, kar je poudaril tudi predsednik Pri­morja Josip Birsa, pravnik, novinar in urednik, na obcnem zboru konec marca 1922, da je eden od pomembnih ciljev kluba »nada­ljevati sportne tradicije izpred vojne« ter »voditi sportno življenje v Ljubljani bivajocih rojakov, predvsem akademikov«.7 Medtem ko je izraz »omladina« lahko imel širši pomen in zajel tako dijaštvo kot študenstvo, pa so »akademiki« študenti ali absolventi. V ohranje­nem clanskem imeniku atletske sekcije Primorja iz leta 1923 je bilo med clani sekcije izmed 48 dejavnih clanov 16 študentov, od tega 9 študija tehnike, 4 prava, 2 medicine, 1 humanistike.8 Žal ni podat­kov za drugi mocni sekciji, nogometno in kolesarsko, vendar kar se tice študentov, bi bili študenti v vecjem številu clani nogometne sekcije, medtem ko je bilo kolesarstvo, zlasti za prišle študente iz Primorja, predrago, saj so morali imeti svoja kolesa in jih vzdrževati. .UstanovitevLASK in ustanovno leto Med novimi klubi po letu 1919 najdemo tudi LASK, to je Ljubljanski akademski sportni klub, ki je bil ustanovljen v letnem semestru pr-vega študijskega leta ljubljanske univerze. To ne pomeni, da je na ustanovitev kakorkoli vplivala univerza, ki je za aktivnost študen­tov sicer pokazala nekaj posluha, medtem ko je bil za vprašanje telesne vzgoje potreben še cas in se temeljite spremembe v raz­ 4V Pavlin, Športne in telesnovzgojne organizacije v Ljubljani 1928–1941, str. 46. 5Ozemlja Goriške, Tržaške in Istre so bila s koncem prve vojne in glede na londonski sporazum med Kraljevino Italijo in zavezniško koalicijo najprej okupirana in nato z rapalsko pogodbo leta 1920 prikljucena Kraljevini Ita­ liji. 6V Pavlin, ASK Primorje, str. 6. 7V Pavlin, ASK Primorje, str 11/12. 8Gradivo ASK Primorje, Imenik clanstva. mišljanju in vpeljevanju telesne vzgoje v urnik študentov zgodijo šele po drugi svetovni vojni. Prav tako »Ljubljanski« še ne pomeni, da je bil LASK klub Ljubljancanov, ampak da je to stanovski klub »akademikov« ljubljanske univerze, saj so clani prihajali iz razlicnih krajev tako iz Slovenije kot iz zamejstva in jugoslovanske države. O delovanju kluba se je ohranil zapisnik sej »odbora« kluba ali uprav­nega odbora. To je trdo vezani zvezek približno B 5 formata, ki ima na prvem notranjem listu zapisano: Klub L.A.S.K., ustanovljen dne 2. 5. 1920; zapisnik odborovih sej (I poslovna knjiga) in spodaj štampiljka kluba. Prva seja je bila 2. 5. 1920, zadnja zapisana pa 15. septembra 1923, ceprav je klub deloval še nekaj casa. Dokument je zlata vreden, saj nam odstira študentski doprinos ustvarjanju in vzpostavljanju slovenskega ter jugoslovanskega športa in prikazu­je tudi razlicne podrobnosti iz organiziranja tedanjega športnega življenja. Prvo vodstvo kluba so predstavljali predsednik »tov.« Tavcar, pod-predsednik »tov.« Milan Mravlje, tajnik »tov.« Albert Struna, med-tem ko za blagajnika ni bilo navedeno ime – v prvih letih so clani odbora v zapisnikih naslovljeni s »tov.« – tovariš, v letu 1923 pa se prešli na »kol.« – kolega. Iz prvega leta poslovanja so zapisane le 4 seje odbora v maju in juniju. V praksi je v vseh letih seje in posle vodil podpredsednik. Seje so bile redne in izredne, slednjih je bilo manj, odvisno od problematike. Drugo poslovno leto je s prvo sejo datirano 13. aprila 1921 in štampiljko »Ljubljanski akademicni spor­tni klub«. Seje nato do srede leta 1923 niso bile štampljane, ko so uvedli novo štampiljko z napisom »Ljubljanski akademski sportni klub«, ista je tudi na uvodni strani zapisnika. Naslov je imel klub že v letu 1920 na univerzi in tam tudi svoj oglasni koticek ali oglasno desko, medtem ko so sestanki sej odbora potekali ali v Narodnem domu ali v Narodni kavarni in v letu 1923 »na tehniki«, to je na teh­niški fakulteti. Iz sej v letu 1920 razberemo snovanje kluba. Financna osnova so bile clanarine, zato so hoteli tudi cimprej v javnost, da bi lah­ko opozorili nase in pridobili »podporne« in »ustanovne clane«9. Ustroj kluba je temeljil na skupnem ali centralnem »odboru« in od­sekih (pozneje sekcijah) za nogomet in lahko-atletiko, boksanje in sabljanje, plavanje in veslanje, tekom leta pa še streljanje, ki so bile v svojem poslovanju notranje avtonomne s svojim nacelnikom (ali pozneje tudi ožjim vodstvom po vzoru kluba), navzven pa je klub reprezentiral upravni oziroma z letom 1923 »centralni odbor«. V iskanju in zagotavljanju pogojev delovanja so si morali zagotovi-ti športne prostore ali samostojno ali pri drugih klubih ter se za nogometno in lahko-atletsko sekcijo dogovorili z Ilirijo, za plavanje in veslanje z LSK, ki je imel colnarno in plavališce na Ljubljanici in je tam nekaj let gostovala tudi plavalna sekcija Ilirije. Za sabljace in boksarje so pridobili v telovadnici realke termin dvakrat tedensko v sredo in soboto med 14.30 h in 17 h ter se potem pogajali še za orodje nemškega »turnvereina«. Vodenje nogometnega odseka ali sekcije je prevzel J. Janša10, strelce najprej Stanko Cukale in nato J. M. Gorup, za plavanje vodja ni naveden. Glede na dogovor z Ilirijo konec maja so za nogometaše in atlete napovedali redne treninge v zacetku junija 1920. Na drugi seji pa so tudi sklenili, da se pošlje »deputacija« k rektorju univerze prof. dr. Plemlju in se ga poprosi za »podporo v kateremkoli oziru«.11 Delegacija kluba je 19. maja obiskala rektorja, ki jim je obljubil pomoc in klub je pripravil »pro­racun«, da bi bilo »mogoce univerzitetni upravi upoštevati naše stroške pri svojem proracunu«. Na drugi strani pa bi moral klub pripraviti interni proracun po posameznih sekcijah, a so ga preložili na »poznejši cas«, ker je bila »univerzitetna blagajna tocasno itak prazna, kakor se je izrazil g. rektor sam«12. Glede iskanja svojega igrišca je delegacija rektorja zaprosila za pomoc pri pridobivanju »dirkališca« v Tivoliju (danes letno telovadišce za bazenom Ilirije), ki je bilo med prvo vojno preurejeno v vojaško skladišce in po vojni zapušceno ter potrebno obnove. Rektor jim je obljubil pomoc in »tozadevno posredovanje pri mestnem magistratu«13. Ocitno pa so s to željo trcili tudi ob interes ljubljanskega Sokola, ki je dobil v upravljanje »dirkališce« že pred vojno in si tam uredil telovadišce. Nanj je pred prvo vojno ciljala tudi že Ilirija in se je npr. pogodila s Sokolom za ureditev nogometnega igrišca. V letu 1914 je odigrala prve tekme, nato je nastopila prva svetovna vojna. Po vojni si je Ilirija uredila nove prostore na posestvu družine Kozler, ki so imeli v lasti Cekinov grad s tenis igrišcem ob Celovški cesti in travnike ob pivovarni Union. Ljubljanski Sokol je obnovil delovanje v te­lovadnici Narodnega doma (danes Narodna galerija), za zunanjo dejavnost pa je potreboval bližnje telovadišce na »dirkališcu« in je npr. svoj zlet v letu 1920 moral izvesti na igrišcu Ilirije. Sokol je imel na svoji strani tudi tradicijo in mocnejšo družbeno vlogo kot novo snujoci se športni klub, zato je bila želja LASK-a po »dirkališcu« pre­cej utopicna. Junija 1920 je klubska delegacija ponovno obiskala univerzo, to-krat »poslovodjo univerzitetnega sveta« dr. Ramovša. Skupno so sklenili, da naj pošljejo na univerzitetni svet »prošnjo za denarno podporo v znesku 20 000 din«. Vsota bi bila porazdeljena med sek­cije za nabavo opreme, vendar pa so v nadaljnji debati sklenili, da se pri razdelitvi upoštevata le nogometna in atletska sekcija, »in 9 Kategorija »ustanovni« ne pomeni ustanoviteljev kluba, ampak so ti clani placevali višje clanarine in pridobili prestižni naziv »ustanovni« clani. 10 V klubu sta se bila brata Joško in Janko Janša, Blejca, pozneje uspešna smucarja in olimpijca 1928. 11 Seja odbora (dalje seja) 17. 5. 1920. 12 Seja 1. 6. 1920. 13 Seja 1. 6. 1920. sicer v toliko, da se jih opremi kolikor mogoce popolno, medtem ko naj drugi odseki delujejo v omejenem obsegu ali pa se opuste«. Sekciji bi porabili sredstva za nabavo 12 parov nogometnih cevljev, 12 dresov, 3 žoge in 10 duš ter 15 varoval, pa za nabavo 2 diskov, 1 kopja, 1 krogle in 2 vrvi.14 V letu 1920 LASK še ni izkazal opazno javno dejavnost. V medijih, zlasti v povezavi z objavo nogometnih tekmovanj, je omenjen, kajti nogometaši so se v ustanovnem letu vclanili v nogometno zvezo in bili po oblikovanju tekmovalnih skupin uvršceni v ljubljan-ski II. razred15. V oktobru bi morali igrati prve prvenstvene tekme, vendar so prosili nogometno podzvezo, da v jesenskem delu sezo­ne 1920/21 ne pristopijo k tekmovanju in imeli status zacasnih cla­nov.16 V reviji Sport so bili ob koncu leta 1920 v analizi nogometnih tekmovanj okrcani, da se bodo »morali šele dokazati«, da je klub »zmožen življenja«17, ceprav je bila klubu »v prid« v zacetku avgusta organizirana tekma med »ljubljanskimi akademiki« in kombinira­nim moštvom Ilirija-Slovan. Dobili so jo »akademiki« s 4 : 3.18 V vrsti akademikov je igralo 10 Ilirijanov in 1 Slovanovec ter med njimi tudi Stanko Tavcar, ki je sicer študiral v Zagrebu in nastopil v jugo­slovanski nogometni olimpijski reprezentanci na olimpijskih igrah 1920 v Anversu (Antwerpen). Citat »v prid« bi lahko imel razlicne pomene, ali propagandni ali financni (obisk je bil po pisanju Sporta »dober«) ali pa poslovni, saj je moral vsak novi klub po pravilniku nogometne zveze najprej odigrati »poskusno tekmo« in nato dobil status stalnega clana s pravico glasovanja na skupšcini. Zapisnik sej odbora nam pri razvozlavanju »vprid« ne more pomagati, kajti za­dnja seja v tem letu je bila po zapisniku 19. junija, vseh pa je bilo le štiri. Je pa LASK prijavil 3 plavalce na Sportnem tednu septembra 1920, ki ga je organizirala po vzoru olimpijskih iger Sportna zveza Ljubljana19. Tekma, ki je bila oznacena kot »prvi slovenski prven­stveni plavalni meeting«, in to dejansko tudi drži, je potekala 12. septembra na progi med izlivom Malega grabna v Ljubljanico do Gruberjevega kanala oziroma udomaceno »Špice«. V disciplini 50 m »prosti stil« (danes kravl, ki se je uveljavil v drugi polovici dvajse­tih let) je clan Oskar Pecak zasedel 3. mesto.20 • LASKovci se predstavijo V zacetku januarja 1921 je potekal obcni zbor in v novem vodstvu je mesto podpredsednika prevzel »tov. Perpar«21, medtem ko so za 14 Seja 19. 6. 1920. 15 Nogometno tekmovanje je bilo razdeljeno na ljubljansko, celjsko in ma-riborsko okrožje, zmagovalci posameznih okrožij so se pomerili za na­slov slovenskega prvaka oz. prvaka Ljubljanske nogometne podzveze; od leta 1923 so zmagovalci podzvez igrali v t. i. »finalni skupini« za naslov državnega prvaka. 16 Sport, 17. 11. 1920 17 Sport, 27. 11. 1920 18 Sport, 14. 8. 1920 19 Sportna zveza Ljubljana ni bila zveza ljubljanskih klubov ali ljubljanske regije, kot se sem in tja novodobno napacno in poenostavljeno povze-ma, ampak je dejansko pokrivala slovensko ozemlje. Ime »ljubljanska« je bilo prakticirano primerno nacionalni ideologiji jugoslovanskega naro­da in srbsko-hrvaško-slovenskih plemen ter ideji centralisticne državne ureditve, ki se ni naslanjala na nacionalne ali etnicne meje. Teritorialno istovetenje ljubljanske podzveze in slovenskega teritorija je prej izjema, medtem ko sta bila hrvaški in srbski nacionalni teritorij razdeljena na vec podzvez s sedeži v vecjih mestih. Sportna zveza Ljubljana se je po letu 1923 opustila. Njeni tehnicni odbori za posamezne športe so se preo­blikovali v podzveze državnih zvez in tudi ti uporabljali v imenu »lju­bljanska, -i« ter so pokrivali slovenski teritorij, nikakor pa ne zgolj mesta Ljubljana z okolico. 20 Sport, 12. 9. 1920 21 Verjetno gre za Stanka Perparja, doma iz Rakeka, študenta medicine; v mesto predsednika iskali primerno in vplivno osebo in jo našli v odvetniku Alojziju Kokalju. Odbor je na prvi seji v aprilu 1921 pou­daril, da se nogometni sekciji »naroci, da naj takoj pricne z delom, ker se v zacetku maja napoveduje prvenstvene tekme, kojih se bo-demo morali tudi mi udeležiti«.22 Temu primerno so iskali primeren prostor za treniranje »v bližini mesta«, medtem ko je bilo za prven­stvene tekme predvideno igrišce Ilirije. Problem so imeli z naba­vo duš za žoge v Ljubljani in so jih nabavili iz Trsta, usnje in cevlje pa naj bi v Ljubljani pri Pollaku. A kot že kdaj prej in kdaj pozneje, je bil problem placilo. Ker ni bilo v klubski blagajni »potrebnega kredita«, so sklenili, da »se razpošlje clane z nabiralnimi polami«. Uspehi tovrstnih akcij so bili vprašljivi, obenem pa je vprašanje, ali jim je univerza odobrila in izplacala v letu 1920 po njihovih na­vedbah dogovorjenih 20 000 din. Pri nabavi atletske opreme, npr. »šprinteric«, je zaradi skromnega financnega stanja obveljalo, da »naj si vsak nabavi lastno lahko obutev«.23 Za okrepitev financ so v letu 1921 nacrtovali organizacijo »pustne nedelje«, ki bi jo izvedli v zgornjem nadstropju Narodnega doma, vendar pa ocitno ni naj­bolj uspela, saj so pozneje januarja 1922 poudarili, da »vsled slabih izkušenj glede takih prireditev in radi visoke režije teh«, se jih, vsaj zacasno, »ne organizira«.24 Aprila 1921 so bile trenažno aktivne nogometna, atletska in pla­valna sekcija – za slednjo je konec julija (vsaj) Pecak nastopil na plavalni tekmi LSK in na 100 m »bocno« zasedel 3. mesto.25 Pozimi 1921/22 je zaživela tudi zimsko-sportna ali smuška sekcija. Krovna sekcija je bila nogometna in njen nacelnik Slavko Lutman je konec aprila 1921, ko se je bližal zacetek spomladanskih prvenstvenih tekem, predlagal, da bi ponovno prosili podzvezo za oprostitev tekmovanj »vsled slabega vremena in premalo casa za treniranje«. Obenem je ugotavljal, da »mi ne bodemo rešili (kakor je iz vse­ga ‹dosedaj‘ slabega razvidno) našo sportno cast z nogometno sekcijo, ampak morda le z atleticno sekcijo. Zato naj potisnemo naslednjih letih ga najdemo med atleti SK Primorje. Bil je dober atlet, šprinter, tudi v jugoslovanskem merilu in kot clan Primorja državni repre­ zentant in olimpijec leta 1924. 22 Seja 13. 4. 1921. 23 Seja 13. 4. 1921. 24 Seja 18. 1. 1922. 25 Sport, 31. 7. 1921; v letu 1920 je naveden Pecak Oskar (glej opombo 20), v letu 1921 pa je zapisan kot Pocek Oskar; zapisniki sej ga ne navajajo, prav tako ne razpolagamo z imenikom clanstva. nogomet v ozadje, gojimo naj ga le kot sport, a ne za javne na­stope in mesto te sekcije pa naj stopimo v ospredje z lahkoatle-ticno sekcijo«26. Predlog ni bil najbolje sprejet, saj je v maju od­stopil, namesto njega je vodenje sekcije prevzel Boris Hartman. K nogometašem sta pristopila dva clana Primorja (eden od njiju je bil Dalmatinec Nedeljko ali Dinko Buljevic27, ki je v naslednjih letih pre­vzel nogometno sekcijo) in sekcija se je pripravljala za prve tekme. Nasprotniki so bili šišenski Hermes, trnovski Jadran, Sparta in Pri­morje, za tekme pa so nabavili drese zelene barve, medtem ko so si morali igralci sami priskrbeti hlace crne barve28. V letu 1922 ozi­roma 1923 so prešli na crno-zelene progaste drese. Primerno be-sedam nacelnika Lukmana je bil rezultat prve tekme s Hermesom 0 : 5, pomenljivo pa so 4 gole prejeli že v prvem polcasu. V kratkem komentarju v reviji Sport je bilo poudarjeno, da je LASK »postavil na polje razmeroma dober material, kojemu pa manjka treninga in cigar nastop je prical zacetnike.«29 Spomladanski del tekmovanja so zakljucili na zadnjem mestu, slavilo je Primorje, ki je v svoji prvi sezoni napredovalo v I. razred in v poznejših letih postalo edini resni nasprotnik Ilirije. V tekmi s Primorjem je npr. LASK izgubil s 6 : 0. Na zadnji zapisani seji konec junija so porocali, da je v blagajni nekaj plusa, a obenem razpravljali o ponovni akciji »nabiralnih pol« ter cakali na odgovor Kreditne banke o zaprošenem kreditu. Go-vora je bilo tudi o pripravi posebnih poslovnikov posameznih akcij ter da naj se »napravi red pri trainingih, da ne bode morda kakih neprilik, ker smo gostje Ilirije«30. Kaj so poceli do konca leta 1921 žal iz zapisnika sej ne moremo razbrati, saj podobno kot v letu 1920 niso zapisane. Ali je klubski odbor miroval, medtem ko so bili ak­tivni nogometaši in tekmovali v II. razredu ter beležili prve zmage? Konec leta 1921 je sledil obcni zbor in vodenje kluba je v zacetku leta 1922 prevzel Miroslav (tudi Mirko) Cerne. .»LASK ne prodaja svoje duše!« Ko je bila pred vojno ustanovljena Ilirija, je njen odbor poudaril, da je ureditev igrišca »bistveno vprašanje klubovega nadaljnjega delovanja«.31 Podobno je bilo s Primorjem, ki je dve leti po usta­novitvi že imelo svoj prostor za Bežigradom z nogometnim igri-šcem in tekališcem32, ob izlivu Malega grabna v Ljubljanico pa je zacelo urejati plavalni prostor. Tudi za LASK je bil športni prostor perece vprašanje in ne moremo reci, da ga niso reševali, vendar ocitno premalo zavzeto ali pa agresivno. In ker ga niso imeli, so bili športno-politicno ranljivi, kar se pokaže že v letu 1922 v ozadju borbe za nogometno oblast na Slovenskem. Vprašanje prostora je imelo dva vidika. Prvi je bil zagotovitev treninga, drugi pa primer-no igrišce za organizacijo prvenstvenih tekem. LNP je kot osrednje tekmovalno igrišce razglasil Ilirijino, tekom leta 1922 pa je to dobilo konkurenco z novim igrišcem Primorja za Bežigradom. Drugi klubi so imeli svoja igrišca primerna za trening in prijateljske tekme, za prvenstvene pa bi jih morali po predpisih urediti oziroma igrati na uradnem igrišcu LNP. LASK je bil glede igrišca v slabem položaju in športno-politicna tarca v borbi za nogometno oblast na Sloven­ 26 Seja 23. 4. 1921. 27 Pozneje je vodil nogometno sekcijo SK Primorja. Za trenerja Primorja je angažiral brata Zvonka Buljevica, pred tem igralca splitskega Hajduka. 28 Seja 19. 5. 1921. 29 Sport, 10. 6. 1921. 30 Seja 25. 6. 1921. 31 V Pavlin, Športne in telesnovzgojne organizacije v Ljubljani 1918–1941, str. 41. 32 Seja 22. 2. 1922. skem. Iz seje februarja 1922, ko so sicer poudarjali slabo financno stanje in da ne bodo imeli niti za najem prostora, se omeni mo-žnost najema prostora za nogometaše pri SK Primorje, medtem ko so skušali urediti lahkoatletom najem na Iliriji. Glede prostora na Primorju33 jim je podpredsednik Primorja Josip Birsa »obljubil, da bo samo prošnjo podpiral«34, medtem ko jim je Ilirija prošnjo »za prepustitev lahkoatleticnih naprav« odbila »z motivacijo, da je igrišce dnevno zasedeno po lastnih sekcijah«.35 Clan odbora Fink je aprila 1922 porocal, da mu je vidni Ilirijan Stanko Bloudek najprej izjavil, da bodo »dobili igrišce in da bo on sam … prošnjo podpi­ral«, ko pa je bila prošnja zavrnjena, mu je dejal, »da bi on v slucaju, da mu damo nekako izjavo, da se bodemo v bodoce zadržali v vseh vprašanjih pasivno ali pa bi šli za Ilirijo, znova podpiral našo prošnjo«. Prav tako je navedel pogovor z Ilirijanom Logarjem, ki mu je ogorceno dejal, da »drugorazredni klubi le stavljajo zahteve na Ilirijo, nasprotno pa ji v zahvalo le nasprotujejo«. Fink je še po­udaril, da mu je bilo receno, da ima za Iliriji nasprotno postopanje LASKa oz. Ilirijino »odklonitev LASKa« zasluge LASKov odbornik v LNP Gregoric – bil je tudi zapisnikar obcnega zbora LNP. Gregoric je nato pojasnil situacijo, ki je izhajala iz dejstva, da je Ilirija izgubila vodstvo LNP, da je skušala zlorabiti zapisnik ter se tudi pozanima-la za razmere LASK-a. Evgen Betetto36, tajnik in spiritus agens Iliri­je, mu je v predhodnem pogovoru dejal, da so jim »odpovedali lansko leto igrišce le radi nerednosti«, kar naj bi bilo po mnenju Gregorica bolj v opravicilo, saj ga je Betetto takoj povprašal, »ka­kšno da bo stališce LASK-a na obcnem zboru LNP«. Gregoric mu je odvrnil, da bo LASK »principielno le za pametne predloge, ki bodo v korist sporta in to neoziraje se na grupo«, s cemer je imel v mislih koaliciji klubov pretendentov za vodenje LNP, a da je Ilirija po njegovih besedah »skušala le z intrigami razdirati«. V nadaljnji debati naj bi se odlocili ali dati Bloudku zahtevano izjavo ali ne 33 SK Primorje in SK Sparta sta si v letu 1921 uredila skupni zacasni športni prostor za Bežigradom. Sparta je kmalu prenehala z delovanjem, tako da je prostor prevzelo Primorje in ga dokoncno uredilo v letu 1922 na trav­ niku za samopostrežno bencinsko crpalko Petrola in nasproti Stadionu. 34 Seja 22. 2. 1922. 35 Seja 7. 4. 1922. 36 Evgen Betetto, starejši nogometaš – centralni napadalec, nogomet je zacel igrati še v enem od gimnazijskih moštev in nato v dijaškem Herme­ su ter s kolegi okrog 1912 prestopil v Ilirijo. Pred vojno je bil nekaj casa kapetan nogometnega moštva, po prvi vojni skupaj z Bloudkom in Ber- cetom obnovitelj Ilirije. Nekaj sezon po prvi vojni je še igral, nato pa je bil dolgoletni spiritus agens Ilirije – glavni tajnik kluba, tudi podpredsednik, vpet v delo zlasti nogometne in drsalne sekcije. Med drugo vojno je bil clan OF, nacisti so ga 1944 zaprli in poslali v Dachau, kjer je 1945 umrl. in sklenili, da ne bodo podpirali »barantij«, da vzamejo odklonitev prošnje na znanje, Hartman pa je odlocno zakljucil: »LASK ne pro-daja svoje duše! Tudi v bodoce se bomo držali nacela držati se in podpirati pametne predloge v procvit sporta«. Odbor je podprl Gregorica, zavzel nevtralno stališce ter sklenil, »da ne vidi napram Iliriji nikakih nasprotstev«.37 Politiko nevtralnosti do obeh klubov in v korist športa so poudarjali tudi ob naslednjem obcnem zboru LNP ter da bodo, v kolikor bo ponovno »iskra med Primorjem in Ilirijo«, zapustili sejo.38 • Ilirija ali Primorje, spor s Primorjem V organizacijskem pogledu se je klub v letih 1922 in 1923 vse bolj oblikoval. Klubski odbor se je npr. v prvem letu sestal štirikrat, nato v drugem šestkrat, v letu 1922 do decembra že dvajsetkrat na rednih sejah in enkrat na izredni seji ter v zadnjem popisanem letu do septembra 1923 tridesetkrat na rednih sejah in petkrat na izrednih sejah. Odbor se je preimenoval v »centralni odbor«, sek­cije pa so oziroma naj bi poleg nacelnikov imele odbore po vzoru centralnega odbora. Seje centralnega odbora so se protokolarno izoblikovale in dnevni red so sestavljala porocila poslevodecega podpredsednika, tajnika in blagajnika ter porocila sekcij in na kon-cu »slucajnosti«. V odboru je bilo okrog 14 odbornikov, ki pa so na seje hodili razlicno in so bili tudi primeri nesklepcnih sej, zato je bil druga in slabša stran vzpostavljanja organizacije odnos do kluba in odgovornost. Sestankovali so v prvih letih vecinoma v »Narodni kavarni« ali »Narodnem domu«, v letu 1923 pa »na tehniki«, to je na tehniški fakulteti. V okviru odbora je prišlo tudi do sporov in ocitka, da »nekateri clani upravnega odbora nimajo smisla za red in disci­plino ter tudi nobene resnosti za stvarno delo«39. Klub je imel v letu 1922 kar dva obcna zbora, junija in decembra, in nato je bil že novi junija 1923. Ali so bile notranje potrebe po regu­liranju klubskega poslovanja ali pa so morda imeli pravila, ki so do-locala dvakrat letno obcni zbor, podobno študijski semestralnosti; žal obcni zbori niso ohranjeni. Na obcnem zboru sredi leta 1922 so predsedniško mesto ponudili prof. dr. Franu Jesenku, priznanemu biologu in športnemu podporniku, ki pa je predlog zavrnil, ceš da bo za klub storil vec kot clan univerzitetnega senata. LASK ga je nato prosil naj »intervenira pri univerzitetnem svetu glede kredita za telesno vzgojo, ki je stavljen na vseh drugih univerzah v pro­ 37 Seja 7. 4. 1922. 38 Seja 29. 11. 1922. 39 Seja 25. 8. 1923. racun, in da naj ustvari med univerzitetnimi profesorji zanimanje za naš trud«40. Na obcnem zboru decembra 1922 je bil ponovno izvoljen za poslevodecega podpredsednika M. Cerne, ki pa je po sporu v upravnem odboru v letu 1923 odstopil, po obcnem zbo­ru sredi leta 1923 pa je bil za podpredsednika izvoljen Zadnek, za tajnika Kandare Boris, predsedniško mesto je prevzel docent dr. Rebek. Ce se kratko vrnemo še k iskanju rešitve lastnega igrišca, je prof. Jesenko konec leta 1922 dal nekoliko upanja v sklopu za­pušcine Ivana Oražna ljubljanski univerzi41, a se je hitro izkazalo, da žal »ni upanja«42, Kandare pa je z dvema kolegoma obiskal magi-strat in dobil informacijo o osmih možnih zemljišcih, za kar bi bilo potrebno takoj stopiti v stik z lastniki.43 Marca 1923 se je odprla še možnost v Tivoliju pod bajerjem, kjer je imel pred vojno prostore Eislaufverein; ta po prvi vojni ni obnovil delovanja, podobno kot »turnarji« in druge nemške organizacije v Ljubljani. Novo vodstvo sredi leta 1923 je nadaljevalo z iskanjem igrišca in na seji v zacetku avgusta je podpredsednik Zadnek optimisticno porocal, da mu je docent Rebek (predsednik) »sporocil, da nam je igrišce zagotovlje-no; naloga bodocega odbora pa bo, da mu preskrbi tekališce in ograjo ter poslovni prostor. Radi kopališca in kabin bo uredil vse g. rektor, ki bo šel osebno k županu«.44 V športnem delu so se kalili nogometaši, pozimi imeli tudi treninge v telovadnici, v sezoni 1922/23 beležili nove zmage nad Svobodo (4 : 2 in 2 : 1) in Slovanom (2 : 1) ter jo zakljucili na III. mestu, ceprav z negativnim razmerjem golov 20 : 27. Marca 1922 so bili aktivni smucarji na smuških tekmah v Bohinju, spomladi in poleti skromno tudi atleti, ki so se glede na »prijateljske odnose« udeležili mitinga Ilirije,45 prav tako pa tudi mitinga Primorja, medtem ko so odpove­dali nastop na Sportnem tednu 1922, ceš da jim »delajo vodilni klu-bi prepreke in tako tudi oni nosijo krivdo«46. Zanimiva je zabeležka na seji konec aprila, ki prica o snovanju ženskega športa v klubu, da »vprašanje glede clanic se odloži na poznejši cas, ker še ni re-šena zadeva igrišca«.47 Poleti so skušali dejavnost širiti z veslanjem in prosili profesorja Jesenka, naj se pozanima, pod kakšnimi pogoji bi jim LSK odstopil veslaški coln in jim dal morebiti na razpolago prostor za lahko atletiko.48 Ko so novembra 1922 premlevali o stališcu kluba glede na špor­tno-politicno situacijo v LNP in tudi glede igrišca v bodoce, so se zavedali, da se imajo »odlociti med Primorjem in Ilirijo«49. Salomon-sko so sklenili, da se pošlje glede igrišca dopis obema kluboma. 40 Seja 14. 7. 1922. 41 Seja 5. 10. 1922; Oražen Ivan (1869–1921), zdravnik in sokolski starosta; medicino je študiral na Dunaju in v Gradcu, kjer je tudi promoviral, in se naselil v Ljubljani. Že kot visokošolec je bil v zvezi z drugimi jugoslo­vanskimi akademiki, ob prvi balkanski vojni (1912) pa je šel z zdravniki Šlajmerjem, Krajcem in Premrovom v Srbijo, kjer so zdravili ranjence 7 tednov v vojaški bolnišnici v Nišu. Od leta 1907 je bil starosta Slovenske sokolske zveze, podstarosta vseslovanske sokolske zveze, leta 1919 po združitvi slovenskih, hrvaških in srbskih sokolov v Jugoslovansko sokol­sko zvezo je postal njen prvi starosta. Podpiral je predvojni predlog za ustanovitev slovenske Univerze v Ljubljani in je svoje premoženje po smrti leta 1921 zapustil medicinski fakulteti v Ljubljani, ki naj uporablja to premoženje za ustanovitev in vzdrževanje zavoda Oražnov dijaški dom, v katerem naj dobijo prosto stanovanje v prvi vrsti nezakonski ubogi medicinci, ki študirajo v Ljubljani (povzeto po geslu Ivan Oražen v Slo­venski biografiji, https://www.slovenska-biografija.si). 42 Seja 9. 11. 1922. 43 Seja 23. 1. 1923. 44 Seja 11. 8. 1923. 45 Seja 17. 7. 1922. 46 Seja 8. 9. 1922. 47 Seja, 28. 4. 1922. 48 Seja, 14. 7. 1922. 49 Seja, 9. 11. 1922. LASK je bil navkljub dražji ponudbi Ilirije bolj naklonjen igrišcem Ilirije, ki so bila precej bližje mestu kot Primorjeva. Razmerje s Pri­morjem in delovanje Primorja je pri delu odbornikov vzbujalo ne­zaupanje. Clan odbora Gregoric, ki je v letu 1923 prevzel vodstvo in organiziranje mladinskega odseka, je bil mnenja, »da namerava dr. Birsa (podpredsednik Primorja – op.p.) napraviti iz našega klu­ba nekak akademski odsek SK Primorja«, kar je zapisnikar poudaril s »!!!«50. Gregoric je še ostreje in tudi kriticno do odbora LASK-a nastopil na eni od februarskih sej v letu 1923 in vložil celo »inter­pelacijo«, utemeljujoc, da opaža, »da ljubljanski klubi (npr. Primor­je) prisvajajo vsako leto vec akademikov in srednješolcev v svoje klube z vsemi mogocimi agitacijskimi sredstvi. Nasprotno pa npr. odbor LASK-a od zadnjega obcnega zbora, na kojem je bil izvoljen (december 1922 – op. p.), do danes, ni storil nobenih konkretnih korakov o tem.« Predlagal je apel akademikom, naznanilo o delo­vanju in vabilo, objavljeno na klubski deski na univerzi, saj so no-vodošli študenti – športniki iz drugih mest »izpostavljeni razlicnim ‹agentom› drugih klubov«. Prav tako je opozoril na organizacijsko apatijo v sekcijah LASK-a in neudeleževanje športnih prireditev v tem casu npr. zimske-sekcije na smuških tekmah na Blokah, kar pa je vezano tudi na placevanje clanarine zvezam in štartnine ter fi­nancno stanje sekcije in kluba, in neudeleževanje sej odbora, npr. nacelnik zimske sekcije je bil že trikrat zapored odsoten. Podobne pripombe so bile tudi v juniju 1923, tokrat nacelstvu lahko-atletske sekcije, saj niso pravocasno »verificirali atletov« in niso mogli sesta­viti štafete za tek štafet za pokal casnika Jutro, prireditev pa je ime-la v Ljubljani kar mocan propagandni odmev. Tudi prof. Jesenko je grajal tovrstno »delovanje« in skupaj z odbornikom Cernetom poudarjal, da se mora postaviti štafeta na štart, zlasti zato, da »se pokažemo sploh v javnosti«.51 Nato je v letu 1923 izbruhnil še spor s Primorjem, vezan na žaljivo pisanje Valtrica52, clana lahko-atletske sekcije Primorja. V luci spora so tudi sklenili, da se ne udeležijo športnih prireditev Primorja53, ter bili pred vložitvijo primera na castno razsodišce Sportne zveze, ko sta se septembra 1923 nakljucno srecala Zadnek in J. Birsa (pod­predsednik Primorja) na uredništvu casnika Slovenski narod. Birsa je obžaloval spor, ki pa, je poudaril, ni bil na relaciji odbora Primorja in odbora LASK-a in da Valtric ni imel nobenih pooblastil »za njegov žaljiv nastop napram« clanom LASK-a, da bodo dobili takoj »po prvi seji Primorja pismeno zadostno satisfikacijo« ter da je žalostno, da si nasproti stojita »dva akademska kluba, ker Primorje sestoji do ¾ iz akademikov«.54 Odbor LASK-a je izjavo Birse kot uradne osebe Primorja vzel na znanje, a vseeno zahteval disciplinsko preiskavo zoper Valtrica.55 .Odpiranjeneakademskemu clanstvu in širitev kluba? V organizacijskem pogledu je prof. Jesenko jeseni 1922 predlagal vzor zagrebškega kluba HAŠK56, ki ga je v sklopu obiska zagreb­ške univerze obiskal in pridobil njihova pravila. Konec leta 1922 so 50 Seja, 9. 11. 1922. 51 Seja, 17. 5. 1923. 52 Valtric Hinko – Kavalin, atlet-šprinter, doma iz Gorice,študent ljubljanske univerze; po študiju se je vrnil v Gorico, kjer je imela družina gostilno Al Cavallino (Pri konjicku), zato vzdevek Kavalin. 53 Seja, 7. 6. 1923. 54 Seja, 11. 9. 1923. 55 Seja, 11. 9. 1923. 56 Hrvatski akademski športski klub. razpravljali o spremembah pravil in razmišljali o odpiranju kluba »neakademikom«. Naceloma so se strinjali, vendar naj bi to veljalo le za nogometno sekcijo in pri tem je tudi ostalo. Ponovno se je odprla razprava po udeležbi Zadneka seje Jugoslovanske lahko--atletske zveze poleti 1923 v Zagrebu. V pogovoru s predsedni­kom zveze Ugrinicem je bil ta presenecen, da imajo tako malo clanstva, ter ga vprašal, zakaj ne sestavijo »podobnih pravil kakor jih ima HAŠK, kjer je izredni clan lahko vsak, za kogar jamcita dva akademika«. Septembra 1923 je Zadnek predlagal podobne spre­membe, in sicer, da je lahko »redni clan kluba vsak slušatelj ljubljan­ske univerze«, »izredni clan vsak, ki ima poroštvo 2 akademikov«, »srednješolci so vsi juniorji«, »seniorji vsi, ki imajo najmanj 10 let že diplomo«. Razprava se je zaostrila na drugi tocki, Buljevic je celo zagrozil z izstopom iz kluba in branil akademsko stanovstvo LASK­-a, spremembe pa bi morale biti podprte ali zavrnjene na obcnem zboru.57 Vprašanje clanstva se v ohranjenih sejah ni vec omenilo, drugo pa je vprašanje števila sekcij. V zapisniku je namrec pod crto poslovnega leta 1922 zapisan »dnevni red rednih sej centralnega upravnega odbora«, nekakšen sejni protokol, ki narekuje porocila sekcij: nogometne, lahko-atletske, plavalne, (snujoce) boksarske, sabljaške, strelske, zimsko-sportne in damske. Tem moramo dodati v letu 1923 osnovan »mladinski odsek«; dijaki so prihajali iz treh ljubljanskih gimnazij in mešcanske deške šole, odbor pa je konec avgusta 1923 naprošal profesorske zbore šol, da se sme javno in-formirati o napredku narašcaja ter se obvezal, da »v slucaju slabega uspeha se doticnim narašcajnikom zabrani igro toliko casa, dokler dijak ne popravi slabih redov« 58. Ali so res delovale vse zgoraj na­vedene sekcije, kajti v zapisnikih sej so redno porocali le nacelniki nogometne sekcije, lahko-atletske, plavalne, zimsko-sportne in mladinskega odseka, na eni od sej pa se omeni tudi dve clanici? Izmed sekcij je bila agilna v prvi vrsti nogometna, ki je bila clanica ljubljanskega II. razreda. Poleti 1923 so se nogometaši, ali pa glede na seje naj bi se, pripravljali na novo sezono. Treningi pa so bili slabo obiskani in konec julija je odbor nogometašem celo zagro­zil, da kdor bo trikrat zapored manjkal na treningu, bo izkljucen.59 Še slabši je bil odnos lahko-atletov, ko na rezerviranih terminih v zacetku avgustu na Iliriji ni bilo nikogar, na drugi strani pa jih je septembra cakalo »prvenstvo Slovenije«, za kar so prijavili štafeto v disciplini »olimpijska štafeta«. Poudariti gre tudi snovanje tekme 57 Seja, 1. 9. 1923. 58 Seja, 25. 8. 1923. 59 Seja, 27. 7. 1923. za »akademski pokal«60 v »akademskem petoboju«61 – žal so to le navedbe dogodka brez kakršnihkoli tekmovalnih dispozicij; pokal je na tekmi konec junija osvojila tehniška fakulteta in v avgustu naj bi pokal prevzeli dekan dr. Foerster, dr. Rebek (predsednik LASK­-a) in tov. Zadnek (podpredsednik LASK-a) ter ga nato razstavili v izložbi trgovine Magdic.62 Vec iz zapisnika ne izvemo, prav tako, ali je bil pobudnik »pokala« LASK ali morda atletski odbor v okviru Sportne zveze Ljubljana, ali je bila pokroviteljica univerza, LASK pa bi potem prevzel iniciativo oziroma izvedbo. Plavalna sekcija je bila resda obnovljena, delovala pa naj bi le v okviru kluba brez javnih nastopov in brez vclanitve v plavalno zvezo, a so plavalci sodelo­vali konec avgusta na »plivaški tekmi, odnesli eno drugo in 3 tretja mesta«63. Iz tega skromnega zapisa ni jasno, kakšnega znacaja je bila tekma, ali je bila odprta tudi za neclane plavalne zveze in kdaj je bila? 5. avgusta je »plavalno tekmo« organiziralo Primorje in po porocilu casnika Jutro so nastopili le plavalci Primorja in nekaj Ili­rijanov, dober teden pozneje pa je bila tekma LSK, kjer so prevla­dovali plavalci LSK. Sicer pa je bilo poleti leta 1923 slabo vreme in npr. nacelnik plavalne sekcije je na seji septembra poudaril, da »ni kaj porocat«64. • Finance, finance, finance … Ce je bilo žgoce vprašanje igrišce, je bilo drugo financno. Le-to je z aktivno športno dejavnostjo raslo. Reševali ali skušali reševa-ti so ga z apeli podpore in vclanjevanja med »tovariši akademi­ki« in v akademski in drugi javnosti – npr. »prošnja na trgovce«. Poziv kolegom akademikom je bil v zacetku leta 1922 razobešen na »društveni deski na univerzi«. Cerne in clan odbora Fink naj bi se tudi osebno odpravila k ravnatelju Praprotniku, družbeno vzpe­njajocemu se bankirju in podjetniku, ki je leta 1922 prevzel mesto podpredsednika Slovenske banke, »prosit podpore«. Prav tako so že v prvih letih uvedli tako imenovane »nabiralne pole«, ki so sicer lahko navrgle nekaj sredstev in olajšale delovanje, a le kratkoroc­no. Konec julija 1922 je bilo financno vprašanje glavna tocka seje upravnega odbora, reševanje pa so kot vecinoma že pred tem is-kali v akciji »nabiralnih pol« in v pozivu »za vpis v naš klub«, ki bi se razposlal »akademsko izobraženim« s težnjo, da klub pridobi »na-predno clanstvo«, ki jih bo tudi »materialno podpiralo«.65 Ocitno je bil pozitiven odziv, saj so istocasno sklenili, da »se pregleda vse zelo številne prijavnice za naš klub, od katerih se jih nad polovico crta. Ostale pa je treba pozvati, da placajo clanarino oz. naj se iz­javijo, ce ostanejo v klubu ali ne.«66 Prav tako so že v zacetku leta 1922 sklenili, da smejo nabirati prispevke tudi nacelniki sekcij, ven­dar pa smejo za sekcijsko delovanje porabiti eno polovico zbrane­ga, drugo polovico pa razdeliti med ostale.67 Profesor Jesenko, ki je bil redno na sejah odbora v drugi polovici leta 1922, je do konca leta uspel nagovoriti za podporne clane 16 kolegov profesorjev univerze68, klub pa je v letu 1923 pridobil nekaj simpatij in podpore med akademskim profesorskim krogom. V letu 1923 je bil docent dr. Rebek imenovan za predsednika kluba, v »centralni odbor« sta bila imenovana profesorja dr. Jesenko in dr. Fran Kidric, svojo po­ 60 Seja, 23. 2. 1923. 61 Seja, 11. 8. 1923. 62 Seja, 11. 8. 1923. 63 Seja, 25. 8. 1923. 64 Seja, 1. 9. 1923. 65 Seja, 28. 7. 1922. 66 Seja, 28. 7. 1922. 67 Seja, 18. 1. 1922. 68 Seja, 6. 12. 1922. moc jim je obljubil tudi rektor, med drugim da bo opravil razgovor z ljubljanskim županom glede možnosti pridobitve kopališca oz. prostorov za plavalno sekcijo na Koleziji, prof. Jesenko pa je okto-bra 1922 založil69 za clanarino Jugoslovanski zimsko-sportni zvezi, kar bi mu povrnili ob izboljšanju financnega stanja. Materialno stanje se je na prehodu v 1923 nekoliko stabiliziralo, blagajna je imela stalno pozitivno stanje, ne visoko, pa vendar. Nekaj prihodkov je bilo iz nogometa, kajti po tedanjih pravilih je bil organizator tekmovanj LNP, ki je nato prihodek tekmovanj delil med clane, a medtem so morali sami kriti stroške tekem in opreme. V januarju 1923 so se ponovno vrnili k ideji zabavnih prireditev in sklenili, da klub v zacetku februarja »priredi en domaci zabavni ve-cer s plesom, in sicer samo proti vabilom« ter imenovali poseben prireditveni odbor.70 Zabavni vecer je uspel in prva ocena cistega dobicka sredi februarja je bila 1980,90 din. Konec februarja je bla­gajnik porocal, da je bil »cisti pribitek prireditve 12 000 K«, to je jugo-avstrijskih kron71, ki so tedaj bile zacasna operativna valuta v zahodnem delu jugoslovanske države poleg srbskega oz. zdaj jugoslovanskega dinarja. Dobicek so razdelili med sekcije za naba­vo opreme, in sicer nogometni 8000 K, atletski 3200 K in zimsko--sportni ali smuški 800 K. Glede na spreminjajoca stanja blagajne je blagajnik maja predlagal poleg osnovnega s clanarinami tri na-cine zbiranja sredstev: akcije nabiralnih pol, razpošiljanja tiskovin in snubljenja podpornega clanstva ter prireditve. S prireditvijo so sklenili nadaljevati že junija s t. i. »junijskim vecerom« z željo po pokroviteljstvu univerze. Ker so imeli zagotovljena »lokal in godbo zastonj«, »vecer« naj ne bi »prinesel deficita« 72. Res je bil tudi ta »vecer« uspešen s cistim dohodkom 1184,75 din. Od tega so 10 % namenili za rezervni sklad (184,75 din), 1000 din so tokrat namenili lahko-atletski sekciji za nabavo opreme, v prvi vrsti »šprinteric«, kar bi ostalo pa nogometni sekciji.73 Glede na pozitivni izkušnji je po­slevodeci podpredsednik Zadnek pogumno prevzel organizacijo še tretje prireditve konec avgusta, in sicer »elitno vrtno zabavo« v Tivoliju. Vendar je tokrat izpadla »slabo, ce gledamo samo na gmoten uspeh«, je porocal podpredsednik in se spokoril, da je »bil … prevelik optimist. Glavna napaka je bila ta, da je bil vstop le proti vabilu«, ki je bil slabši kot pricakovan.74 Prireditev je izkazala deficit v znesku 1150 din, odprte pa so bile še postavke dvorane, razsvetljave, dekoracije (cvetlic) in vabil. A kako pokriti izgubo ob vseh ostalih tekocih stroških športnega delovanja? Blagajnik je pre­dlagal, »da se najame do junija (mišljen junij 1924 – op. p.), ce le mogoce, brezobrestno posojilo v znesku 3500 din.« Prav tako je predlagal, in to dokaj ostro, »da se vsem clanom brez izjeme, tudi profesorjem, izstavijo nabiralne pole. Najnižja nabrana vsota mora znašati 20 din. Ce clan tega zneska ne nabere – ga mora placati sam.«75 Kako se je razpletlo, žal ne vemo, saj je bila naslednja seja 15. septembra 1923, enajsta po vrsti v tem letu, zadnja zapisana seja. Zvezek je bil pac popisan in so se zapisi nadaljevali v novi »po­slovni knjigi« ali zvezku, ki pa ni ohranjen. V zadnji dokumentirani seji je podpredsednik porocal, da se bo »najbrže deficit« zmanjšal, ker jim bo najemnina »odpušcena« in da glede dolgov »ni taka sila, ker vsi upniki radi pocakajo, da pridemo do denarja«. Sicer pa naj bi 69 Seja, 12. 10. 1922. 70 Seja, 23. 1. 1923. 71 Glede na ustvarjanje novega valutnega prostora je potekala tudi menja­ va kron v dinarje v razmerjih od 4 : 1 do 6 : 1, torej bi bil izkupicek 2000 ali 3000 din. 72 Seja, 26. 5. 1923. 73 Seja, 20. 6. 1923. 74 Seja, 11. 9. 1923. 75 Seja, 11. 9. 1923. prireditev »moralno dobro uspela. Od vecih strani sem slišal izraze zadovoljstva«.76 .Epilog LASK, ki se je s porodnimi krci prebijal skozi prva leta, se ni uspel izviti iz težav, ki jih je dodatno zacinila financna izguba na že ome­njeni septembrski »veselici«. V športni politiki in ob manku svo­jih prostorov so ostajali razpeti med Primorjem in Ilirijo, se v letu 1924 za trenutek navezali na LSK, a je glede nadaljnje poti v juliju 1925 prevagala odlocitev o navezi oziroma združitvi s Primorjem. Z združitvijo je Primorje prevzelo v ime »akademski« in poudarilo, da bo »novi klub temeljil na šolski mladini ljubljanskih nižjih in višjih šol, univerza pa pridobiva primerne športne prostore«77. V širšem vodstvu akademskega Primorja je bil v castnem predsedništvu rektor prof. dr. Hinterlechner, ki ga je pozneje zamenjal rektor prof. dr. Leonid Pitamic. Clani LASK so vecinoma prestopili v Primorje, ki je imelo tedaj v Sloveniji že mocno oziroma eno od vodilnih špor­tnih pozicij v nogometu, atletiki, plavanju in kolesarstvu ter tudi dobro urejene športne objekte in je lahko športno ambicioznim LASK-ovcem nudilo kvalitetno športno udejstvovanje in napredo­vanje. Vsi pa le niso prestopili k Primorju, nekateri so prešli tudi k 76 Seja, 15. 9. 1923. 77 V Pavlin, ASK Primorje, str. 15. Iliriji ali morda še v kakšen drug klub, zlasti smucarji in npr. med njimi brata Janša, kajti smucarska sekcija v Primorju športno ni za­živela. Z združitvijo je stanovski študentski športni klub v Ljubljani dejansko zamrl in podoben klub je bil ustanovljen šele po drugi svetovni vojni: Olimpija. .Literatura 1. Zapisnik sej LASK 1920–1923. Arhiv knjižnice Fakultete za šport. 2. Gradivo ASK Primorje: Imenik clanstva lahko-atletske sekcije. Arhiv knji­ žnice Fakultete za šport. 3. Revija Šport 1920, 1921. 4. Kronika XX. stoletja, I. knjiga 1900–1941 (ur. Drnovšek M., Bajt D.). Lju­bljana: Nova revija. 5. Pavlin T. (1995). Akademski športni klub Primorje (diplomska naloga). 6. Pavlin T. (1998). Športne in telesnovzgojne organizacije v Ljubljani 1918–1941 (magistrska naloga). 7. Pavlin T. (2005). »Zanimanje za šport je prodrlo med Slovenci že v široke sloje«. Ljubljana: Fakulteta za šport. dr. Tomaž Pavlin, doc. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport tomaz.pavlin@fsp.uni-lj.si Špela Stegne, Mateja Videmšek, Damir Karpljuk, Dušan Videmšek Analiza življenjskega sloga študentov Univerze v Ljubljani v obdobju osnovnega šolanja in med študijem Izvlecek Namen raziskave je bil analizirati življenjski slog študentov Univerze v Ljubljani v obdobju osnovnega šolanja in med študijem. V raziskavo je bilo nakljucno izbranih 603 študen­tov (48,4 % moških in 51,6 % žensk) s 13 fakultet Univerze v Ljubljani. Podatke smo zbrali z anonimnim anketnim vpra­šalnikom; obdelani so bili s statisticnim programom IBM SPSS. Izracunane so bile frekvence odgovorov, s hi-kvadra-tom in t-testom smo na ravni 5-odstotnega tveganja (p = 0.05)preverjali, ali obstajajo statisticno znacilne razlike med spremenljivkami. Študenti se v casu študija manj ukvarjajo s športom, kot so se v osnovnošolskem obdobju; najvec s tekom v naravi (60 %) in kolesarjenjem (44,6 %). Študenti so v veliki vecini pod stresom zaradi obremenitve, ki jim jo nalagajo študijske ob-veznosti; le 13,1 % jih je pod stresom zelo redko oz. nikoli. Spijo bistveno manj kot v osnovnošolskem obdobju, vec kot tretjina le 5 do 6 ur na dan. Kadi 18,3 % študentov, vecina jih je zacela kaditi v srednji šoli, le 1,7 % v osnovni šoli. Alkohola nikoli ne uživa le 5,5 % študentov, kar je bistveno manj kot v osnovni šoli (72,5 %). 17,7 % študentov ne uživa zajtrka, kar je približno enak delež kot v osnovni šoli. Približno tri cetrti­ne študentov ne pije sladkih sokov in gaziranih pijac, temvec raje posegajo po vodi in nesladkanem caju. Življenjski slog iz osnovnošolskega obdobja sicer do neke mere vpliva na življenjski slog študentov, vendar obstaja še veliko drugih dejavnikov, zaradi katerih študenti zanemarijo zdrav nacin življenja, glede katerega so sicer vecinoma do-bro osvešceni. Kljucne besede: življenjski slog, otroci, študenti. Analysis of the Lifestyle of Students at the University of Ljubljana in Elementary School and at University Abstract The goal of our research was to analyze the lifestyle of stu­dents at the University of Ljubljana in the period of their elementary schooling and in the period of their university studies. 603 randomly chosen students from 13 faculties of the University of Ljubljana (48,4 % men and 51,6 % women) were included in the research. The data was collected with an anonymous survey and processed with the IBM SPSS statistical program, the frequency of the answers was calcu­lated, and with the hi-square and t-test we checked on the 5 % risk level (p = 0.05) if there are any statistically significant differences between the variables. On the average, students practice sports less days a week and less time a day than they did in the period of elementary schooling. They mostly practice running in the nature (60 %) or cycling (44,6 %). A great majority of students is stressed due to the great burden of study obligations. They sleep considerably less than in the elementary schooling period, more than one third only from 5 to 6 hours per day. 18,3 % of students are smokers; most of them started smoking in high school, only 1,7 % in elementary school. Only 5,5 % of stu­dents do not drink alcohol, which is considerably less than in the elementary school period (72,5 %). 17,7 % of students do not eat breakfast; this percentage approximately coincides with the one from the elementary schooling period. Approx­imately three quarters of students do not drink sweet and carbonated drinks but rater opt for water and unsweetened tea. The lifestyle from elementary schooling period influences the lifestyle in the period of university schooling to some point, but there are many other factors due to which stu­dents neglect healthy lifestyle, even though they are well informed about it. Key words: lifestyle, children, students. .Uvod Sodobni nacin življenja nas danes sili v manj zdrav življenjski slog, še posebej v primerjavi s tistim, ki smo ga živeli še nekaj desetletij nazaj. Vse vecje so obremenitve med šolanjem, študijem in na de­lovnih mestih, kar je povezano z vecjo izpostavljenostjo ljudi stre­snim situacijam in posledicno slabšim razmeram za dobro telesno in duševno zdravje. Vse to je povezano s tem, da imamo premalo casa zase, manj smo gibalno dejavni nasploh. Vse pogostejše so kronicne nenalezljive bolezni, ki nastanejo predvsem zaradi nezadostne športne dejavnosti, nezdravega pre­hranjevanja, kajenja, alkohola, stresa oziroma zaradi nezdravega življenjskega sloga posameznika. Zdrav življenjski slog se v dana­šnjem casu predvsem zaradi stiske s casom pogosto zanemarja, kar za seboj pušca posledice tako na telesnem, kot duševnem zdravju. V zadnjem obdobju je v ospredju promocija zdravega nacina življenja študentov; pomembna so prizadevanja za vklju-cevanje zdravega življenjskega sloga v vsa obdobja clovekovega življenja (Videmšek, 2018). Življenjski slog se oblikuje pod vplivom izkušenj in življenjskih razmer od ranega otroštva naprej. Med pomembnimi dejavniki, ki vplivajo na oblikovanje življenjskega sloga, so obnašanje star-šev in ožje družinske razmere. Nanj pa vplivajo tudi izobraževanje, zdravstveno varstvo ter drugi socialni in okoljski dejavniki. Širši fi­zicni, socialni, okoljski, ekonomski in kulturni dejavniki, ki vplivajo in pogojujejo izbire posameznikov, skupin oz. skupnosti, so pogosto odlocilnejši kot družinski (Zdrav življenjski slog, 2018). Glavne težave, ki se pojavljajo v osnovnošolskem in srednješol­skem obdobju med mladimi, in jih iz dotedanjih raziskav povzema Brcarjeva (2005), so nezdravo preživljanje prostega casa, nezado­stna telesna dejavnost in slabe prehranjevalne navade, kajenje tobaka, uživanje alkohola in uporaba drugih drog, poleg tega pa še tvegano spolno vedenje in opušcanje vsakodnevnih obvezno­sti. Brcarjeva (2005) ugotavlja, da se vecina mladostnikov srecuje s težavami zaradi odrašcanja in telesnega, duševnega ter druž­benega dozorevanja, ki prinašajo tveganje za zdravje in nastanek zdravstvenih težav. Približno ena tretjina mladih se sreca z blagimi težavami odrašcanja, ki jih rešijo sami ali s pomocjo bližnjih oseb, ena tretjina pa se spoprijema s vecjimi težavami (Brcar, 2005). Po njenem mnenju je izjemnega pomena, da se razvijajocim se mla­dostnikom omogoca zdravo in kakovostno preživljanje prostega casa, zelo pomembna pa je tudi dobra komunikacija mladih s star-ši in drugimi odraslimi v njihovem življenju. Bercic (2017) ugotavlja, da je cas šolanja in študija za mlade zahte­ven, saj od njih terja velike napore in pripravljenost na izzive. Ker pa živeti zdravo ni samo po sebi umevno, je potrebno doseci, da mladostniki za zdrav slog skrbijo tudi, ko se bolj ali manj osamo­svojijo od staršev ob pricetku študija (Bercic, 2017). Dejavniki (ne)zdravega življenjskega sloga Življenjski slog in njegovo kakovost dolocajo razlicni dejavniki, med katere kot glavni vedenjski vzorci sodijo gibalna dejavnost, prehrana, slabe razvade, negativen stres in spanec. Razlicni razi­skovalci k tem glavnim dejavnikom dodajajo tudi druge, in sicer: skrb za ustno higieno, odnos do spolnosti, trpincenje, komunika­cija, nasilje, obremenitve v šoli oz. na delovnem mestu, nacin pre­življanja prostega casa, ipd. Lombar Premrlova (2017) meni, da se vsak posameznik številnim dejavnikom stresa in nezdravega vpliva na življenjski slog nasploh lahko otrese in razbremeni sam. Enako velja tudi za izvajanje redne telesne dejavnosti in za skrb za urav­noteženo prehrano, prav tako pa tudi za odnos, ki ga mladi v casu odrašcanja s pomocjo vzgoje in usmerjanja staršev in uciteljev raz­vijejo do alkohola, tobaka in drugih drog. V športni praksi zdrav življenjski slog najveckrat povezujemo s telesno komponento, ki zajema primarno telesno aktivnost, zdrave prehranske navade, kar posledicno vpliva na sposobnost ohranjanja primerne telesne mase, ter izogibanje škodljivim snovem. Vedno vecje število strokovnjakov se posveca preucevanju zdrave­ga življenjskega sloga in nasprotju le-tega. Raziskovalci poskušajo ugotoviti, ali so razlicni vedenjski vzorci, ki so povezani z zdravjem, povezani tudi med seboj in ce je možno na podlagi prisotnosti dolocenih zdravih oziroma nezdravih navad predvideti tudi osta­le. Na podlagi preucevanj so ugotovili, da so taki vedenjski vzorci oziroma obnašanja med seboj povezani (Življenjski slog, 2018). Pogosto se zgodi, da posamezniki, ki se ne poslužujejo zdravega življenjskega sloga, v svoje življenje vnašajo vec kot le en nezdrav element. Zelo pogosto je, da posamezniki, ki na primer prevec ka­dijo ali pijejo, tudi prevec jedo, se premalo pogosto aktivno gibajo in posledicno prevec sedijo ali ležijo in so pod stresom. Obstaja veliko kombinacij, dejstvo pa je, da je pri posameznikih, ki ne živijo zdravo, prisoten vec kot le en nezdrav dejavnik. Kot nasprotje sle­dnjega je opaženo, da je v življenju posameznikov, ki živijo zdravo, prisotnih vec elementov, ki na zdravje vplivajo pozitivno – tako na primer tisti, ki se pogosto aktivno gibajo, posegajo po zdravi pre­hrani, ne uživajo alkohola ali drog in imajo na splošno bolj zdrav slog življenja. Življenjski slog osnovnošolcev Šolsko obdobje je po Scagnettijevi (v Jericek, Lavtar in Pokrajac, 2007) cas pomembnih telesnih in duševnih sprememb. Ta cas je tako kot za povzemanje drugih navad (priucenih v otroštvu) po mnenju mnogih preucevalcev kljucen za vseživljenjsko telesno de­javnost oz. navajanje otrok na zdrav in aktiven življenjski slog. Žal pa je realna slika nekoliko drugacna; v današnjem razvitem svetu je težko vzdrževati aktiven življenjski slog, do cesar je prišlo zaradi vse vecjega tehnološkega napredka in hitrejšega ritma življenja. Vse vecja je uporaba racunalnika, povecuje se obremenitev s šolskimi nalogami in delom za šolo, v današnjem svetu pa je pomemben dejavnik za manj aktiven življenjski slog v smislu manjšega telesne­ga gibanja tudi vse vecja uporaba motoriziranih prevoznih sred­stev (Škof, 2010). Problem telesne nedejavnosti se tako v današnjem casu ne poja­vlja samo pri odraslih, tudi otroci vedno bolj prevzemajo sedeci nacin življenja. V šolo ne hodijo vec peš ali s kolesom ali pa se ak­tivnih nacinov »transporta« poslužujejo vedno redkeje. Namesto tega se vedno vec otrok v šolo pelje z avtom, za igro na igrišcu kaže interes vedno manj otrok, posledicno je vedno manj tudi spontane igre, prosti cas pa namesto tega preživljajo z igranjem racunalniških iger in gledanjem televizije. Tomorijeva (2005) navaja, da sta obdobji otroštva in mladostništva obcutljiv cas clovekovega razvoja, ko otroci doživljajo intenziven telesni razvoj ter usklajevanje mnogih telesnih funkcij. V tem casu se oblikujejo tudi pomembni segmenti clovekove osebnosti. Ta razvojni proces nemalokrat povezujemo s stresnimi situacijami in razlicnimi življenjskimi preizkušnjami. Zato avtorica ugotavlja, da lahko primerna telesna dejavnost v casu razvoja v marsicem vpliva na osebno zadovoljstvo, duševno zdravje, zunanjo podobo in ka­kovost življenja tudi v vseh kasnejših obdobjih. Drevova idr. (2015) ugotavlja, da ima vecina otrok pozitiven odnos do gibanja, saj ga oznacujejo kot dejavnost, ob kateri se zabavajo, sprostijo in se pocutijo dobro. Otroci pravijo, da s športno aktivno­stjo zapolnijo svoj prosti cas, naredijo nekaj pozitivnega zase in za svoje zdravje ter spoznavajo naravo. Pogosto veselje do gibanja povezujejo z veseljem do dolocene aktivnosti oziroma športa, ki ga imajo radi. Negativen odnos do gibanja pa izražajo predvsem tisti otroci in mladostniki, ki so v povezavi z gibanjem imeli slabo izkušnjo oziroma pri katerih ne prevladajo pozitivne koristi gibanja. Ce se osredotocimo na pozitivne znacilnosti današnjega življenj­skega sloga mladih, lahko opazimo, da imajo velik potencial. Iz­postavljeni so številnim in raznovrstnim informacijam in zelo do-vzetni za uporabo tehnoloških inovacij, kar jim omogoca izstop iz obstojecih okvirjev in usmerjenost v prihodnost. Vse informacije, ki jih želijo pridobiti, so jim dostopne (Beocanin, Berglez in Modic, 2011). Naša naloga je, da otrokom tehnologijo, ki je na voljo, pred­stavimo za uporabo, ki jim bo lahko izboljšala in olajšala življenje, ter jih naucimo, kje in kako poiskati koristne informacije. Dejstvo pa je, da kljub vsemu mladi posegajo po alkoholu, kadijo ter eksperimentirajo z razlicnimi drogami, kar je zelo zaskrbljujoce. Številne raziskave dokazujejo, da vse to pri mladih prebivalcih Slo­venije predstavlja velik problem. Posebej zaskrbljujoce je dejstvo, da se marsikdo že v zgodnjih letih sreca s katero od negativnih na­vad. Mnogi izmed njih imajo 11 ali 12 let (Beocanin, Berglez in Mo-dic, 2011). Posledice takšnega življenjskega sloga pa niso povezane le z zdravjem, ampak tudi s socialnimi, vedenjskimi, duševnimi ali telesnimi težavami ter slabšimi izobraževalnimi dosežki. Zelo pomembno je, da se v športno dejavnost otrok in mlado­stnikov v lokalni skupnosti in vzgojno-izobraževalnih ustanovah vkljucuje tudi njihove starše. Le na tak nacin se tako staršem kot tudi otrokom ponudi možnost, da spoznajo, da lahko popoldneve preživijo skupaj, aktivno, brez racunalnika, televizije in nakupoval­nih centrov in tako krepijo medsebojno komunikacijo in odnose (Brcar, 2005). Življenjski slog študentov Študenti so posebna skupina prebivalstva, ki na pragu odraslosti temeljito spremeni tako nacin življenja kot tudi razmišljanja. Med študijem živijo v novem okolju in so odvisni le od svojih odlocitev. Starši skoraj v celoti izgubijo nadzor nad njihovim življenjem, kar pomeni tudi, da nimajo vec tako jasnega vpogleda v njihove pre­hranjevalne navade, nacin preživljanja prostega casa in gibalno de­javnost. Zaradi tega se mnogo mladih v študentih letih telesno in duševno »zanemari«, ne glede na to, da so morda prej imeli dobre in zdrave navade. V casu študija se ritem življenja spremeni. Pove-cajo se šolske obveznosti, vecja je obremenitev in s tem se poveca tveganje za vpliv negativnega stresa na zdravje, manj ostane casa za redno gibalno dejavnost in kakovosten spanec ter zdravo pre­življanje prostega casa. Za oblikovanje pozitivnega in aktivnega odnosa do telesne dejav­nosti ljudi sta kriticni zlasti obdobji otroštva in mladostništva (Škof, 2010). Ce se mlad clovek športno udejstvuje oziroma izvaja razlicne športne dejavnosti, ima posledicno pozitivna stališca do gibanja, kar mu koristi tudi kasneje v življenju. Vendar pa je danes glede na povedano, življenjski slog študentov pogosto precej manj zdrav, na kar vplivajo socialne, ekonomske in druge okolišcine, s katerimi se morajo študenti soocati v casu študija. Po Videmšku (2018) je študentsko življenje že samo po sebi boga-to s stresnimi situacijami, prav tako pa morajo mladi sprejeti veli­ko odlocitev, ki so bistvene za njihovo nadaljnje življenje in je od njih mnogokrat odvisna prihodnost. Raziskave s tega podrocja so pokazale, da so ti stresorji akademsko povezani in postanejo še bolj izraziti v obdobjih izpitnega ocenjevanja, kar študente posta­vlja pod dodaten negativen stres (Gizinska, Górnik in Podstawski, 2013). Študenti, ki se redno ukvarjajo s športnimi dejavnostmi in se prehranjujejo redno in zdravo, so manj podvrženi simptomom de­presije, lažje obvladujejo stres, posledicno pa vzdržujejo zdravo in primerno telesno maso. Ti študenti so tudi obcutno bolj zadovoljni s svojim življenjem. Brcarjeva (2005) ugotavlja, da so glavne težave mladostnikov, po­vezane z nezdravim življenjskim slogom, obvladovanjem custev, težave, povezane z duševnim dozorevanjem ter problemi pri vkljucevanju v družbeno okolje. Po njenem mnenju je treba med mladimi poleg športne dejavnosti spodbujati tudi umetniško in tehnicno udejstvovanje, kar bo vodilo v bolj kakovostno preživlja­nje prostega casa. Študenti Univerze v Ljubljani v prvem letu dodiplomskega in pr-vem letu podiplomskega študija opravijo sistematski pregled, kjer med drugim izpolnijo vprašalnik o življenjskem slogu. Na podlagi analize pri velikem deležu študentov ugotavljajo neustrezen ži­vljenjski slog. Študenti so premalo športno dejavni, veliko je takih, ki redno kadijo in pijejo alkohol, tudi poseganje po marihuani je pogosto. Velika vecina se zaveda, kako pomemben je zdrav na-cin življenja, vendar jih vsakdanji tempo, kjer mnogi poleg študija opravljajo še študentsko delo, velikokrat prisili v nezdrave navade. Strinjajo se, da bi bilo na fakultetah pomembno obvezno športno udejstvovanje med študijem. Trenutna ponudba športne dejavno­sti za študente v Ljubljani je v vecini primerov v obliki obštudijskih dejavnosti. Cilj Univerze pa je sistematicno spremljanje dejavnosti in povecanje njihove prepoznavnosti med študenti, kar si prizade­vajo z vpeljavo programa SLOfit študent (Bercic idr., 2017). Študenti se najveckrat prehranjujejo neredno in obroku name-nijo od petnajst do najvec trideset minut. Študenti tudi premalo uživajo sadje, zelenjave in ribe, prevec pa prigrizke. Dejstvo je, da študenti najmanj upoštevajo nasvete glede zdrave prehrane, kar je najbrž tudi posledica hitrega življenjskega tempa, natrpanega urnika in obštudijskega študentskega dela, na katerega se nava­dno odpravijo takoj po predavanjih. Obicajno se tisti študenti, ki se prehranjujejo pri starših, prehranjujejo bolje. Danes naj bi priporo-cena zdrava prehrana študentov vkljucevala varno, energijsko hra­nilno, uravnoteženo in varovalno hrano, ki ohranja in krepi njihovo zdravje ter imunski sistem. Priporocenih je od 3 do 5 uravnoteže­nih dnevnih obrokov, dan pa naj bi se zacel z zdravim zajtrkom. Škof (2010) je preuceval, ali ima aktivni življenjski slog v mladosti vpliv na življenjski slog v odraslosti. Avtor ugotavlja, da so si nee­notna porocila raziskovalcev, ki so skušali ugotoviti, ali obstaja in kako mocan je neposreden vpliv športne dejavnosti otrok in mla-dine na njihovo športno dejavnost in telesno pripravljenost, po­sledicno pa na celovito zdravje v kasnejših obdobjih. Ne glede na to, je po pregledu svetovnih longitudinalnih študij moc zakljuciti, da se športno aktivni življenjski slog, ki ga otrok razvije v otroštvu in mladostništvu, prenaša v obdobje študija in potem v odraslo dobo. Pri tem Škof (2010) ugotavlja, da so povezave med športno dejavnostjo v otroštvu in mladostništvu ter odraslosti nizke. Boljša telesna zmogljivost otrok pa nedvomno pomeni pogostejšo špor­tno dejavnost v kasnejšem življenju, kar posledicno pomeni manj­ša tveganja za nastanek razlicnih bolezni srca in ožilja. Namen raziskave je bil analizirati življenjski slog študentov Uni-verze v Ljubljani v obdobju osnovnega šolanja in v obdobju štu­dija. .Metodedela Preizkušanci V raziskavo so bili nakljucno izbrani 603 študenti (48,4 % moških in 51,6 % žensk) z razlicnih fakultet Univerze v Ljubljani: Fakultete za šport, Fakultete za farmacijo, Filozofske fakultete, Biotehnicne fakultete, Fakultete za strojništvo, Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo, Fakultete za elektrotehniko, Ekonomske fakultete, Fakultete za arhitekturo, Zdravstvene fakultete, Fakultete za ra-cunalništvo in informatiko, Veterinarske fakultete ter Fakultete za gradbeništvo in geodezijo. 91 % anketirancev je bilo študentov dodiplomskega študija, ostali so bili študenti magistrskega študija Univerze v Ljubljani. Pripomocki Podatke smo zbirali z anonimnim .Rezultati in razprava V nadaljevanju bomo predstavili življenjski slog anketiranih štu­dentov ter nekatere dejavnike osvetlili tudi z vidika obdobja osnov­nošolskega izobraževanja. Športna dejavnost Tabela 1 Športne aktivnosti, s katerimi se študenti najpogosteje ukvarjajo f f (%) tek v naravi 362 60,00 % kolesarjenje 269 44,61 % smucanje 195 32,34 % hitra hoja 161 26,70 % odbojka 149 24,71 % plavanje 141 23,38 % planinarjenje 127 21,06 % rolanje 109 18,08 % fitnes 93 15,42 % ples 83 13,76 % aerobika 67 11,11 % pilates 63 10,45 % nogomet 59 9,78 % košarka 42 7,00 % smucarski tek 35 5,80 % vzh. vešcine 24 3,98 % drugo 35 5,80 % Tabela 1 in Slika 1 prikazujeta športe, s katerimi se študenti Univer­ze v Ljubljani najpogosteje ukvarjajo v prostem casu. Najvec vpra­šanih, 60,0 %, se ukvarja s tekom v naravi. To je precej predvidljiv rezultat, saj je le-ta zelo dostopen tako iz financnega kot organiza­cijskega vidika. Teku sledi kolesarjenje, s katerim se ukvarja 44,61 % Športne dejavnosti študentov 70,00% anketnim vprašalnikom z razlicnimi tipi vprašanj, s pomocjo katerih smo 60,00% med preizkušanci preverjali njihov življenjski slog v obdobju osnovne 50,00% šole ter življenjski slog v casu študi­ 40,00% ja. 30,00% Postopek 20,00% Podatke smo zbrali z anonimnim anketnim vprašalnikom; obdelani so 10,00% bili s statisticnim programom IBM 0,00% SPSS 21. Izracunane so bile frekven­ce odgovorov, s hi-kvadratom in t­-testom smo na ravni 5-odstotnega tveganja (p <= 0,05) preverjali, ali obstajajo statisticno znacilne razlike Slika 1. Športne dejavnosti študentov. med spremenljivkami. anketiranih, nato smucanje (32,33 %), hitra hoja (26,70 %), odbojka (24,7 %), plavanje (23,4 %), planinarjenje (21,1 %), rolanje (18,1), fitnes (15,42 %), nogomet (9,78 %) in košarka (7,00 %). Posamezni študenti pa so navedli še rokomet, jogo, atletiko, plezanje, gimnastiko in ameriški nogomet. Podobno ugotavlja tudi Majeric (2016) v raziskavi priljubljenosti posameznih športov pri študentih Univerze v Ljubljani. Ugotavlja namrec, da so med najbolj priljubljenimi športi med študenti in študentkami individualni športi, kot so tek, hitra hoja, fitnes in ko­lesarjenje. Ugotavlja, da je delež študentov, ki se ukvarja s skupin­skimi športi (nogomet, košarka, odbojka), precej manjši. Približno cetrtina študentk se ukvarja tudi z aerobiko in plesnimi dejavnost-mi. Majeric (2016) meni, da se bo trend individualnih športov v pri­hodnje še nadaljeval, zlasti tistih, ki ne zahtevajo veliko organizacije in opreme, z njimi pa se lahko ukvarjajo v kateremkoli delu dneva in skozi celo leto. Študente smo povprašali, kako ocenjujejo svojo športno dejavnost sedaj v primerjavi z dejavnostjo v njihovem osnovnošolskem izo­braževanju. Vec kot polovica, 52,4 % vprašanih meni, da so bili bolj aktivni v casu osnovnošolskega izobraževanja, 29,1 % je mnenja, da so sedaj bolj aktivni, 18,4 % trdi, da so sedaj, na fakulteti aktivni enako, kot so bili aktivni v osnovni šoli. Tabela 2 Primerjava števila dni, namenjenih športni aktivnosti, v obdobju osnovnošolskega in univerzitetnega izobraževanja µSDT P Športna aktivnost OŠ 5,09 1,47 -14,532 0,000 (št. dni na teden) UNI 3,50 1,89 Legenda. µ – povprecje; SD – standardni odklon; t – testna statistika; p – statisticna znacilnost. Tabela 2 predstavlja primerjavo med osnovnošolskim in univerzite­tnim izobraževanjem v številu dni, namenjenih športni aktivnosti. Obe stopnji izobraževanja se statisticno znacilno razlikujeta v šte­vilu dni, namenjenih za športno aktivnost (p = 0,000). Med osnov­nošolskim izobraževanjem so se anketiranci v povprecju za skoraj dva dni na teden vec ukvarjali s športno aktivnostjo. Tabela 3 predstavlja primerjavo med osnovnošolskim in univerzi­tetnim izobraževanjem v trajanju športne aktivnosti na dan. Obe stopnji izobraževanja se statisticno znacilno razlikujeta v trajanju dnevne športne aktivnosti (p = 0,000). V casu osnovnošolskega iz­obraževanja so bili anketiranci bistveno vec casa na dan športno aktivni. V casu univerzitetnega izobraževanja se je delež anketiran­cev, ki se je s športno aktivnostjo ukvarjal vec kot 60 minut, zmanj­šal iz 70,1 % na 34,2 %. Zaradi sodobnih trendov in izjemne promocije ter poudarka na zdravju pricakujemo, da bodo študenti izražali pozitiven odnos do gibanja oziroma športnih dejavnosti. Vendar pa Miholiceva (2013) meni, da je sicer pri študentih opazna želja po gibanju, nimajo pa motivacije, da bi zaceli z rednim športnim udejstvovanjem in sto­rili nekaj za svoje zdravje. Pogosto je problem pomanjkanje casa, saj ugotovitve kažejo, da 56 % študentov poleg študija še obca­sno dela, 16 % pa jih dela vec kot 10 ur tedensko. Zaradi študijskih obremenitev in dela študentom zmanjkuje casa za redno gibanje in udejstvovanje pri športnih dejavnostih. Študenti se kljub vsem informacijam, ki so na voljo, še vedno ne zavedajo, da jim športna dejavnost lahko le koristi, tudi – in predvsem takrat, ko jim primanj­kuje casa in je stresni faktor zaradi dela ali izpitov še toliko vecji. Zovko (2017) izpostavlja problem, da se prisotnost športne vzgoje kot neobvezne sicer krepi, je pa športne vzgoje kot obvezne vsebi­ne vse manj. Meni, da sodelovanje v organiziranih športih ponuja študentom med drugim tudi priložnost za druženje z vrstniki in s tem izboljšanje njihovih socialnih spretnosti. Gerlovic (2017) pa po­udarja, da bi bilo potrebno poskrbeti tudi za nove športne objekte na slovenskih univerzah. Starc in sodelavci (2017) ugotavljajo, da je stanje telesnega fitnesa pri študentski populaciji na bistveno nižjem nivoju, kot bi lahko bil. Avtorji so v vzorec zajeli najmanj problematicen del študentske populacije, ki ima na svojih fakultetah znotraj študijskih programov možnost udejanjanja svojih interesov na podrocju univerzitetne­ga športa, zato predvidevajo, da so najverjetneje ostali študenti še bolj problematicni z vidika stanja telesnega fitnesa. Avtorji poudar­jajo, da stanje gibalne ucinkovitosti študentov prinaša obet slabše študijske uspešnosti, povecanih zdravstvenih tveganj in slabše de­lovne ucinkovitosti te populacije v prihodnosti. Stres Rezultati raziskave so pokazali, da se 44,3 % študentov pogosto ali celo vsak dan pocuti napete, pod stresom ali velikim pritiskom, 43,6 % obcasno in le 13, 1% zelo redko ali nikoli (Slika 2). Na vpra­šanje »Kaj menite, da je vzrok temu, da se pocutite pod stresom ali velikim pritiskom?« so v veliki vecini (92,2 %) odgovorili, da je to posledica obremenitve, ki jim jo nalagajo študijske obveznosti. Preostanek preizkušancev (7,8 %) je povedal, da so vzroki za stres delo ob študiju, slabi materialni pogoji za življenje, osamljenost in problemi v družini. Tabela 3 Primerjava med osnovnošolskim in univerzitetnim izobraževanjem v kolicini dnevne športne aktivnosti OŠ UNI f f (%) f f (%) .² p <30 min 74 12,3 116 19,3 Dnevna športna aktivnost (min) 30-60 min >60 min 106 423 17,6 70,1 261 205 43,5 34,2 150,10 0,000 se ne ukvarjam 0 0,0 18 3,0 Skupno 603 100,0 600 100,0 Legenda. .² – testna statistika (hi kvadrat); p – statisticna znacilnost. Kako pogosto se po˜utite napete, pod stresom ali velikim pritiskom? 1,0 1 nikoli 2 zelo redko 3 ob˜asno 4 pogosto 5 vsak dan Slika 2. Pogostost obcutka napetosti, stresa ali velikega pritiska. Študentsko življenje je že samo po sebi polno stresnih situacij; mlajši odrasli morajo sprejemati veliko odlocitev, ki so bistvene za njihovo prihodnost (Bayram, 2008). Raziskave v Sloveniji in po sve­tu so pokazale, da so zaradi akademsko povezanih stresorjev, zlasti med izpitnimi obdobji, študenti še pod ogromnim dodatnim stre­som (Podstawski idr., 2013; Kokalj in Bilban, 2015), študentke bolj kot študenti (Brougham idr., 2009). Lotriceva (2015) navaja, da so študenti, ki se ukvarjajo s športnimi dejavnostmi in se prehranjujejo redno in zdravo, manj podvrženi simptomom depresije, stresu in prekomerni telesni masi. Ti štu­denti so tudi bolj zadovoljni s svojim življenjem. Pomembno je, da se študenti znajo spoprijemati s stresom in privzemati vedenja za krepitev zdravja. Po podatkih NIJZ približno cetrtina odraslih prebivalcev Slovenije zelo pogosto oziroma vsakodnevno doživlja stres in ima težave z njegovim obvladovanjem, v zadnjih štirih letih se je povecal delež tistih, ki stres doživljajo zaradi obremenitev na delovnem mestu in slabih odnosov s sodelavci (Jericek Klanšcek in Hribar, 2018). Prehrana – uživanje zajtrka Tabela 4 Primerjava med navadami zajtrkovanja v casu osnovnošolskega izobraževanja in casu univerzitetnega izobraževanja f f (%) v šoli 75 12,44 doma 426 70,65 Zajtrk OŠ drugje 3 0,51 nisem jedel zajtrka 88 16,40 na fakulteti 25 4,15 doma 457 75,79 Zajtrk UNI drugje 14 2,32 ne jem zajtrka 107 17,74 Skupno 603 100,0 Zajtrk je eden od kljucnih obrokov uravnotežene vsakodnevne prehrane, saj z njim pridobimo potrebo energijo za psihicne in te­lesne napore. Tabela 4 predstavlja, kje so anketiranci najpogosteje zajtrkovali v obdobju osnovnošolskega izobraževanja in sedaj, v casu študija. Zadovoljivo je dejstvo, da so anketirani najveckrat od­govorili, da so zajtrkovali doma, in sicer v 70,7 % v osnovni šoli in 75,8 % v študijskem obdobju. Visok odstotek, kar 16,4 % anketiran­cev ni jedlo zajtrka v osnovni šoli, v casu študija pa ne zajtrkuje 17,7 % anketiranih. Videmškova in Vesniceva (2016) navajata podatek, da kar 27 % ljubljanskih študentov zaužije le 2 obroka na dan, 38 % jih ne zajtrkuje redno. Po podatkih NIJZ ne zajtrkuje 8 % odraslih prebivalcev (Gregoric in Fajdiga Turk, 2018). Študente smo spraševali tudi glede uživanja ostalih obrokov. Kljub temu da je kar 94,2 % v osnovni šoli uživalo dopoldansko malico, je skoraj tretjina študentov (30,8 %) to navado opustila. Kosilo in ve-cerjo so uživali prakticno vsi študenti v osnovnošolskem obdobju in prav tako med študijem. Popoldanske malice pa skoraj cetrtina študentov (23,9 %) ni uživala v otroštvu, še nekaj vec študentov (27,9 %) izpušca popoldansko malico sedaj, v študentskem obdo­bju. Spanje Tabela 5 Primerjava med osnovnošolskim in univerzitetnim izobraževanjem v kolicini dnevnega spanja OŠ UNI F f (%) f f (%) .2 p <5 ur 6 1,0 13 2,2 Spanje (ure) 5-6 ur 7-8 ur 20 577 3,3 95,7 227 363 37,4 177,420 0,000 60,4 Skupno 603 100,0 603 100,0 Legenda. .2 – testna statistika (hi kvadrat); p – statisticna znacilnost. Tabela 5 predstavlja primerjavo med osnovnošolskim in univer­zitetnim izobraževanjem v kolicini dnevnega spanja. Stopnji izo­braževanja se statisticno znacilno razlikujeta v kolicini spanca na dan (p = 0,000). V casu osnovnošolskega izobraževanja je najvecji delež anketirancev spal 7 do 8 ur (95,7 %), prav tako v casu univer­zitetnega izobraževanja (60,4 %). Med univerzitetnim študijem je narastel delež tistih, ki spijo 5 do 6 ur dnevno (37,4 %). Priporocila NSF (National Sleep Foundation) iz leta 2013 za mlajše odrasle (18 do 25 let) navajajo 7 do 9 ur spanca na dan (Videmšek in Vesnic, 2016). Študenti najpogosteje navajajo, da so vzroki pomanjkanja spanja obiskovanje zabav in druženje pozno v noc ter obremenitev zara­di študija; nekateri navajajo, da je razlog temu tudi hrupno okolje. Analiza je pokazala, da je to vzrok predvsem pri tistih, ki v casu študija živijo v študentskih domovih. Videmškova in Vesniceva (2016) sta ugotovili, da vec kot tretjina študentov izbranih fakultet Univerze v Ljubljani navaja težave z nespecnostjo, zlasti študentke medicinske fakultete. Po podatkih NIJZ se dolžina spanja med odraslimi prebivalci Slo­venije v opazovanem obdobju zmanjšuje. Vec kot polovica prebi­valcev (57,0 %) poroca, da so v zadnjem letu spali najvec sedem ur na dan, kar 12,5 % pa manj kot šest ur dan, kar lahko negativno vpliva na zdravje. Nezadostno spanje poveca tveganje za pojav bolezni srca in ožilja, sladkorne bolezni in debelosti. Dolgotrajno pomanjkanje ustreznega spanja je povezano s krajšo življenjsko dobo (Jeram, 2018). Kajenje, alkohol in sladke pijace Tabela 6 Zacetek kajenja f f (%) na faksu 20 3,3 v srednji šoli 80 13,3 Zacetek kajenja osnovni šoli 10 1,7 ne kadim 493 81,7 Skupno 603 100,0 Iz Tabele 6 lahko razberemo, da 81,1 % ne kadi. 13,3 % tistih, ki ka­dijo, so s to razvado zaceli v srednji šoli, 3,3% na fakulteti in le 1,7 %, to je 10 preizkušancev, v osnovni šoli. Podoben podatek nava­jata tudi Videmškova in Vesniceva (2016); med študenti izbranih fakultet Univerze v Ljubljani je 79,9 % nekadilcev. Po podatkih NIJZ ne kadi 76 % odraslih Slovencev, kadi skoraj vsak cetrti odrasli pre­bivalec, pasivno kadi približno vsak peti, tobacnemu dimu pa je izpostavljeno tudi znatno število otrok in mladoletnikov (Kopriv­nikar, 2018). Tabela 7 predstavlja primerjavo med osnovnošolskim in univerzi­tetnim izobraževanjem v pogostosti uživanja alkohola. Obe stopnji izobraževanja se statisticno znacilno razlikujeta v pogostosti uživa­nja alkohola (p = 0,001). V casu študija anketiranci pogosteje uži­vajo alkohol kot v casu osnovnošolskega izobraževanja. V osnovni šoli 72,47 % anketirancev ni nikoli pilo alkohola, medtem ko se je v casu študija ta odstotek znižal na 5,5 %. Podoben podatek navajata tudi Videmškova in Vesniceva (2016); alkohola nikoli ne pije le 9 % študentov Univerze v Ljubljani. Po podatkih NIJZ ne pije alkoho-la nekoliko vec odraslih prebivalcev Slovenije – 13 %, dvakrat vec žensk kot moških. Vsak deseti odrasli prebivalec Slovenije cezmer-no pije alkohol, vsak drugi pa se vsaj enkrat letno visoko tvegano opije (Lovrecic, B. in Lovrecic, M., 2018). Menimo, da na kajenje in pogostost uživanja alkohola v študent­skih letih ne vpliva življenjski slog v otroštvu, ampak je to posledica drugih dejavnikov. V casu študija se vecina ljudi prvic sooci s sa­mostojnim življenjem, vecina gre takrat prvic od doma in je prvic postavljena v situacijo, v kateri morajo v celoti poskrbeti sami zase. Posamezniki tako niso vec izpostavljeni starševskemu nadzoru, kar je lahko velik faktor, ko pride do odlocitve o kajenju in uživanju al­kohola. Zaradi študentskih druženj in zabav je izpostavljenost kaje­nju in alkoholu vecja, posledicno se poveca tudi možnost, da tudi posamezniki, ki v osnovni šoli niso nikoli kadili in uživali alkohola oziroma so po njem posegali redko, bolj pogosto kadijo in uživajo alkoholne pijace. Tabela 8 Uživanje sladkih pijac v univerzitetnem izobraževanju f f (%) Sokovi 92 15,3 Uživanje sladkih pijac nesladkani caj ali voda gazirane pijace 460 21 76,4 3,5 Drugo 29 4,8 Skupno 602 100,0 Iz Tabele 8 je razvidno, da preizkušanci v 76,4 % najraje posegajo po vodi ali nesladkanem caju. 15,3 % jih posega po razlicnih soko­vih in 3,5 % po gaziranih pijacah. 4,8 % je na vprašanje odgovori-lo z drugo, kjer so najpogosteje navajali kavo ali alkoholne pijace. Vecina preizkušancev torej pozna slabe strani uživanja sladkanih pijac oziroma prednosti uživanja nesladkanih, saj le nizek odsto­tek preizkušancev posega po sokovih in gaziranih pijacah. Vzrok lahko najverjetneje pripišemo kampanjam za zdrav življenjski slog, dobremu oglaševanju le-teh in posledicni dobri informiranosti študentov. Po podatkih NIJZ sladke pijace enkrat na teden ali po­gosteje uživa 27,7 % odraslih prebivalcev Slovenije, vec moških kot žensk, pogosteje so to prebivalci z nižjo izobrazbo (Gregoric in Faj­diga Turk, 2018). .Sklep Z raziskavo smo želeli analizirati življenjski slog anketiranih študen­tov v obdobju osnovnega šolanja in v obdobju študija. V današnjem svetu so zaradi nezdravega življenjskega sloga vse pogostejše kronicne nenalezljive bolezni, ki so predvsem posle-dice nezdravega prehranjevanja, nezadostne športne aktivnosti, kajenja, prekomernega uživanja alkohola in nesposobnosti obvla­dovanja stresa. Pomemben je kakovostni življenjski slog že v otro­štvu, ki naj se nadaljuje v mladostniški dobi, da se lahko priuceni pozitivni vedenjski vzorci prenesejo tudi v dobo odraslosti in sta­rost. Že otroštvu se izoblikujejo dolocene navade in razvade, ki jih posamezniki bolj ali manj obdržijo skozi vse življenje. Menimo, da bi se morali še bolj zavedati pomembnosti obdobja, ko so otroci v osnovni šoli, in ozavešcati ljudi o pomembnosti zdravega življenj­skega sloga – predvsem starše in strokovne delavce, ki delajo z otroki. Raziskave življenjskega sloga študentov kažejo, da le-ti sicer po­znajo dejavnike življenjskega sloga, vendar kljub temu pogosto ne skrbijo dovolj za svoje zdravje. Športna dejavnost ni v ospredju njihovega vsakdana, njihove navade pa so prepletene s pomanj- Tabela 7 Primerjava med osnovnošolskim in univerzitetnim izobraževanjem v pogostosti uživanja alkohola OŠ UNI .² p f f (%) f f (%) Nikoli 437 72,47 33 5,50 nekajkrat na leto 133 22,06 128 21,23 1krat na mesec 22 3,65 126 20,60 2 do 3krat na mesec 6 1,00 202 33,50 Pogostost uživanja alkohola 709,63 0,000 1krat do 2krat na teden 2 0,32 94 15,52 3krat do 6krat na teden 3 0,50 19 3,15 vsak dan 0 0,00 3 0,50 Skupno 603 100,00 605 100,00 Legenda. .² – testna statistika (hi kvadrat); p – statisticna znacilnost. kanjem spanja, nerednimi obroki ter uživanjem alkohola in tobaka. Kljub temu da je dobro znan tudi pozitiven vpliv primernega pre­hranjevanja na zdravje, tega študenti ne jemljejo tako resno, kot bi morali (Videmšek in Vesnic, 2016; Videmšek, 2018). Ugotavljamo, da življenjski slog iz osnovnošolskega obdobja sicer do dolocene mere vpliva na življenjski slog na univerzi, vendar to nedvomno ni edini dejavnik. Prisotno je še mnogo drugih dejav­nikov, zaradi katerih študenti velikokrat potisnejo na stran misel o zdravem življenjskem slogu, ki so ga usvojili v otroštvu, ali pa nanj celo pozabijo, saj jih k temu prisili preveliko breme zgoraj naštetih dejavnikov. Menimo, da bi morala športna vzgoja na vseh ravneh izobraževa­nja, tudi na univerzah, ostati ali ponovno postati obvezna, vsaj v prvem letniku študija, ki bi se v višjih letnikih nadgradila z izbirnimi programi športa, tako na clanicah kot pri centru za obštudijske de­javnosti. Zelo pomembno je, da se zdrav življenjski slog kot rdeca nit vlece od otroštva in mladostništva, skozi obdobje odraslosti do pozne starosti, saj bomo le tako lahko živeli zdravo in polno življenje. .Literatura 1. Bayram, N. in Bilgel, N. (2008). The prevalence and socio-demographic correlations of depression, anxiety and stress among a group of univer­sity students. Soc Psychiatry Psychiatr Epidemiol, 43, 667–72. 2. Beocanin, T., Berglez, S. in Modic, J. (ur.). (2011). Zdravje mladih. Pro-gramski dokument Mladinskega sveta Slovenije. Ljubljana: Mladinski svet Slovenije. 3. Bercic, H. (2016). Mednarodni posvet Zdrav življenjski slog študentov na Univerzi v Ljubljani. Šport, 1-2, 77–84. 4. Bercic, H. (2017). Nekatera spoznanja športne stroke in znanosti o zdra­vem življenjskem slogu študentov. V: Bercic, H. (ur.), Zdrav življenjski slog študentov: zbornik (str. 3-7). Ljubljana: Fakulteta za šport: Slovensko aka-demsko športno društvo. 5. Brcar, P. (2005). Zdravje mladostnikov. V S. Kostanjevec, G. Torkar, M. Gregoric in M. Gabrijelcic (ur.), Zdrav življenjski slog srednješolcev (str. 7–13). Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije. 6. Brougham, R.R., Zail, C.M., Mendoza, C.M. in Miller, J.R. (2009). Stress, sex differences, and coping strategies among college students. Current Psychol, 28 (2), 85–97. 7. Drev, A., Kvaternik, I. in Macur, M. (2015). Prepovedane droge. V: H. Ko­privnikar, M. Zorko, A. Drev, M. Hovnik Keršmanc, I. Kvaternik in M. Ma-cur (ur.), Uporaba tobaka, alkohola in prepovedanih drog med prebivalci slovenije ter neenakosti in kombinacije te uporabe. (str. 112–154). Ljubljna: Nacionalni inštitut za javno zdravje. 8. Gerlovic, D. (2017). Športni objekti in študentski šport. V: Bercic, H. (ur.), Zdrav življenjski slog študentov: zbornik (str. 31–35). Ljubljana: Fakulteta za šport: Slovensko akademsko športno društvo. 9. Gizinska, R., Górnik, K. in Podstawski, R. (2013). Habits and Attitudes of First Year Students at Warmia & Mazury University, Poland regarding He­althy Lifestyle. Education in Medicine Journal, 5(3), 64–76. 10. Gregoric, M. in Fajdiga Turk, V. (2018). Prehranjevanje. V M. Vinko (ur.), T. Kofol Bric (ur.), A. Korošec (ur.), S. Tomšic (ur.), M. Vrdelja (ur.), Kako skrbimo za zdravje? Z zdravjem povezan vedenjski slog prebivalcev Slovenije (str. 9–13). Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje. 11. Jeram, S. (2018). Hrupno bivalno okolje in spanje. V M. Vinko (ur.), T. Kofol Bric (ur.), A. Korošec (ur.), S. Tomšic (ur.), M. Vrdelja (ur.), Kako skrbimo za zdravje? Z zdravjem povezan vedenjski slog prebivalcev Slovenije (str. 18–21). Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje. 12. Jericek, H., Lavtar, D. in Pokrajac, T. (ur.). (2007). Z zdravjem povezano ve­denje v šolskem obdobju: HBSC Slovenija. (Porocilo o raziskavi). Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije. 13. Jericek Klanšcek, H. in Hribar, K. (2018). Obvladovanje stresa. V M. Vinko (ur.), T. Kofol Bric (ur.), A. Korošec (ur.), S. Tomšic (ur.), M. Vrdelja (ur.), Kako skrbimo za zdravje? Z zdravjem povezan vedenjski slog prebivalcev Slovenije (str. 18–21). Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje. 14. Kokalj, J. in Bilban, M. (2015). Stresorji in izgorelost med študenti me­dicine – primerjava med Medicinsko fakulteto v Ljubljani in Mariboru. Medicinski razgledi, 54(3), 335–45. 15. Koprivnikar, H. (2018). Kajenje. V M. Vinko (ur.), T. Kofol Bric (ur.), A. Koro­šec (ur.), S. Tomšic (ur.), M. Vrdelja (ur.), Kako skrbimo za zdravje? Z zdrav­jem povezan vedenjski slog prebivalcev Slovenije (str. 18-21). Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje. 16. Lombar Premru, P. (maj 2017). Kaj za svoje zdravje lahko storim samo sama? V: Željeznov Senicar, M. (ur.), Promocija zdravja v vzgoji in izobra­ževanju: zbornik / II. mednarodna strokovna konferenca zaposlenih v vzgoji in izobraževanju (str. 157-160). Ljubljana: MiB. 17. Lotric, S. (2015). Analiza življenjskega sloga študentov in študentk Univerze v Ljubljani z vidika prehranjevalnih navad in pogostosti športne vadbe (Di-plomsko delo). Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, Ljubljana. 18. Lovrecic, B. in Lovrecic, M. (2018). Pitje alkohola. V M. Vinko (ur.), T. Kofol Bric (ur.), A. Korošec (ur.), S. Tomšic (ur.), M. Vrdelja (ur.), Kako skrbimo za zdravje? Z zdravjem povezan vedenjski slog prebivalcev Slovenije (str. 18-21). Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje. 19. Majeric, M. in Zurc, J. (2016). Analiza vzorcev vedenj, povezanih z zdrav­jem – pilotna študija pri študentih Univerze v Ljubljani. Šport, 64(1–2), 203–208. 20. Podstawski, R., Górnik, K. in Gizinska, R. (2013). Habits and Attitudes of First Year Students at Warmia & Mazury University, Poland regarding Healthy Lifestyle. Educ Med J., 5 (3), 64–76. 21. Starc, G., Jurak ,G., Kovac, M., Leskošek, B. in Strel, J. (2017). Pilotni projekt SLOFIT študent na ljubljanski univerzi. V H. Bercic (ur.), Zdrav življenjski slog študentov: zbornik (str. 18–30). Ljubljana: Fakulteta za šport, Sloven-sko akademsko športno društvo. 22. Škof, B. (2010). Spravimo se v gibanje – za zdravje in sreco gre: kako do bolj­še telesne zmogljivosti slovenske mladine?. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za šport. 23. Tomori, M. (2005). Psihološki dejavniki prehranjevanja v mladostniškem obdobju. V S. Kostanjevec, G. Torkar, M. Gregoric in M. Gabrijelcic (ur.), Zdrav življenjski slog srednješolcev (str. 7–13). Ljubljana: Inštitut za varova­nje zdravja Republike Slovenije. 24. Videmšek, D. (2018). Življenjski slog študentov. Šport, 66 (1-2), 15–19. 25. Videmšek, N. in Vesnic, S. (2016). Življenjski slog in izgorelost pri štu­dentih Univerze v Ljubljani. Ljubljana: Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani. 26. Zdrav življenjski slog (n.d.). Ministrstvo za šolstvo in šport. Pridobljeno iz: http://www.cpi.si/files/cpi/userfiles/trajnostnirazvoj/07_zdrav_zi­vljenjski_slog.pdf 27. Zovko, V. (2017). Analiza športa na Univerzi v Ljubljani v zadnjih razvoj­nih obdobjih. V H. Bercic (ur.), Zdrav življenjski slog študentov: zbornik (str. 13–17). Ljubljana: Fakulteta za šport, Slovensko akademsko športno društvo. 28. Zdravje študentov. (19. 2. 2013). Intervju z asist. Mojco Miholic, dr. med., specialistko za družinsko medicino. Pridobljeno iz: http://www.zdstu­denti.si/strokovni-prispevki/56-strokovni-prispevki/197-zdravje-stu­dentov. Špela Stegne, dipl. šp.vzg. Društvo Otroška gibalnica HOP HOP spela.stegne@gmail.com Majeric Matej*, Aleš Mocnik**, Maja Dolenc*, Primož Pori* 8-tedenski program za izboljšanje življenjskega sloga študentov – primer dobre prakse Izvlecek Namen prispevka je bil predstaviti ucinek 8-tedenskega programa za zdrav življenjski slog študentov. Vzorec je predstavljajo 41 merjencev, od katerih jih je bilo 19 moških in 22 žensk in so bili v študijskem letu 2015-16 redno vpisani na izbirni obštudijski predmet ECTS Fitnes. Pred in po izved-bi programa smo izvedli meritve standardiziranih antropo­morficnih in fitnes testov. Za preverjanje ucinka programa na komponente življenjskega sloga in vedenje merjencev, ki je povezano z zdravjem, smo uporabili anketni vprašalnik (Majeric, 2015). Podatke smo obdelali s programom SPSS za Windows. Ugotovili smo, da je imel 8-tedenski program po­zitivni ucinek na zmanjšanje obsegov telesa v predelu tre­buha in bokov, ter da so se izboljšali rezultati v fitnes testih, s katerimi smo merili vzdržljivost v moci, gibljivost in splošno vzdržljivost. Program je imel pri študentih pozitivni ucinek tudi na vrednotenje komponent življenjskega sloga ter, sta­lišca povezana z zdravim življenjskim slogom in na obcutek uspešnosti v življenju »na sploh«. Vse to smo potrdili na rav­ni 5% statisticnega tveganja (p=0,05). Zaradi pozitivnega ucinka programa, predlagamo, da podobne programe izva­jajo tudi drugi ucitelji in strokovni delavci v športu, ki izvaja­jo športne programe za študente. Kljucne besede: zdrav življenjski slog, program, ucinek, fitnes, študenti. • Uvod Zdrav življenjski slog je v sedanjem casu eno najpogosteje upora­bljenih pogovornih besednih zvez, s katerimi želimo posameznike opozoriti na pomen njihovega aktivnega delovanja s ciljem ohra­njanja ali izboljšanja zdravja v vsakdanjem življenju. Pri tem zdravje *Fakulteta za šport, Univerza v Ljubljani **Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani An 8-week program for a healthy lifestyle of students - an example of good practice Abstract The purpose of the paper was to present the effect of the 8-week program for a healthy lifestyle of students. The sam­ple represented 41 students, of which19 were men and 22 were women and were in the academic year 2015-16 regular­ly enrolled in the optional course ECTS Fitness. Before and after the program we performed measurements of stand­ardized anthropomorphic and fitness tests. A questionnaire was used to check the effect of the program on lifestyle components and the health-related behaviour (Majeric, 2015). Data was processed using the SPSS for Windows pro­gram. We found that the 8-week program had a positive ef­fect on reducing the body’s circumference in the abdomen and hips, and that the results in fitness tests which measure strength, flexibility and overall endurance were improved. The program also had a positive effect on the evaluation of lifestyle components and on health-related lifestyle atti­tudes. We confirmed all this at the level of 5% of statistical significance (p=0,05). Due to the positive effect of this pro­gram, we suggest to other teachers and professional sports professionals who implement sports programs for students to implement similar sport programes. Key words: healthy lifestyle, program, effect, fitness, students. po definiciji Svetovne zdravstvene organizacije (WHO, 2009) ni le odsotnost bolezni, ampak stanje popolne telesne, duševne in so-cialne blaginje. V širšem smislu je ohranjanje ali ponovno vzposta­vljanje tega stanja pri vsakem posamezniku povezano z njegovim odgovornim vedenjem do sebe in drugih v življenju na sploh. V ožjem smislu pa gre za zavedanje o pomenu ustreznega vedenj-ska sloga do zdravja, torej o posameznikovem znacilnem nacinu življenja, ki vpliva na njegovo zdravstveno stanje. Vedenjski slog posameznika namrec lahko njegovo zdravstveno stanje ohranja, varuje in krepi, ce pa je nezdrav, pa prispeva k razvoju kronicnih nenalezljivih bolezni. Kronicne nenalezljive bolezni, kot so rak, bo­lezni srca in ožilja, diabetes, bolezni dihal ipd., so v današnjem casu eden najpogostejših razlogov prezgodnje umrljivosti. Po nekate­rih podatkih bi jih lahko z ustreznim življenjskim slogom v vec kot 80% preprecili. Zdravstvena stroka (Tomšic, 2014) med dejavnike tveganja vedenjskega sloga šteje neredno, neuravnoteženo in nezdravo prehrano, nezadostno telesno dejavnost ter športno ak­tivnost, nezadostni in neustrezni nocni pocitek, negativni psihicni stres in nezdrave razvade kot je prekomerno pitje alkohola in kaje­nje. Številni strokovnjaki v zadnjem casu opozarjajo tudi na vse bolj pogosto zlorabo zdravil v smislu poživil in pomirjeval, uživanje raz­licnih drog in prepogosto uporabo elektronskih naprav (pametnih telefonov, tablic, racunalnikov…). Vse to pa v prekomerni uporabi kaže vse znake odvisniškega vedenja. Avtorji prispevka smo v študijskem letu 2015-16 v okviru Centra za univerzitetni šport Univerze v Ljubljani (sedaj Centra za obštudij­sko dejavnost UL) prvic izvedli pilotni projekt »8-tedenski program za izboljšanje življenjskega sloga študentov« pri izbirnem predme­tu ECTS Fitnes. Predmet ECTS Fitnes je namenjen vsem študentom Univerze v Ljubljani, ki se želijo seznaniti s fitnesom in hkrati osvo­jiti znanja, ki omogocajo razlicne nacine telesne vadbe v fitnesu. Cilji predmeta so, da se študenti usposobijo za pravilno uporabo fitnes trenažerjev in pripomockov (elastik, vadbenih trakov, žog, drsnikov, palic, kolebnic, rock, kroglastih uteži z rocajem …) kot nadomestkov uporabe klasicnih fitnes trenažerjev, ob tem pa pri­dobijo tudi osnovna znanja o delovanju organizma pri telesnem naporu ter uporabi razlicnih metod za razvoj moci, vzdržljivosti in gibljivosti. Od študijskega leta 2013-14 do 2018-19 se je vsako leto na predmet ECTS Fitnes povprecno vpisalo 90 študentov. Razporejeni so bili v vec vadbenih skupin, v katerih je bilo 25-30 vadecih. Izbirni pred-met smo izvajali v fitnes telovadnici v Športni dvorani v študent­skem naselju v Rožni dolini. Za vsako skupino je predmet potekal enkrat tedensko po dve šolski uri (skupaj 90 minut). Zaradi velikega števila študentov na eni vadbeni enoti smo morali vadbo organizi­rati tako, da je bila za študente cim bolj ucinkovita. Zato smo prvo šolsko uro (45 minut) namenili organizirani skupinski vadbi, drugo šolsko uro (45 minut) pa so študenti vadili (skladno z osebnimi cilji) po osebnem fitnes programu. Izvajalci smo se zavedali, da sodobna fitnes vadba že dalj casa pre­sega le vadbo na fitnes trenažerjih, zato je bil naš glavni cilj, da študenti spoznajo fitnes vadbo kot športno dejavnost, ki ima celo­stni vpliv na njihove gibalne ter funkcionalne sposobnosti, sestavo telesa, zdravje in pocutje. S tega vidika smo v zadnjih štirih letih izvedbe predmeta ECTS Fitnes uporabili sistematicni pristop; ob zacetku izvajanja predmeta smo opravili analizo zacetnega stanja, nato smo izvajali program in na koncu zopet naredili analizo konc­nega stanja. Analiza stanja je vkljucevala meritve sestave telesa, obsegov, ter izvedbo izbranih fitnes testov za gibljivost, vzdržlji­vost v moci in splošno vzdržljivost. Vsako leto smo na prvem srecanju s študenti t.j. pred izvedbo predmeta ECTS Fitnes študente tudi anketirali. Namen tega je bil pridobiti podatke o njihovih ciljih in pricakovanjih (Majeric, 2015). Osebni cilji udeležencev izbirnega predmeta ECTS Fitnes so bili v glavnem izboljšanje kondicije in pocutja ter oblikovanje telesa (pri študentkah) in pridobivanje moci in mišicne mase (pri študentih). Vsako leto je cca. 30% udeležencev želelo izgubiti tudi odvecne kilograme. Vecina študentov je bila pred izvedbo predmeta ne­redno in neorganizirano telesno dejavna; povprecno pa so se ukvarjali s športno dejavnostjo dvakrat tedensko. Približno 20% študentov se je ukvarjala s fitnesom, 20% z razlicnimi oblikami vo­dene vadbe, ostali pa z razlicnimi oblikami športov v naravi, najvec s tekom, hojo, pohodništvom in kolesarjenjem. Izvajalci smo študente (skladno z ucnim nacrtom) želeli nauciti osnov fitnes vadbe, ter jim omogociti prakticno izkušnjo, da lahko z nacrtovano in sistematicno vadbo dosežejo zastavljene osebne cilje. Zato smo jim ob pricetku izvajanja predmeta ECTS Fitnes pri­pravili 8-tedenski uvajalni program, katerega glavni cilj je bil štu­dente spodbuditi k redni, najmanj trikrat tedenski telesni vadbi. Med izvajanjem programa smo študentom nacrtno posredovali informacije za izboljšanje njihovega vedenjskega sloga za izboljša­nje zdravja. S tem smo želeli (v njihovem vsakdanu) ob povecanju pogostosti in rednosti telesne vadbe izboljšati tudi njihovo ozave-šcenost o drugih dejavnikih zdravega življenjskega sloga; spodbu­jali smo jih k zdravi in uravnoteženi prehrani, k pitju ustrezne koli-cine vode, ustrezni dolžini nocnega pocitka in dnevni aktivnosti za sprostitev in zmanjšanje stresa. Program smo pripravili po priporocilih Svetovne zdravstvene orga­nizacije (WHO, 2004, 2009, 2010, 2014, 2019) o prehrani, pitju teko-cine, telesni dejavnosti in nocnem pocitka. Skladno z uvodnimi izhodišci je namen tega prispevka predstaviti ucinek 8-tedenskega programa za izboljšanje življenjskega sloga študentov, ki smo ga izvedli pri predmetu ECTS Fitnes v študijskem letu 2015-16 na izbrane telesne znacilnosti, gibalne sposobnosti in stališca povezana z zdravjem. S tem želimo k izvajanju podobnih programov spodbuditi tudi druge ucitelje in strokovne delavce v športu, ki izvajajo športne programe za študente na Univerzi v Ljubljani. .Metode Opis izvedbe Eksperimentalni program je potekal od novembra 2015 do januarja 2016 pri predmetu ECTS Fitnes na Centru za univerzitetni šport na Univerzi v Ljubljani. Novembra 2015 smo izvedli meritve zacetnega stanja obsegov in sestave telesa, moci, gibljivosti in vzdržljivosti ter analizo življenjskega sloga (anketa). Sledilo je osem tednov ciljno usmerjenega izvajanja programa v obliki tedenskih 90 minutnih srecanj (prakticnih vaj). Na teh srecanjih je vodja programa vade-cim vsake dva tedna predstavil delovni list s prakticnimi priporocili Svetovne zdravstvene organizacije o zdravi prehrani, pitju teko-cin, telesni vadbi, spanju in pocitku (WHO, 2004, 2009, 2010, 2014, 2019). Skupaj so prejeli štiri delovne liste z natancnimi navodili. Na srecanjih so se študenti naucili pravilno izvajati krepile in raztezne gimnasticne vaje. Po tem delu je sledila izvedba organizirane sku­pinske 30-minutne telovadbe za moc in gibljivost. Na ta nacin so študenti osvojili pravilne gibalne vzorce krepilnih in razteznih gim­nasticnih vaj in se naucili pravilno izvajati 30-minutno telovadbo. Po srecanju so študenti za vsake dva tedna posebej dobili navodi-lo, da do prihodnjega srecanja najmanj dva-krat tedensko na enak nacin (kot na vaji) izvedejo 30-minutno telovadbo; ob tem pa še najmanj dva-krat tedensko izvedejo nizko intenzivno 45-minutno aerobno vadbo v naravi (hoja ali tek). Po osmih tednih smo januar­ja 2016 izvedli meritev koncnega stanja. Slike od 1 do 4 prikazujejo delovne liste, ki so jih prejeli vadeci v programu. Slika 1. Delovni list za prvi in drugi teden Slika 2. Delovni list za tretji in cetrti teden Preiskovanci Preiskovanci so bili redno vpisani študenti v dodiplomske progra-me na razlicnih clanicah Univerze v Ljubljani. Najvec študentov in študentk je bilo iz Filozofske in Biotehnicne fakultete. Iz preglednice 1 je razvidno število vkljucenih študentov v razi­skavo. V tem prispevku smo pripravili analizo le za študente, ki so sodelovali v obeh meritvah t.j. zacetnega in koncnega stanja in za katere smo zbrali vse podatke, ki so opisani v spremenljivkah. To pomeni, da so študenti izvedli zacetne in koncne meritve obse-gov telesa in testov gibalnih sposobnosti ter da so izpolnili anketni vprašalnik o življenjskem slogu pred zacetkom in po izvedbi pro-grama. Glede na primerljive raziskave, lahko ugotovimo, da nam je uspelo zbrati relativno velik vzorec t.j. 41 merjencev, od katerih jih je bilo 19 (46%) moških in 22 (54%) žensk. Podobne raziskave obicajno potekajo na najvec 20 merjencih. Pripomocki Spremembe med zacetno in koncno meritvijo v telesnih znacil­nostih obsegov smo merili s standardiziranimi antropometricnimi Preglednica 1 Znacilnosti merjencev, ki so bili vkljuceni v raziskavo Slika 4. Delovni list za sedmi in osmi teden meritvami za obseg trebuha, pasu in bokov v centimetrih (Coburn in Malek, 2012). Gibalne sposobnosti vadecih pa smo merili s stan­dardiziranimi fitnes testi (Coburn in Malek, 2012; Gray Cook, 2010; Mackenzie, 2005), ki jih prikazuje preglednica 3. Gibljivost smo merili s testom predklon sede (Coburn in Malek, 2012); vzdržljivostno moc nog smo merili s pocepi (Mackenzie, 2005), vzdržljivostno moc rok smo merili s sklecami (Mackenzie, 2005); vzdržljivostno moc trupa smo merili s testom upogibi trupa iz hrbtne leže skrcno (Coburn in Malek, 2012). Splošno vzdržljivost smo merili s 3 minutnim testom stopanja na klop (Coburn in Ma-lek, 2012). Stabilizacijo telesa smo merili s testom odnoženje v levo in desno-bocni opori na podlahteh (Gray Cook, 2010). Gibalni vzo-rec pa smo merili s testom FMS pocep (Gray Cook, 2010). Spremembo življenjskega sloga med zacetno in koncno meritvijo smo merili z anketo (Majeric 2015). V anketi so študenti ocenjevali stališca do svojega življenjskega sloga z vidika sedmih komponent (telesne, intelektualne, custvene, socialne, duhovne, zaposlitvene in okolijske) (Pori, 2012) in vedenja povezanega z zdravjem. Merjenci na meritvi Moški Ženske Mstarost SDstarost Starostni razpon Zacetnega stanja 34 (32 %) 37 (35 %) 21,21 1,748 19 - 22 Koncnega stanja 21 (20 %) 26 (24 %) 21,20 1,618 19 - 22 Zacetnega in koncnega stanja 19 (46 %) 22 (54 %) 21,22 1,666 19 - 22 Legenda: Mstarost – mediana starosti; SDstarost – standardni odklon. Preglednica 3 Standardizirani fitnes testi, ki smo jih uporabili v raziskavi Gibalna sposobnost Fitnes test Rezultat Gibljivost Predklon sede (Coburn in Malek, 2012) Najvecji razpon giba v cm Vzdržljivost v moci Pocepi (Mackenzie, 2005) Najvecje število ponovitev Sklece (Mackenzie, 2005) Najvecje število ponovitev Upogibi trupa (Coburn in Malek, 2012) Najvecje število ponovitev Vzdržljivost Test stopanja (Coburn in Malek, 2012 Število srcnih utripov v 60 sek. Stabilizacija Odnoženje v bocni opori (Gray Cook, 2010) Ocena od 1 do 3 Gibalni vzorec FMS pocep (Gray Cook, 2010) Ocena od 1 do 4 Legenda: cm – centimetri; ocena gibalnega vzorca pri testu FMS pocep z ocenami od 1 do 3, kjer je 1 predstavljala najnižjo oceno, 3 pa najvišjo; ocena gibalnega vzorca pri testu odnoženje v levo in desno-bocni opori na podlahteh z ocenami od 1 do 4, kjer je 1 predstavljala najnižjo oceno, 4 pa najvišjo. Spremenljivke (7) o komponentah in stališcih do življenjskega slo­ga so bile: 1. Telesna komponenta: Imam primerno raven gibalnih in funk-cionalnih sposobnosti ter primerno sestavo telesa, imam do-ber imunski sistem, imam zdrave prehranjevalne navade in ne uživam alkohola in ne kadim. Spremenljivka (ŽS1): Dobro se pocutim, ker sem v dobri kondiciji, zdrav/a, se zdravo prehranju­jem in ne uživam alkohola in ne kadim. 2. Intelektualna komponenta: Stalno zavestno skrbim za rast in ucenje ter bogatenje znanja in spretnosti (s študijem, z razni-mi strokovni tecaji, branjem knjig, dodatnimi izobraževanji ipd.). Spremenljivka (ŽS2): Dobro se pocutim, ker se intelektualno razvijam. 3. Custvena komponenta: Stalno zavestno skrbim za pozitivni custveni tok (sreca in veselje) in nadziram stres. Spremenljivka (ŽS3): Dobro se pocutim, ker sem pozitiven/a in brez stresa. 4. Socialna komponenta: Stalno zavestno skrbim za dobro ko­munikacijo z ljudmi in vzdrževanje pristnih medosebnih od­nosov. Spremenljivka (ŽS4): Dobro se pocutim, ker imam dobro komunikacijo in dobre medosebne odnose z ljudmi. 5. Duhovna komponenta: Stalno zavestno skrbim za osebno rast na podrocju vrednot, kulturnih prepricanj in moralnih stališc. Spremenljivka (ŽS5): Dobro se pocutim, ker se duhovno razvijam. 6. Zaposlitvena komponenta: Stalno zavestno skrbim za zado­voljstvo na svojem študijskem in/ali delovnem mestu (od­nosi, stres, delovna ucinkovitost). Spremenljivka (ŽS6): Dobro se pocutim, ker študiram/delam v pozitivnem okolju, kar me to veseli in osrecuje. Pri svojem delu sem ucinkovit/a. 7. Komponenta okolja: Predstavlja naš življenjski prostor (bival­ni prostor, medicinsko oskrbo, higieno, cisto okolje). Spremen­ljivka (ŽS7): Dobro se pocutim v okolju, kjer živim. Spremenljivke (9) o stališcih glede vedenja, ki ga povezujemo z zdravjem so bile: 1. Spremenljivka (ZŽ1): Sem zdrav/a: brez vseh vrst bolezni in imam dobro imunsko odpornost. 2. Spremenljivka (ZŽ2): Imam zdravo telesno sestavo: primerno telesno težo in optimalni delež mašcob. Nimam odvecnih kilo-gramov in mašcob. 3. Spremenljivka (ZŽ3): Imam zdravo in urejeno prehrano: jem raznovrstno nepredelano hrano z dovolj svežega sadja in zele­njave. Jem malo mesa, mleka in mlecnih izdelkov. Pijem dovolj vode in manj sladkih ter gaziranih pijac. Jem najmanj 5 obrokov na dan. 4. Spremenljivka (ZŽ4): Dnevno se gibam na svežem zraku: dnev-no namenim cas za hojo, sprehod, kolesarjenje ali tek zunaj, po možnosti v naravi. 5. Spremenljivka (ZŽ5): Dnevno namenim cas za psihicno spro­stitev: sprošcam stres in obnavljam energijo. 6. Spremenljivka (ZŽ6): Vecino noci spim dovolj: povprecno 7-9 ur/noc; zbudim se spocit/a. 7. Spremenljivka (ZŽ7): Sem v dobri telesni kondiciji – moc: pocu­tim se, da imam dovolj moci za dnevne napore, ki so povezani s športom in gibanjem na sploh. 8. Spremenljivka (ZŽ8): Sem v dobri telesni kondiciji – gibljivost: pocutim se, da sem dovolj gibljiv/a in ne zakrcen/a ob dnevnih naporih, povezanih s športom in gibanjem na sploh. 9. Spremenljivka (ZŽ9): Sem v dobri telesni kondiciji – vzdržlji­vost: pocutim se vzdržljiv/a ob dnevnih naporih, povezanih s športom in gibanjem na sploh. Izbrali smo še dve spremenljivki za ocenjevanje stališc o obcutku uspešnosti in perspektivnosti v življenju »na sploh«: 1. Spremenljivka: »Na sploh« sem v življenju uspešen. 2. Spremenljivka: »Na sploh« imam v življenju dober obcutek glede perspektivnosti študija in zaposlitve. Študentje so se do posameznih stališc opredelili z ocenami na 6-stopenjski Likertovi lestvici, pri cemer sta bili oceni 1 (»trditev zame ne drži«) in ocena 6 (»trditev zame popolnoma drži«) skrajni meji razpona, ocene 2, 3, 4 in 5 pa vmesne opredelitve. Analiza podatkov Dobljeni podatki so predstavljeni z medianami in standardnimi odkloni. Statisticno znacilne razlike v ocenah med skupinama pri posameznih spremenljivkah smo ugotavljali s t-testom za neod­visne vzorce, Wilcoxonovim testom za ordinalne merske ravni (pri FMS pocepu) in komponentno analizo, ko smo združevali spre­menljivke o stališcih povezanih z življenjskim slogom« in stališcih o vedenju, povezanim z zdravjem na skupno komponento. Sta­tisticno znacilna razlika je bila potrjena na ravni 5% statisticnega tveganja (p=0,05). Podatke smo obdelali s statisticnim programom SPSS (verzija 15.0, SPSS Inc., Chicago, ZDA). .Rezultati Preglednica 3 kaže razlike med zacetno in koncno meritvijo pri merjenju obsega pasu, trebuha in bokov ter razmerju pas/boki. Pri vseh meritvah, razen pri obsegu pasu smo ugotovili statisticno znacilne razlike med zacetno in koncno meritvijo. Ugotovili smo, da se je pri merjencih med trajanjem programa statisticno zna-cilno zmanjšal obseg trebuha (p=0,001) in obseg bokov (p=0,05); prav tako se je zmanjšalo razmerje med pasom in boki (p=0,05). Preglednica 4 kaže razlike med zacetno in koncno meritvijo pri fi­tnes testih. Pri vseh meritvah, smo ugotovili statisticno znacilne razlike (p=0,001) med zacetno in koncno meritvijo. Ugotovili smo, da so merjenci v osmih tednih izvajanja programa statisticno zna-cilno izboljšali gibljivost pri predklonu sede (+3,12 cm), moc nog pri pocepih (+16 ponovitev), moc rok pri sklecah (+5,14 ponovitev), moc trupa pri upogibih trupa (+36,17 ponovitev) in splošno vzdr­žljivost pri 3 minutnem testu stopanja (-7,17 srcnega utripa). Preglednica 5 kaže razlike med zacetno in koncno meritvijo pri testu FMS pocep in testu Odnoženje v levo in desno-bocni opori na podlahteh. Pri vseh meritvah, smo ugotovili statisticno znacil­ne razlike (p=0,001) med zacetno in koncno meritvijo. Ugotovili smo, da so merjenci v osmih tednih izvajanja programa statisticno znacilno izboljšali oceno stabilizacije telesa v levo- (+0,95 ocene) in desno-bocni (+1,09 ocene) opori na podlahteh. Prav tako so izboljšali ocene gibalnega vzorca pri FMS pocepu (+0,53 ocene). Preglednica 6 kaže razlike med zacetno in koncno meritvijo pri stališcih povezanih z življenjskim slogom. Ocene pri vseh stali-šcih skupaj (ŽS1-ŽS7), s katerimi smo ocenjevali vse komponen­te življenjskega sloga na eni komponenti (telesno, intelektualno, custveno, socialno, duhovno, zaposlitveno in okolijsko) so se pri zakljucnem anketiranju statisticno znacilno zvišale (p=0,001). Prav tako smo to ugotovili pri posameznih komponentah: telesni (ŽS1 »Dobro se pocutim, ker sem v dobri kondiciji, zdrav/a, se zdravo prehranjujem in ne uživam alkohola in ne kadim.«) (p=0,001); inte­lektualni (ŽS2 »Dobro se pocutim, ker se intelektualno razvijam.«) (p=0,05); custveni (ŽS3 »Dobro se pocutim, ker sem pozitiven/a in brez stresa.« (p=0,05); duhovni (ŽS5 »Dobro se pocutim, ker se du­hovno razvijam.«) (p=0,05) in zaposlitveni (ŽS6 »Dobro se pocutim, Preglednica 3 Razlike med zacetno in koncno meritvijo pri merjenju obsega pasu, trebuha in bokov ter razmerje pas/boki Spremenljivka M1 M2 SE t df p Obseg pasu (v cm) 77,34 76,91 0,26 1,68 37 0,101 Obseg trebuha (v cm) 85,79 83,22 0,44 5,84 37 < 0,001 Obseg bokov (v cm) 99,11 97,06 0,60 3,40 37 < 0,05 Razmerje pas/boki (koeficient) 0,79 0,78 0,01 -2,29 37 < 0,05 Legenda: M1 – mediana za zacetno meritev; M2 – mediana za koncno meritev; SE – standardna napaka; t – t test; df – prostostne stopnje; p – raven statisticne znacilnosti (p=0,05). Preglednica 4 Razlike med zacetno in koncno meritvijo pri fitnes testih Fitnes test M1 M2 SE t df p Predklon sede (v cm) 43,00 46,12 0,52 -6,03 40 < 0,001 Pocepi (št. ponovitev) 75,40 91,40 2,33 -6,85 39 < 0,001 Sklece (št. ponovitev) 15,47 20,61 0,65 -7,85 35 < 0,001 Upogibi trupa (št. ponovitev) 54,53 90,70 9,85 -3,67 39 < 0,001 Test stopanja (utrip 60 sek.) 127,35 120,18 1,48 4,85 39 < 0,001 Legenda: M1 – mediana za zacetno meritev; M2 – mediana za koncno meritev; SE – standardna napaka; t – testna t statistika; df – prostostne stopnje; p – raven statisticne znacilnosti (p=0,05); Upogibi trupa – upogibi trupa iz hrbtne leže; Test stopanja na klop; Utrip 60 sek. – srcni utrip v 60 sekundah, 15 sekund po izvedbi testa. Preglednica 5 Razlike med zacetno in koncno meritvijo pri testu FMS pocep in Odnoženje v levo in desno-bocni opori na podlahteh Fitnes test M1 M2 Povprecje pozitivnih rangov p Odnoženje D 2,38 3,33 12,7 < 0,001 Odnoženje L 2,19 3,28 14,0 < 0,001 FMS pocep 2,17 2,70 9,0 < 0,001 Legenda: M1 – mediana za zacetno meritev; M2 – mediana za koncno meritev; p – raven statisticne znacilnosti (p=0,05); Odnoženje D – odnoženje v desno-bocni opori na podlahteh; Odnoženje L – odnoženje v levo-bocni opori na podlahteh. Preglednica 6 Razlike med zacetno in koncno meritvijo v stališcih povezanih z življenjskim slogom Stališce M1 M2 SE t df p ŽS1 3,85 4,51 0,14 -4,77 40 < 0,001 ŽS2 4,02 4,49 0,17 -2,65 40 < 0,05 ŽS3 3,80 4,24 0,14 -3,04 40 < 0,05 ŽS4 4,73 4,88 0,17 -0,88 39 0,383 ŽS5 3,85 4,32 0,16 -2,82 40 < 0,05 ŽS6 4,17 4,68 0,18 -2,93 40 < 0,05 ŽS7 4,90 5,07 0,13 -1,27 40 0,213 ŽS skupaj 4,19 4,60 0,1 -4,3 40 < 0,001 Legenda: M1 – mediana za zacetno meritev; M2 – mediana za koncno meritev; SE – standardna napaka; t – testna t statistika; df – prostostne stopnje; p – raven statisticne znacilnosti (p=0,05). ker delam v pozitivnem okolju, kar me veseli in osrecuje. Pri svojem delu sem ucinkovit/a.«) (p=0,05). Pri socialni (ŽS4 »Dobro se pocu­tim, ker imam dobro komunikacijo in dobre medosebne odnose z ljudmi.«) in okolijski (ŽS7 »Dobro se pocutim v okolju, kjer živim.«) komponenti so se ocene v osmih tednih izvajanja programa zvi­šale, vendar ne na ravni statisticne znacilnosti. Preglednica 7 kaže razlike med zacetno in koncno meritvijo pri sta­lišcih o vedenju merjencev, ki ga povezujemo z zdravjem. Ocene pri vseh stališcih skupaj (ZŽ1-ZŽ9), s katerimi smo ocenjevali stali-šca o zdravem življenjskem slogu, so se v osmih tednih izvajanja programa statisticno znacilno zvišale (p=0,05). Statisticno znacilno (p=0,05) so se ocene zvišale še pri stališcih o zdravi prehrani (ZŽ3 »Imam zdravo in urejeno prehrano: jem raznovrstno nepredelano hrano z dovolj svežega sadja in zelenjave. Jem malo mesa, mleka in mlecnih izdelkov. Pijem dovolj vode in manj sladkih ter gazira- Preglednica 7 nih pijac. Jem najmanj 5 obrokov na dan.«), o telesni moci (ZŽ7 »Sem v dobri telesni kondiciji – moc: pocutim se, da imam dovolj moci za dnevne napore, ki so povezani s športom in gibanjem na sploh« in gibljivosti (ZŽ8 »Sem v dobri telesni kondiciji – gibljivost: pocutim se, da sem dovolj gibljiv/a in ne zakrcen/a ob dnevnih naporih, povezanih s športom in gibanjem na sploh«. Prav tako so se ocene zvišale pri vseh ostalih stališcih, vendar ne na ravni statisticno znacilnih razlik. Preglednica 8 kaže razlike med zacetno in koncno oceno pri vre­dnotenju uspešnosti in perspektivnosti v življenju »na sploh«. Za­nimivo je, da so se ocene pri stališcu »Na sploh« sem v življenju uspešen.« pri koncni meritvi (v primerjavi z zacetno) statisticno znacilno zvišale (p=0,05). Iz tega lahko sklepamo, da je imel pro­gram pozitivni ucinek na obcutek uspešnosti v življenju. Pri stališcu »Na sploh« imam v življenju dober obcutek glede perspektivnosti Razlike med zacetno in koncno meritvijo v stališcih o vedenju merjencev, povezanim z zdravjem Stališce M1 M2 SE t df p ZŽ1 4,90 4,90 0,10 0 39 1,000 ZŽ2 3,76 4,00 0,12 -1,95 40 0,058 ZŽ3 3,83 4,24 0,18 -2,33 40 < 0,05 ZŽ4 3,85 3,90 0,20 -0,24 40 0,812 ZŽ5 3,63 3,95 0,19 -1,67 40 0,102 ZŽ6 4,27 4,44 0,17 -1,02 40 0,313 ZŽ7 4,15 4,56 0,16 -2,59 40 < 0,05 ZŽ8 4,00 4,46 0,17 -2,76 40 < 0,05 ZŽ9 3,98 4,32 0,18 -1,86 40 0,070 ZŽ_skupaj 4,04 4,31 0,10 -2,78 40 < 0,05 Legenda: M1 – mediana za zacetno meritev; M2 – mediana za koncno meritev; SE – standardna napaka; t – testna t statistika; df – prostostne stopnje; p – raven statisticne znacilnosti (p=0,05). Preglednica 8 Razlike med zacetno in koncno meritvijo pri vrednotenju uspešnosti in perspektivnosti v življenju »na sploh« Stališce M1 M2 SE t df p »Na sploh« sem uspešen. 4,29 4,54 0,11 -2,13 40 < 0,05 »Na sploh« imam dober obcutek. 4,37 4,49 0,11 -1,09 40 0,281 Legenda: M1 – mediana za zacetno meritev; M2 – mediana za koncno meritev; SE – standardna napaka; t – testna t statistika; df – prostostne stopnje; p – raven statisticne znacilnosti (p=0,05). študija in zaposlitve pa so se ocene zvišale, vendar ne na ravni sta­tisticno znacilne razlike. .Zakljucek Ugotovitve kažejo, da je imel 8-tedenski program za izboljšanje življenjskega sloga študentov pozitivni ucinek na zmanjšanje obse-gov telesa v predelu trebuha in bokov, ter da so se izboljšali rezul­tati v fitnes testih, s katerimi smo merili vzdržljivost v moci, giblji­vost in splošno vzdržljivost. Program je imel pozitivni ucinek tudi na vrednotenje komponent življenjskega sloga, stališca povezana z zdravim življenjskim slogom ter obcutek uspešnosti v življenju »na sploh«. Na podlagi rezultatov priporocamo, da tudi drugi ucitelji in izvajal­ci programov za študente izvajajo podobne sistematicno nacrto-vane in izvedene programe za študente. Predvidevamo, da lahko na tak nacin vplivamo na njihovo vecjo ozavešcenost za zdrav življenjski slog. .Literatura 1. Coburn, J. W. & Malek, M. H. (2012). NSCA‘s essentials of personal train­ing-2nd edition. Champaign, Illinois: Human Kinetics. 2. Cook, G. (2010). Function http://www.distrimed.com/product_info. php?products_id=7093al Movement Systems: Screening, Assessment and Corrective Strategies. On Target Publications: Aptos, CA. 3. Coulson, M. & Archer, D. (2013). Practical Fitness Testing; Analysis in Exercise and Sport (Fitness Professionals). London: A&C Black Publis­hers Ltd. 4. Mackenzie, B. (2005). Tests. Brianmac-Sports Coach. Pridobljeno iz http://www.brianmac.co.uk. 5. Majeric, M. (2015). Anketa za 8-tedenski program za zdrav življenjski slog. Ljubljana: Center za univerzitetni šport Univerze v Ljubljani. 6. Tomšic, S., Kofol Bric, S., Korošec, A., Maucec Zakotnik, J. (2010). Izzivi v izboljševanju vedenjskega sloga in zdravja. Desetletje CINDI raziskav v Slo­veniji. Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje RS. 7. WHO (2004). WHO technical meeting on sleep and health (Prido­bljeno 20.4.2019 s http://www.euro.who.int/__data/assets/pdf_ file/0008/114101/E84683.pdf). 8. WHO (2009). Global Health. World Health Organization (Pridobljeno 12.4.2019 s https://www.who.int/healthinfo/global_burden_disease/ GlobalHealthRisks_report_full.pdf). 9. WHO (2010). Global recommendations on physical activity (Pri­dobljeno 20.4.2019 s https://apps.who.int/iris/bitstream/han­dle/10665/44399/9789241599979_eng.pdf;jsessionid=FBA33D2B6A8B 595BD29DCBE1131B8421?sequence=1). 10. WHO (2014). Guidelines for Drinking Water. World Health Organization (Pridobljeno 12.4.2019 s https://www.who.int/water_sanitation_he­alth/dwq/nutwaterrequir.pdf). 11. WHO (2019). Take a step to the better health. World health organization (Pridobljeno 12.4.2019 s https://www.who.int/behealthy). doc. dr. Matej Majeric, Fakulteta za šport, Univerza v Ljubljani matej.majeric@fsp.uni-lj.si Silvester Lipošek, Aleksander Pajtler Povezanost telesne aktivnosti študentov s študijskim uspehom Izvlecek Znano je, da redna telesna aktivnost otrok, mladostnikov in odraslih pozitivno vpliva na splošno zdravje. Splošna tele­sna pripravljenost in telesna aktivnost dokazano pozitivno vplivata na zaznavanje in koncentracijo. V raziskavah zelo dolgo niso našli nobene znacilne povezave med telesno aktivnostjo in akademskimi dosežki, predvsem zato, ker se je pri telesni aktivnosti osredotocalo na kardiovaskularno kondicijo (vzdržljivost). Ko so znanstveniki zaceli raziskovati še druga dejstva, so opazili, da obstaja pozitivna korelacija med nekaterimi merami psihomotoricnih sposobnosti, ko­gnitivnih sposobnosti in akademskimi dosežki – psihomo­toricne vešcine in kognitivna funkcija imajo namrec veliko skupnih nevroloških mehanizmov. Izboljšanje lastnosti de­lovanja možganov (povecana cirkulacija krvi v možganih, povecanje nivoja hormona, izboljšanega z vnosom hranlji­vih sestavin, in vecja budnost) je povezano z redno telesno vadbo. Kljucne besede: študenti, telesna aktivnost, ucni uspeh. Correlation between students’ physical activity and their academic achievements Abstract It is common knowledge that regular physical activity of children, adolescents and adults positively influences gen­eral health. Regular and appropriate physical activity, its adequate intensity and duration, increases body fitness. General fitness and physical activity have proven to have a positive effect on perception and concentration. For a long time research found no significant link between physical ac­tivity and academic achievement, especially since focus with physical activity research was on cardio-vascular fitness (du­rability). When scientists began to explore other facts, they observed positive correlation between some dimensions of psychomotor abilities, cognitive abilities and academic achievements; namely, psychomotor skills and cognitive function have many common neurological mechanisms. Im­provements in brain performance (increased blood circula­tion in the brain, increased levels of hormone improved by intake of nutrients, and increased vigilance) are associated with regular exercise. Key words: students, physical activity, academic success. • Uvod V vecjem številu raziskav je dokazano, da telesna aktivnost pre­precuje razvoj razlicnih bolezni (Hallal, Victora, Azevedo in Wells, 2006; Warburton, Nicol in Bredin, 2006; Matkovic, Nedic, Meštrov in Ivkovic, 2010) kot tudi to, da ima telesna aktivnost pozitivne ucinke na zdravje možganov v vseh življenjskih obdobjih. Vedno vecje število raziskav kaže, da lahko telesna aktivnost izboljša kognicijo, šciti pred nevrodegenerativnimi motnjami, vkljucno z Alzheimer-jevo in Parkinsonovo demenco. Ugotovitve poleg tega kažejo, da naj bi telesna aktivnost spodbujala nevroplasticnost, tj. sposob­nost možganov, da se nenehno prilagajajo skozi celotno življenjsko obdobje, ter nevrogenezo, ki pomeni generiranje novih nevronov (Dewar, 2018). V prvih raziskavah povezanosti telesne aktivnosti in akademskega uspeha niso našli nobene znacilne povezave, predvsem zato, ker se je pri vplivu telesne aktivnosti osredotocalo na kardiovasku­larno kondicijo (vzdržljivost). Ko so znanstveniki zaceli raziskovati še druga dejstva, so opazili, da obstaja pozitivna povezava med nekaterimi merami psihomotorocnih sposobnosti, kognitivnih sposobnosti in akademskih dosežkov – psihomotoricne vešcine in kognitivna funkcija imajo namrec veliko skupnih nevroloških me-hanizmov (Trudeau in Shephard, 2008). Raziskovalci si veckrat postavljajo vprašanje, ali lahko pri dijakih in študentih z uporabo standardiziranih testov neposredno povežejo raven telesne pripravljenosti in akademske dosežke. Analize razi­skav so pokazale razlicne zakljucke. Obstaja veliko raziskav, ki ka­žejo pozitivno povezavo športne aktivnosti s študijskim uspehom (Pfeifer in Cornelissen, 2010; Hylok, 2011; Landry in Driscoll, 2012; Piché idr., 2015; Felfe, Lechner in Steinmayr, 2016; Gonzalez-Sicilia, Briere in Paga, 2019), druge majhno povezanost (Daley in Ryan, 2000; Sibley in Etnier, 2003; Rees in Sabia, 2010), raziskave, ki kažejo negativno povezavo ali povezave, niso našli (Tremblay, Inman in Williams, 2000; Dollman, Boshoff in Dodd, 2006; Tremarche, Robin­son, and Graham, 2007; Carlson idr., 2008), in raziskave, ki ugotavlja­jo, da povecanje ur telesne aktivnosti ne vpliva na slabši akademski uspeh (Charness in Gneezy, 2011; Douglas in Shingairai, 2013). .Pozitivnapovezanost med telesno aktivnostjo in študijskim uspehom Davis in Cooper (1934) sta prva porocala o pozitivni povezavi med športnimi in intelektualnimi dosežki. Razprava traja vse od tedaj. Tekmovalna komponenta v športu izpostavlja prav poseben pro­blem tudi v kontekstu šolanja, saj se izobraževalna komponenta otrokovega razvoja marsikdaj postavlja v podrejen položaj športno tekmovalni komponenti. Izsledki o korelaciji med športnim in šol-skim uspehom kažejo, da je veliko bolj dvolicna in manj jasna kot korelacija med telesno kondicijo in akademskim uspehom. Tudi Sibley in Etnier (2003) sta v svoji raziskavi ugotovila majhno, a pomembno povezavo med telesno aktivnostjo in kognitivno funkcijo pri šolajocih se otrocih. Pozitivni ucinki telesne aktivnosti naj bi najbolj vplivali na IQ in ucni uspeh. Na osnovi bogatih informacij nemškega Socialno-ekonomskega sveta sta Pfeifer in Cornelissen (2010) v svoji raziskavi srednješol­cev in študentov uporabila splošne probitne modele, da bi oce­nila vpliv telesne vadbe na ucni uspeh. Trdita, da sta našla trdne dokaze o pozitivnem vplivu telesnih dejavnosti na študijski uspeh. Gonzalez-Sicilia idr. (2019) pa so takšno povezavo našli pri otrocih iz vrtca in do šestega razreda. Ugotovili so, da je spodbujanje k telesni aktivnosti ucinkovit nacin izboljšanja študijskega uspeha. Rees in Sabia (2010) na osnovi dobljenih rezultatov raziskave trdita, da neglede na to, da obstaja veliko raziskav, ki dokazujejo pozitiv-no povezavo med telesno aktivnostjo in študijskim uspehom, ni jasno, ali te korelacije resnicno odražajo vzrocne povezave ali jih povzrocajo v celoti ali delno z neizmerljivo heterogenostjo. Bistvo raziskave (Hylok, 2011) je bilo boljše razumevanje mlado­stniškega razmišljanja o vplivu telesne aktivnosti na ucni uspeh. V drugi, kvalitativni fazi, je analiza odkrila pomembne razlike v percepciji telesne aktivnosti in ucnega uspeha. V analizi intervju­ja z mladostniki je bilo ugotovljeno, da jih je veliko prepricanih o povezavi med telesno aktivnostjo in ucnim uspehom. Izkazalo se je, da telesna aktivnost izboljšuje kazalce duševnega zdravja, kot sta anksioznost in depresija (Strong idr., 2005), da vpliva na uce­nje (ga poboljšuje) in kognitivne funkcije (Coe idr., 2006; Tompo­rowski, Davis, Miller in Naglieri, 2008; Trudeau in Shephard, 2008) ter povecuje nivo akademskih dosežkov (Ploughman, 2008; Ratey in Hagerman, 2008). Ko so Americani spoznali, da je stopnja debelosti pri mladih do-segla kriticno mejo, so dolocili smernice za telesno dejavnost, saj so si želeli izboljšanje moci, kardiorespiratorne kondicije ter zmanj­šanje telesne teže, hkrati pa ugotavljajo, da telesna aktivnost iz­boljšuje psihološko pocutje, kognitivne sposobnosti in ucni uspeh (Landry in Driscoll, 2012). Tudi longitudinalna raziskava v Kanadi (Piché idr., 2015) je ugotovila, da obstaja pozitivna povezava med telesno aktivnostjo in ucnim uspehom. Spremljali so rezultate vpli­va razlicnih vrst izvenšolskih telesnih dejavnosti otrok od vrtca do cetrtega razreda osnovne šole. Felfe, Lechner in Steinmayr (2016) so delali raziskavo na otrocih, ki so aktivni v raznih športnih klubih. Ugotavljajo, da ima povecana telesna aktivnost v klubih pozitiven vpliv tudi na ucni uspeh. • Negativna povezanost telesne aktivnosti in ucnega uspeha ter raziskave, kjer povezanosti niso našli Daley in Ryan (2000) sta v svojo raziskavo zajela preko 200 otrok, starih med 13 in 16 let. Raziskovala sta, kako telesna aktivnost vpliva na uspeh v šoli pri anglešcini, matematiki in znanosti. Na splošno nista ugotovila nobene pomembne korelacije. Tremblay idr. (2000) so v Kanadi proucevali razmerje med stopnjami telesne aktivnosti in rezultati standardiziranih testov znanja za ucence šestega razre­da osnovne šole. Ugotovili so, da so bile stopnje telesne aktivnosti negativno povezane z ucnim uspehom. Trdijo, da je negativni uci­nek (2–3 %) na ucni uspeh posledica povecanja telesne aktivnosti. Da bi ta vpliv iznicili, bi bilo potrebno dva do tri tedne dodatnega ucenja. Dollman, Boshoff in Dodd (2006) so se v svoji raziskavi med ucenci v južni Avstraliji spraševali, ali lahko cas, namenjen telesni aktivnosti, predvideva ucni uspeh pri branju in matematiki. Ugoto­vili so, da temu ni tako. Raziskavo so opravili na 450 osnovnih šolah. Izvedli so veckratne regresijske analize, da bi ocenili povezavo med telesno aktivnostjo in ucnim uspehom, ki pa teh povezav niso po­kazale. Carlson idr. (2008) so raziskovali, ali telesna aktivnost vpliva na rezultate uspeha v šoli, ter ugotovili tako pozitivne kot tudi ne­pomembne povezave. Tremarche, Robinson in Graham (2007) so delali raziskavo med ucenci dveh osnovnih šol, ki sta imeli razlicno število ur, namenjenih športni aktivnosti. Ugotovili so, da ni bilo razlik pri reševanju matematicnih testov. • Povecanje telesne aktivnosti ne vpliva na slabši akademski uspeh Predstavniki izobraževalnega sistema se bojijo, da bi ure, name-njene športni vzgoji, ogrozile celotni ucni uspeh. Realnost pa je na sreco ravno nasprotna, saj ni bil objavljen noben jasen dokaz, ki bi dokazal znatno škodo na ucnem uspehu zaradi povecanega casa, namenjenega telesni vzgoji na osnovnih, srednjih in visokih šolah (Douglas in Shingairai, 2013). Dosedanje raziskave so nesporno do-kazale, da povecana poraba casa za telesno aktivnost ne povzroca nazadovanja pri ucnem uspehu. Rezultati teh raziskav znova in znova potrjujejo, da z zmanjšanjem števila ur poucevanja v ucilnici in povecanjem števila ur telesne vzgoje dosežemo stabilne ucne rezultate. Zelo pogosto opazimo celo izboljšanje ucnih dosežkov (Evropska spletna platforma za šolsko izobraževanje, 2017). Istoca­sno ugotavljajo, da telesna aktivnost sama po sebi prinaša veliko pozitivnih ucinkov (boljša samopodoba, samozavest, vedenjske spremembe, vecja motivacija tudi na drugih podrocjih idr.), ki de­jansko vplivajo tudi na uspeh pri študiju. .Ucinkitelesne aktivnosti na kogni­tivne sposobnosti Obstojece raziskave kažejo, da je telesna aktivnost v otroštvu po­vezana z relativno neposrednimi fizicnimi, kognitivnimi, psiholo­škimi in socialnimi koristmi (Janssen in LeBlanc, 2010; Landry in Driscoll, 2012). Splošna telesna pripravljenost in telesna aktivnost dokazano pozitivno vplivata na zaznavanje in koncentracijo (Etni-er, Salazar, Landers, Petruzzello, Han in Nowell, 1997). Potencialni odnos telesne pripravljenosti in kognitivne funkcije lahko pojasni-mo s fiziološkimi in psihološki mehanizmi. Rezultati študij na živalih kažejo, da telesna dejavnost spodbuja razvoj nevronov, vkljucno z vecjo gostoto sinaps (Studenski idr., 2006), in višjega kapilarnega volumna (Kramer idr., 2002). Brisswalter, Collardeau in Rene (2002) so preucevali razlicne obstojece študije in ugotavljali ucinke te­lesne vadbe na kognitivne procese in med drugim ugotovili, da optimalna intenzivnost pri nalogah sprejemanja odlocitve zajema širok spekter intenzivnosti (med cca 40 % in 80 % VO2max) in da so vaje, ki trajajo 20 minut in dlje, najucinkovitejše za izboljšanje izvedbe (rezultatov) pri nalogah zaznavanja in sprejemanja odloci­tev. Tomporowski (2003) na podlagi lastnih raziskav opozarja, da se je neke vrste zgornja meja trajanja vadbe oblikovala pri 60 minu­tah zaradi negativnih ucinkov dehidracije na kognitivne procese. Pozitivni ucinki, ki jih ima telesna aktivnost na kognitivno sposob­nost oz. ucinkovitost posameznika, so jasno dokumentirani tudi pri mlajši populaciji, vendar še zdalec ne tako dobro kot pri skupini starejše populacije (Trudeau in Shephard, 2008). V vsakem prime-ru je pri mladih pozitiven ucinek telesne aktivnosti na kognitivno funkcijo pomemben zaradi vsaj treh razlogov. Prvi razlog je pove-canje obsega telesnih aktivnosti v izobraževalnih institucijah brez bojazni za upad napredka na akademskem nivoju, drugi razlog je potencialna rešitev za zmanjšanje motecega vedenja med mlado­stniki in opustitve izobraževanja ter tretji razlog je boljša telesna kondicija ucencev. Najpomembnejši mehanizem delovanja hipokampusa je LTP (Long-term potentiation; dolgorocno potenciranje) oz. poveceva­nje nevro kapacitet za namene ucenja, memoriranja. Pri testira­nju na odraslih miših in podganah je bilo dokazano, da je telesna aktivnost, zlasti redna telesna aktivnost, v prid LTP, saj vpliva na hipokampus skozi 3 mehanizme (Cooke in Bliss, 2006). Prvi meha­nizem je povecano tvorjenje novih nevronskih celic po redni vad-bi, drugi mehanizem je povecan nevronski prenos v hipokampusu (stimulacija) in tretji je, da redna telesna aktivnost ustvarja izjemno plodno okolje za LTP v hipokampusu. Ceprav je pozornost razisko­valcev usmerjena predvsem na splošne ucinke telesne aktivnosti na zdravje, pa vedno vec dokazov potrjuje koristi telesne aktivnosti tudi na delovanje možganov (Ploughman, 2008). Tudi v raziskavi Castelli idr. (2007) so raziskovali razmerje med telesno pripravljeno­stjo in ucno uspešnostjo. S standardiziranimi testi so ugotovili, da je aerobna vadba pozitivno povezana z akademskimi dosežki. Raz­iskovalci so ugotovili, da telesna aktivnost povecuje raven BDNF (Brain-derived neurotrophic factor) na obmocju možganov, ki se imenuje hipokampus in je odgovoren za spomin in ucenje. BDNF­-molekula ima neposreden vpliv na kognitivne funkcije in nevro­genezo (Cotman in Berchtold, 2002; Mezzacappa, 2004). BDNF se nahaja tudi v drugih delih centralnega in perifernega živcnega sistema ter pozitivno vpliva na nastanjanje, zorenje in vzdrževanje živcnih celic. Ima pomembno vlogo pri kognitivnih funkcijah, zlasti pri pridobivanju informacij in konsolidaciji. To pomeni, da je eden pomembnejših vplivov telesne vadbe spodbujanje regeneracije in nastajanje novih živcnih celic v predelih možganov, ki so odgovor­ni za spomin in ucenje. BDNF izboljšuje tudi ucinkovitost delovanja nevronske mreže, s tem pa sposobnost mišljenja in pomnjenja. Povezava med telesno aktivnostjo in akademskimi rezultati je lah­ko posledica pozitivnega vpliva, ki ga ima telesna aktivnost na mo-žgane in kognicijo (Lubans idr., 2016) in prispeva k optimalnemu zdravju možganov (Khan in Hillman, 2014; Carson idr., 2016). Tele­sna aktivnost lahko povzroci strukturne in fiziološke spremembe v možganih, kot tudi povecano aktivacijo kortikalnih regij, ki nadzo­rujejo kognitivne procese, potrebne za ciljno usmerjeno vedenje (Verburgh, Königs, Scherder in Oosterlaan, 2014; Alvarez-Bueno idr., 2017). To kaže na kljucno vlogo, ne samo za pripravljenost in akademski uspeh v otroštvu, ampak tudi za osebno in socialno--custveno prilagajanje skozi vse življenje (Diamond in Lee, 2011). Obstaja trditev, da lahko vplivamo na razvoj možganov in izbolj­ševanje kognitivnih procesov, ki so vkljuceni v ucenje in spomin z izboljšanjem obtoka tako, da lahko posamezni nevroni dobijo vec kisika in hranil (Jensen, 2008). Sousa (2006) trdi, da je gibanje povezano s kognitivnim ucenjem in da bi zato morali odgovorni poskrbeti za vec gibanja mladih. Winter idr. (2007) so v raziskavi ugotovili, da intenzivna telesna vadba izboljšuje kognitivne funk-cije s povecanjem ravni nevrotransmiterjev in nevrotrofinov, od­govornih za kratko- in dolgorocno uspešno ucenje. Raziskava je pokazala, da telesna aktivnost pospešuje ucenje in izboljšuje dol­gorocno ohranitev osvojenega znanja. .Organiziranostšporta na nekaterih univerzah Organiziranost športa je na univerzah v svetu zelo razlicna, vendar pa imajo vse univerze skupni cilj – telesno aktivnost študentov. Se pa organiziranost in odnos do telesne aktivnosti med univer­zami zelo razlikujeta. Program vseživljenjske fizicne aktivnosti na Rice University v Teksasu je ena od oblik organiziranosti športa na univerzi. Na univerzi, ustanovljeni leta 1912, že od zacetka obstoja vedo, da je “fizicna izobrazba” kljucni del celotne izobrazbe. Pogoj za uspešen zakljucek študija na Rice University je uspešen zaklju-cek vsaj dveh LPAP-programov (program vseživljenjske fizicne ak­tivnosti), ki ne štejeta za dodatne tocke. Lincoln University v Pen-silvaniji pa je celo izdala pravilo, da študent ne more diplomirati, ce ima ob zakljucku študija ITM višji od 30 kg/m2. Vsako leto se ima pravico testirati in prijaviti v program Fitness for life, kjer lahko kontrolira telesno težo oziroma ITM. Pravo nasprotje pa se dogaja v Avstraliji. Avstralski svet za zdravje, telesno vzgojo in rekreacijo (Au­stralian Council for Helth, Physical Education and Recreation) je šel v povsem drugo skrajnost. Pri študentih telesne vzgoje je izvedel testiranje, kako se pocutijo ob testiranju motoricnih sposobnosti. Menili so, da je to zanje prevec stresno, zato njihove univerze tega ne podpirajo. Medtem pa je v Sloveniji organiziranost športne ak­tivnosti na razlicnih fakultetah razlicna. Telesna aktivnost študen­tov poteka na posameznih fakultetah kot izbirni predmet športa ali pa kot obštudijska dejavnost, na nekaterih fakultetah pa športne organiziranosti ni. Dejstvo je, da z uvedbo bolonjskega sistema študija obvezne športne aktivnosti ni vec. .Zakljucek Ceprav je vecina raziskav korelacijskih in le-te ne implicirajo vzroc­nega odnosa, pa lahko zakljucimo, da je redna telesna vadba va­rovalni dejavnik psihološkega zdravja in kognitivnega delovanja v celotnem življenjskem obdobju posameznika. »Boljše duševno stanje je pogojeno z dobrim telesnim zdravjem in zadostno te­lesno prilagodljivostjo ter obratno« (Tomori, 2002). Obstaja veliko raziskav, ki potrjuje pozitivno povezavo med telesno aktivnostjo in študijskim uspehom, zato je prav, da se tega zaveda tudi študent-ska populacija. To pa pomeni, da morajo dolocen cas posvetiti tudi telesni aktivnosti. Ceprav se študenti zavedajo pozitivnega ucinka telesne vadbe, jih je še vedno premalo telesno aktivnih (Lipošek idr., 2018). Bolj ko smo pregledovali raziskave na podrocju študentskega športa, bolj nam je postajalo jasno, da so študenti polnoletna po­pulacija, ki mora skrbeti zase. Prizadevajmo si, da jim bo na poti zdravega življenja s pomocjo športa pomagala tudi izobraževalna institucija, kot je univerza. .Literatura 1. Alvarez-Bueno, C., Pesce, C., Cavero-Redondo, I., Sanchez-Lopez, M., Martinez-Hortelano, JA. in Martinez-Vizcaino, V. (2017). The effect of physical activity interventions on children‘s cognition and metaco­gnition: a systematic review and meta-analysis. Journal of the American Academy of Child and Adolescent Psychiatry, 56(9), 729–738. 2. Brisswalter, J., Collardeau, M. in Rene, A. (2002). Effects of acute physical exercise characteristics on cognitive performance. Sports Medicine, 32, 555–556. 3. Carlson, SA., Fulton, JE., Lee, SM., Maynard, LM., Brown, DR., Kohl, HW. 3rd in Dietz, WH. (2008). PE and academic achievement in elementary school: Data from the early childhood longitudinal study. American Jo­urnal of Public Health, 98(4), 721–727. 4. Carson, V., Hunter, S., Kuzik, N., Wiebe, SA., Spence, JC., Friedman, A., Tremblay, MS., Slater, L. in Hinkley, T. (2016). Systematic review of physi­cal activity and cognitive development in early childhood. Journal of Science and Medicine in Sport. 19(7), 573–578. 5. Castelli, D. M., Hillman, C. H., Buck, S. M. in Erwin, H. E. (2007). Physical Fi­tness and Academic Achievement in Third- and Fifth-Grade Students. Journal of Sport and Exercise Psychology 29(2), 239–252. 6. Charness, G. in Gneezy, U. (2011). On The Long Term Effect of Short Term Incentive to Exercise. Unpublished manuscript. 7. Coe, D. P., Pivarnik, J. M., Womack, C. J., Reeves, M. J. in Malina, R. M. (2006). Effect of physical education and activity levels on academic achievement in children. Medicine and Science and Sports and Exercise, 38, 1515–1519. 8. Cooke, S. F. in Bliss, T. V. (2006). Plasticity in the human central nervous system. Brain, 129(7), 1659–1673. 9. Cotman, C. in Berchtold, N. (2002). Exercise: A behavioral interventi­on to enhance brain health and plasticity. Trends in Neuroscience, 25, 295–301. 10. Daley, A. J. in Ryan, J. (2000). Academic performance and participation in physical activity by secondary adolescents. Perceptual Motor Skills, 91, 531–534. 11. Davis, E. C. in Cooper, J. A. (1934). Atheletic ability and scholarship: A re­sume of studies comparing scholarship abilities of atheletes and non­-athletes. Research Quarterly for Exercise and Sport 5, 69–78. 12. Dewar, G. (2018). Exercise for children: Why keeping kids physically fit is good for the brain and helpful in the classroom. Pridobljeno iz https:// www.parentingscience.com/exercise-for-children.html. 13. Diamond, A. in Lee, K. (2011). Interventions shown to aid executive function development in children 4 to 12 years old. Science, 333(6045), 959–964. 14. Dollman, J., Boshoff, K. in Dodd, G. (2006). The relationship between curriculum time for physical education and literacy and numeracy standards in South Australian primary schools. European Physical Edu­cation Review, 12(2), 151–163. 15. Douglas, DF. in Shingairai, AF. (2013). The relationship between physical activity, body mass index, and academic performance and college-age students. Open Journal of Epidemiology, 3(1), 4–11. 16. Etnier, JL., Salazar, W., Landers, DM., Petruzzello, SJ., Han, M. in Nowell P. (1997). The influence of physical fitness and exercise upon cogni­tive functioning: a meta-analysis. Journal Sport Exerc Psychological, 19, 249–277. 17. Evropska spletna platforma za šolsko izobraževanje (2017). Kako zunaj­šolske telesne in športne dejavnosti prispevajo k aktivnemu življenjske-mu slogu? Pridobljeno iz www.schooleducationgateway.eu/sl/pub/ viewpoints/experts/contribution-of-out-of-school.htm. 18. Felfe, C., Lechner, M. in Steinmayr, A. (2016). Sports and child deve­lopment. PLoS ONE, 11. 19. Gonzalez-Sicilia, D., Briere, FN. in Pagani, LS. (2019). Prospective associ­ations between participation in leisure-time physical activity at age 6 and academic performance at age 12. Preventive Medicine, 118, 135–141. 20. Hallal, PC., Victora, CG., Azevedo MR. in Wells, JC. (2006). Adolescent physical activity and health: a systematic review. Sports Medicine 36, 1019–1030. 21. Hylok, M. (2011) Exploring Student Perceptions to Explain the Relation­ship Between Physical Activity and Academic Achievement in Adole­scents: A Mixed Methods Study. Open Access Theses and Dissertations from the College of Education and Human Sciences. 99. Pridobljeno iz http://digitalcommons.unl.edu/cehsdiss/99. 22. Janssen, I. in LeBlanc, AG. (2010). Systematic review of the health bene­fits of physical activity and fitness in school-aged children and youth. International Journal of Behavioral Nutrition and Physical Activity, 7, 1–16. 23. Jensen, E. (2008). Brain-based learning. San Diego, CA: The Brain Store. 24. Khan, NA in Hillman, CH. (2014). The relation of childhood physical ac­tivity and aerobic fitness to brain function and cognition: A review. Pediatric Exercise Science, 26, 138–146. 25. Kramer, AF., Colcombe, S., Erickson, K., Belopolsky, A., McAuley, E., Co­hen, NJ. idr. (2002). Effects of aerobic fitness training on human cortical function: a proposal. Journal of Molecular Neuroscience, 19(1-2), 227–231. 26. Landry, BW. in Driscoll, SW. (2012). Physical activity in children and adolescents. PM R: journal of injury, function and rehabilitation, 4(11), 826–832. 27. Lipošek, S., Planinšec, J., Leskošek, B. in Pajtler, A. (2018). Physical activity of University students and its relation to Physical fitness and Academic success. Annales Kinesiologiae 9(2), 84–89. 28. Lubans, D., Richards, J., Hillman, C., Faulkner, G., Beauchamp, M., Nilsson, M., Kelly, P., Smith, J., Raine, L. in Biddle, S. (2016). Physical activity for cognitive and mental health in youth: A systematic review of mecha­nisms Pediatrics, 138(3). 29. Mezzacappa, E. (2004). Alerting, orienting, and executive attention: Developmental properties and sociodemographic correlates in an epidemiological sample of young, urban children. Child Development 75, 1373–1386. 30. Matkovic, A., Nedic, A., Meštrov, M. in Ivkovic, J. (2010). Uobicajna tjele­sna aktivnost studenata Medicinskog fakulteta Sveucilišta u Zagrebu. Hrvatski športskomedicinski vjesnik, 25(2), 87–91. 31. Pfeifer, C. in Cornelissen, T. (2010). The impact of participation in sports on educational attainment—New evidence from Germany. Economics of Education Review, 29(1), 94–103. 32. Piché, G., Fitzpatrick, C. in Pagani, L. (2015). Associations between extra­curricular activity and self-regulation: a longitudinal study from 5 to 10 years of age. American Journal of Health Promotion, 30(1), 32–40. 33. Ploughman, M. (2008). Exercise is brain food: The effects of physical activity on cognitive function. Developmental Neurorehabilitation, 1, 236–240. 34. Ratey, J. in Hagerman, E. (2008). Spark - The revolutionary new science of exercise and the brain. New York: Little, Brown and Company. 35. Rees, D. in Sabia, J. (2010). Sports participation and academic perfor­mance: Evidence from theNational Longitudinal Study of Adolescent Health. Economics of Education Review, 29(5), 751–759. 36. Sibley, B. A. in Etnier, J. L. (2003). The relationship between physical activity and cognition in children: A meta-analysis. Pediatric Exercise Science, 15, 243–256. 37. Sousa, D. (2006). How the brain learns. Thousand Oaks, CA: Corwin Press. 38. Strong, W. B., Malina, R. M., Blimkie, C. J., Daniels, S. R., Dishman, R. K., Gutin, B. idr. (2005). Evidence based physical activity for school-age youth. Journal of Pediatrics, 146, 732–737. 39. Studenski, S., Carlson, MC., Fillit, H., Greenough, WT., Kramer, A. in Re-bok, GW. (2006). From bedside to bench: does mental and physical ac­tivity promote cognitive vitality in late life? Science of Aging Knowledge Environment, 10, 21. 40. Tomporowski, P. (2003). Effects of acute bouts of exercise on cognition. Acta Psychology, 112(3), 297–332. 41. Tomporowski, P., Davis, C., Miller, P. in Naglieri, J. (2008). Exercise and children.s intelligence, cognition, and academic achievement. Educati­onal Psychology Review 20, 111–131. 42. Tremarche, P. V., Robinson, E. M. in Graham, L. B. (2007). PE and its effect on elementary testing results. Physical Educator, 64(2), 58–64. 43. Tremblay, M. S., Inman, J. W. in Williams, D. (2000). The relationship be­tween physical activity, self-esteem, and academic achievement in 12-year-old children. Pediatric Exercise Science, 12, 312–323. 44. Trudeau, F. in Shephard, R. J. (2008). Physical education, school physical activity, school sports and academic performance. International Jour­nal of Behavioral Nutrition and Physical Activity, 5, 10. 45. Verburgh, L., Königs, M., Scherder, EJ. in Oosterlaan, J. (2014). Physical exercise and executive functions in preadolescent children, adole­scents and young adults: a meta-analysis British Journal of Sports Me­dicine, 48(12), 973–979. 46. Warburton, DE., Nicol, CW. in Bredin, SS. (2006). Health benefits of physical activity: the evidence. Canadian Medical Association Journal, 174, 801–809. 47. Winter, B., Breitenstein, C., Mooren, FC., Voelker, K., Fobker, M., Lechter­mann, A. idr. (2007). High impact running improves learning. Neurobio­logy of Learning and Memory, 87, 597–609. dr. Silvester Lipošek Univerza v Mariboru, Fakulteta za strojništvo silvester.liposek@um.si Ksenija Filipic Jeras Kako oblikovati organizacijski model športnih dejavnosti na UL za prihodnje generacije študentov Izvlecek Poizkusi, kako z uvedbo bolonjskih študijskih programov prenoviti in uskladiti stare programe redne športne vzgoje in obštudijsko športno dejavnost, niso prinesli želenih re-zultatov ne na Univerzi v Ljubljani ne v širšem slovenskem univerzitetnem prostoru. Univerzitetni šport na UL danes predstavljajo obvezni in neobvezni redni programi športne vzgoje, splošni izbirni ECTS predmeti v prvo- in drugosto­penjskih študijskih programih clanic UL, dejavnosti Centra za obštudijske dejavnosti Univerze v Ljubljani in tekmovalni šport, ki ga vodi Športna zveza Univerze v Ljubljani. Delež redno športno aktivnih študentov je na bistveno nižjem nivoju, kot bi lahko bil glede na to, da vse od leta 2005 na UL vzporedno delujeta dva sistema. Potrebovali bi enotne temelje za vse clanice UL z dolocenimi minimalnimi standar­di – tudi v širšem slovenskem univerzitetnem prostoru – s ciljem, da se ponovno približamo vsaj 50 % redno športno aktivnih študentov na UL. Kljucne besede: univerzitetni šport, redna športna vzgoja, ECTS predmet, obštudijska dejavnost, minimalni standard. .Uvod V letošnjem letu 2019 beležimo 100. obletnico ustanovitve Uni-verze v Ljubljani. Univerza v Ljubljani je v evropskem prostoru relativno mlada univerza, ki je dosegla zavidljiv razvoj in uspešno uresnicuje svojo vizijo: da bo leta 2020 prepoznana, mednarodno odprta in odlicna raziskovalna univerza, ki ustvarjalno prispeva h kakovosti življenja (Ilar, 2018). Šport je v vseh svojih pojavnih oblikah vsebina, ki v univerzitetni prostor že dolgo prinaša dodano vrednost in pomembno vpliva na kakovost življenja vseh deležnikov. Želeli bi si, da bi podrocje športa uspešno sledilo razvoju vseh segmentov v univerzitetnem prostoru in predvsem ob bolonjski prenovi študijskih programov doživelo kvalitativen premik, a temu ni bilo tako. Poizkusi, kako prenoviti utecen sistem, ki se je uspešno razvijal in dosegel svoj How to set the organizational model of sports activities at the University of Ljubljana for the future generations of students Abstract Attempts of refreshing and harmonizing the old programs of regular physical education and extracurricular sports ac­tivity with the introduction of the Bologna study programs have not achieved the desired results neither at the Univer­sity of Ljubljana nor the wider Slovenian university area. Uni­versity sports today are represent by required and optional regular programs of physical education and general elective ECTS courses in first and second phases of study programs of members, by extracurricular activities of the Centre of university sports which is also credited and competitive sport, guided by Sports Association of the University of Lju­bljana. Share of students regularly active in sport has been declining more than it should for some years despite the fact that since 2005, the UL operates two systems. Established and defined legal system is needed so that we will have a common ground for all members of UL and for laying down minimum standards in the wider Slovenian university area. Key words: university sport, regular sports education, ECTS course, extra-curricular activity, minimum standard. vrh ob prehodu v novo tisocletje, niso prinesli želenih rezultatov. Prej nasprotno. Zamujene so bile številne priložnosti, da bi dobre temelje, ki so se gradili vse od leta 1963 nadgradili v enoten sistem univerzitetnega športa, ki bi bil prilagojen potrebam sodobne štu­dentske populacije. Seveda z upoštevanjem prostora, v katerem živimo. Vzrokov za stanje, v katerem smo se znašli in ga nekako še ne zmoremo preseci, je vec. Vse od prvih let novega tisocletja ni prave sinergije med tistimi, ki bi lahko tvorno vplivali na razvoj športa ne samo na Univerzi v Ljubljani, temvec v celotnem slo­venskem univerzitetnem prostoru. Veckrat so prevladali parcialni interesi na vseh ravneh. Izkazalo se je, da poizkus vpeljevanja tujih modelov organiziranosti univerzitetnega športa z izkljucevanjem temeljev in spoznanj preteklega dela ni prava rešitev za naše univerze, ki imajo na podrocju športa svojo tradicijo in s tem po­sebnosti v evropskem prostoru. Ta posebnost so programi redne športne vzgoje, ki so v starih študijskih programih zagotavljali visok odstotek redno športno aktivnih študentov, ki so nam ga v tujini zavidali in ga sami s svojim modelom organiziranosti niti pribli­žno niso dosegali. Ob razumevanju poslanstva, smotrov in ciljev redne športne vzgoje bi pricakovali, da bi morala biti le ta tudi v prihodnje eden od temeljnih sestavnih delov športa na slovenskih univerzah. • Pregled organiziranosti redne športne vzgoje 1963–2004 Po drugi svetovni vojni so študentje že delovali v svojih akadem­skih športnih društvih, ki so se leta 1955 združili v Akademsko športno društvo Olimpija (Žvan, 2014). Preteklo je še nekaj let, da so dozorela spoznanja o vzajemnosti telesa in duha tudi pri odlo-cevalcih na ljubljanski univerzi. Najprej je prevladalo mnenje, da je potrebno študente telesno pripraviti za služenje vojaškega roka. Pobude, ki jih je formirala leta 1958 ustanovljena Komisija za tele­sno kulturo in predvojaško vzgojo, so se kasneje izkazale za kljucne pri razvoju športa in športne vzgoje na univerzi. Komisija je omo-gocila ustanovitev Referata za telesno kulturo, kjer se je oblikoval prvi rekreativni program redne športne vzgoje za študente na UL (Hiti, 1993). Prvi fakulteti, ki sta v svoje študijske programe implementirali re-dno športno vzgojo, sta bili leta 1963 Fakulteta za strojništvo in Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo. V letu1964 se jima je pri­družila Medicinska fakulteta, leto kasneje Filozofska fakulteta. Trend rasti športno aktivnih študentov je narašcal skladno z uvaja­njem redne športne vzgoje najprej v vse druge letnike (18 clanic) v študijskem letu 1969/70 in dosegel vrh v letu 1980 s 63 %. Po-memben mejnik predstavlja študijsko leto 2003/04, ko so študijski programi clanic UL vsebovali programe redne športne vzgoje v vsaj dveh letnikih vsake fakultete, na nekaterih v treh ( Medicinska fakulteta, Filozofska fakulteta in Fakulteta za elektrotehniko), na Fa-kulteti za strojništvo in na Biotehniški fakulteti pa celo v vseh štirih letnikih študija, odstotek aktivnih je znašal približno 50 % (Filipic, Jeras, 2009). 70% • Bolonjska reforma in preoblikovanje športa 60% na UL 50% Z interpretacijo Uredbe o javnem financi­ranju visokega šolstva od l. 2004 do l. 2008 40% (Uradni list RS, 2004) in razlicnim pojmo­vanjem bolonjske reforme je na podrocju 30% univerzitetnega športa na ljubljanski uni-verzi tako vsebinsko kot pojmovno prišlo 20% do precejšnjih razhajanj. Pojmi redna špor­ 10% nazaj predvsem glede števila redno športno aktivnih študentov, ki se je z uvajanjem bolonjskih študijskih programov bistveno zmanj­šalo. V tem casu so si Katedra za šport na univerzi na Fakulteti za šport in z njo športni pedagogi, zaposleni na clanicah UL, prizadeva­li pojasniti razliko med redno športno vzgojo, ki se je izvajala na clanicah, in med univerzitetnim športom kot prostocasno dejav­nostjo študentske populacije, kamor sta sodila študentski in uni-verzitetni tekmovalni šport in obštudijska dejavnost. Prav tako so si prizadevali, da bi se redna športna vzgoja, ki je imela dovolj dobro zasnovo in se je z iztekanjem starih študijskih programov ukinjala, preoblikovala v splošni izbirni ECTS predmet. V svoji prvi obliki je bil poimenovan univerzitetni študij in šport in je v novih študijskih programih sodil v sklop splošno-izobraževalnih predme­tov. Predlog o oblikovanju predmeta najprej niti med samimi clani katedre ni bil najbolje sprejet, a je redkim clanicam modificirano obliko predmeta kasneje le uspelo umestiti v prenovljene študijske programe fakultet. Fakulteta za družbene vede je prva akreditira-la splošno izbirni predmet Športna vzgoja in ga zacela izvajati v študijskem letu 2007/08 (Kavcic, 2009). V študijskem letu 2009/10 je sledila Filozofska fakulteta s predmetom Šport in humanistika (Hribar, 2014). Kljub kasnejši uvedbi splošno izbirnih ECTS predmetov s športnimi vsebinami še na nekaj clanicah UL, se je uveljavljalo mnenje, da bi morali najti nacin in redno športno vzgojo kot obveznost ohraniti tudi v novih študijskih programih clanic. Ker naj za to v nasprotju s splošnim izbirnim ECTS predmetom ne bi bilo zakonske podlage, so se fakultete v prehodnem obdobju odlocale za razlicne rešitve (obveznost v enem ali vec letnikih, splošno izbirni ECTS predmet v enem ali vec semestrih, prostovoljna dejavnost in razlicne kom­binacije naštetega). .Raziskavi,ki sta natancneje osvetli­li stanje športa na clanicah UL V študijskem letu 2007/08 je bila izvedena analiticna raziskava vi-dikov športne dejavnosti študentov na UL. Avtorji raziskave ugo­tavljajo, da je bilo na 26 clanicah UL v dodiplomske programe 63% tna vzgoja, univerzitetni šport in obštudij-ska dejavnost so se zamenjevali, poisto­ 0% vetili in bili napacno interpretirani. Vecina 1963 /64 1969 /70 1981 /82 1993 /94 2003 /04 2007 /08 2014 /15 razpravljavcev je menila, da bolonjska re- forma ukinja redno športno vzgojo na UL. Slika 1. Delež redno športno aktivnih študentov 1963–2015. To je povzrocilo, da sta univerzitetni šport Slika 1 prikazuje trend rasti in upadanja športno aktivnih študentov v % glede na vse redno vpisane in z njim redna športna vzgoja po l. 2004 študente UL v obdobju od l. 1963 do 2015. Približujemo se nivoju, ki je bil dosežen z uvedbo redne namesto, da bi se nadgradila in razvila casu športne vzgoje l. 1963 ali pa smo ga morda že dosegli. Raziskavo, ki bo to potrdila ali ovrgla, bi bilo ter spremembam primerno, storila korak potrebno še opraviti. Slika 2. 1 – pred bolonjsko prenovo, 2 – po bolonjski prenovi, 3 – 2014/15 (Zovko, 2016). Na Sliki 2 lahko vidimo spreminjanje stanja redno športno aktivnih študentov na posameznih clanicah v vseh treh obdobjih. Predvsem v drugem, pre­hodnem obdobju so bile uspešnejše tiste, ki so imele v starih programih redno športno vzgojo v treh ali štirih letnikih in se le ti še niso iztekli, in tiste, ki so vzporedno že uvedle splošno izbirni ECTS predmet. Z upokojitvijo nekaterih športnih pedagogov je na nekaj clanicah športna vzgoja povsem zamrla oz. se je število programov in s tem redno športno aktivnih študentov bistveno zmanjšalo. vpisanih 56.317 študentov. Na 25 clanicah UL (manjkajo podatki Fakultete za upravo) je bilo v programe redne športne vzgoje vkljucenih 13.768 študentov, kar je predstavljalo 25,9 % redno špor­tno aktivnih študentov. Na 14 clanicah je bilo v rednem delovnem razmerju 26 športnih pedagogov, 13 clanic UL je imelo dodatno sklenjenih še 18 pogodbenih delovnih razmerij. Avtorji ugotavljajo, da je najvec študentov ure redne športne vzgoje obiskovalo v 2. letniku študija, v prvem in tretjem letniku obiski dosegajo podo­ben, vendar nižji rezultat. Predvidevajo, da se bo delež ur redne športne vzgoje manjšal skladno s procesom uvajanja prenovljenih študijskih programov, ki predvidevajo, da se bo športna dejavnost študentov izvajala le kot obštudijska dejavnost (Kolar, Cerar, Piletic, Svetlik, in Kugovnik, 2009). S primerjavo stanja s študijskim letom 2003/04, ko je na 26 clani­cah UL programe redne športne vzgoje obiskovalo približno 50 %, natancneje 20.634 redno vpisanih študentov, že lahko vidimo, da se je število redno športno aktivnih študentov že v prvi polovici prehodnega obdobja skoraj prepolovilo. Izkazalo se je, da ob izte­ku starih študijskih programov v l. 2011 izbirni predmeti na nekaj clanicah (FDV, FGG, FKKT, FF) na eni strani in programi CUŠa na dru­gi ne zmorejo zaustaviti negativnega trenda (Filipic in Jeras, 2009). V letu 2016 je bila na Ekonomski fakulteti na priporocilo Katedre za šport na univerzi izvedena raziskava, s katero bi bolj pregledno osvetlili stanje na clanicah UL. Raziskava se je osredotocila na ob-dobje pred bolonjsko prenovo študijskih programov (študijsko l. 2004/05), na obdobje med uvajanjem le teh (študijsko l. 2009/10) in na obdobje po koncani prenovi (študijsko l. 2014/15). Od 26 cla­nic UL je v raziskavi sodelovalo 17 clanic UL. Pred uvedbo bolonj­skih programov je bila športna vzgoja najveckrat izvajana v drugih letnikih dodiplomskega študija, po bolonjski prenovi pa so progra-mi športa bolj enakomerno porazdeljeni po posameznih letnikih študija, tudi podiplomskih. V raziskavi je bilo ugotovljeno, da je športne vzgoje kot obvezne vsebine bistveno manj kot v starih študijskih programih in da se krepi športna vzgoja kot neobvezna vsebina. Clanice, ki v casu študija ponujajo študentom vec pojav­nih oblik športa (ECTS predmet, obvezno redno športno vzgojo vsaj v enem letniku in prosto izbirne športne programe), beležijo veliko manjši upad redno športno aktivnih študentov kot clanice, ki so obdržale le eno obliko izvajanja športa (izjema je Fakulteta za strojništvo). Na nekaterih clanicah po prehodu na bolonjske študij­ske programe ne izvajajo nobene od naštetih oblik športa (Zovko, 2016). • Modeli organiziranosti športa na clanicah UL, ki izstopajo Glede na vsebino ponujenih športnih programov in število redno športno aktivnih študentov v zadnjem obdobju izstopa nekaj cla­nic UL, ki so se najbolj približale modelu organiziranosti športa, ki ga je utemeljevala Katedra za šport na univerzi: o Fakulteta za strojništvo: izvaja obvezno športno vzgojo v vseh treh letnikih prvostopenjskega študijskega programa in prosto izbirnost na magistrskem študijskem programu; študentom ne ponuja ECTS predmeta in dosega dalec najvišji % redno špor­tno aktivnih študentov tako v starih študijskih programih, v casu prehodnega obdobja in v bolonjskih programih (Bratuž, 2014). o Filozofska fakulteta: na 1. in 2 .stopnji študija ponuja študentom kar 5 splošno izbirnih ECTS predmetov; prav tako se vsi redno vpisani študentje lahko prosto izbirno udeležujejo številnih vzgojno-izobraževalnih, preventivno-zdravstvenih, rekreativ­nih in tekmovalnih programov, ki jih pripravlja Enota za šport na FF, ki deluje kot športni center v malem (Hribar, 2014). o Biotehniška fakulteta: v starih študijskih programih je beležila visok odstotek redno športno aktivnih študentov, ki je v preho­dnem obdobju izrazito upadel in se nato v bolonjskih študijskih programih dvignil z uvedbo obvezne redne športne vzgoje v 1. letnik študija in 2 leti kasneje z uvedbo splošno izbirnega ECTS predmeta, ki ga enkrat v casu študija lahko izberejo vsi študentje na 1. ali 2. stopnji študija; na BF poleg obeh omenje­nih programov vsem študentom ponujajo še številne športno rekreativne programe, tudi tekmovanja (Janko, 2014). Omenjene clanice so se z organiziranostjo športa v svojih študij­skih programih najbolj približale hierarhijskemu modelu organizi­ranosti športa na UL (Bercic, H., Bratuž, J., Filipic, Jeras, K., Gerlo­vic, D. 2012), ki ga je Katedra za šport oblikovala in posredovala rektoratu UL kot odgovor na Strategijo razvoja športne dejavnosti študentov Univerze v Ljubljani, izdelane leta 2010 (Kolar, 2010). • Zakljucek Želeli bi si, da bi šport v luci svojega poslanstva skladno z vizijo Univerze v Ljubljani ustvarjalno prispeval h kakovosti življenja štu­dentske populacije in zaposlenih še dolgo v prihodnost. Bogato tradicijo, ki se je med študenti kalila že kmalu po drugi svetovni vojni ali celo prej in dobila temelje v prejšnji družbeni ureditvi, ne bi smeli prepušcati iznajdljivosti posameznih fakultet in nivoju sredstev, ki si jih le te za programe športa in s tem za zdrav življenj-ski slog študentov lahko privošcijo. Katedra za šport na univerzi je v letih od 1972 do 2018 na podlagi spoznanj prakse, sprejetih sklepov in priporocil na številnih stro­kovnih posvetih in kongresih o razvoju univerzitetnega športa na UL in v celotnem slovenskem univerzitetnem prostoru opozarjala in strokovno utemeljevala pomen ohranjanja programov redne športne vzgoje in nesmiselnosti ucinkov razpršenega odlocanja. Ti programi so temelj za nadgradnjo ostalih vsebin športa (ECTS predmet, obštudijska dejavnost in tekmovalni šport) in temelj za zdrav življenjski slog vseh študentov ne glede na to, kateri clanici pripadajo. Univerza v Ljubljani in vse slovenske univerze imajo v Nacionalnem programu športa (Uradni list, 2014) in v Izvedbenem nacrtu NPŠ v RS za obdobje 2014–2023 (MIZS, 2014) dobro podlago, da podro-cje osmislijo in uredijo. .Literatura 1. Bercic, H., Filipic, Jeras, K., Gerlovic, D. in Bratuž, J. (2012). Pripombe in dopolnitve k strategiji razvoja športne dejavnosti študentov Univerze v Ljubljani. Neobjavljeno delo. Katedra za šport na univerzi. Fakulteta za šport. Univerza v Ljubljani. 2. Bratuž, Ž. (2014). Fakulteta za strojništvo. V H. Bercic (ur.), 50 let športne vzgoje na Univerzi v Ljubljani 1963–2013 (str. 59–61). Ljubljana: Slovensko akademsko športno društvo. 3. Filipic in Jeras, K. (2009). Univerzitetni šport vceraj in danes. Šport LVII, 3/4, 10–13. 4. Hiti, G. (1993). Razvoj športa na Univerzi v Ljubljani. V J. Stanic (ur.), 30 let športne vzgoje na Univerzi v Ljubljani (str. 10–16). Ljubljana: Maticna katedra za šport na univerzi. Fakulteta za šport. Univerza v Ljubljani. 5. Hribar, G. (2014). Filozofska fakulteta. V H. Bercic (ur.), 50 let športne vzgo­je na Univerzi v Ljubljani 1963-2003 (str. 44–47). Ljubljana: Slovensko aka-demsko športno društvo. 6. Ilar, P. (2018). 100 let Univerze v Ljubljani: Interdisciplinarni prostor zna­nja. Dnevnik. Pridobljeno iz http://www.dnevnik.si/1042855213 7. Izvedbeni nacrt Nacionalnega programa športa v Republiki Sloveniji 2014–2023. Pridobljeno iz http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov. si/pageuploads/podrocje/sport/pdf/IN_NPS_tisk.pdf 8. Janko, G. (2014). Biotehniška fakulteta. V H. Bercic (ur.), 50 let športne vzgoje na Univerzi v Ljubljani 1963-2013 (str. 48–52). Ljubljana: Slovensko akademsko športno društvo. 9. Kavcic, R. (2009). Športna vzgoja izbirni predmet v prenovljenih študij­skih programih Fakultete za družbene vede. Šport LVII, 3/4, 52–53. 10. Kolar, E. (2010). Izdelava strategije razvoja športne dejavnosti študentov Univerze v Ljubljani-Projekt. Ljubljana: Rektorat, Univerza v Ljubljani. 11. Kolar, E., Cerar, K., Piletic, S., Svetlik, I. in Kugovnik, O. (2009). Analiza ne­katerih vidikov športne dejavnosti študentov na Univerzi v Ljubljani. Šport LVII, 3/4, 20–27. 12. Uradni list Republike Slovenije (2004). Uredba o javnem financiranju visokega šolstva od l. 2004 do l. 2008. 134/03. 13. Uradni list, št.26/2014. Pridobljeno iz https://www.uradni-list.si/glasilo--uradni-list-rs/vsebina/117074 14. Zovko, V. (2016). Analiza športa na Univerzi v Ljubljani v zadnjih razvoj­nih obdobjih. V H. Bercic (ur.), Zdrav življenjski slog študentov. Ljubljana: Slovensko akademsko športno društvo. 13–17. 15. Žvan, M. (2014). Fakulteta za šport in uveljavitev športne vzgoje na Univerzi v Ljubljani. V H. Bercic (ur.), 50 let športne vzgoje na Univerzi v Ljubljani 1963–2013 (str. 9–12). Ljubljana: Slovensko akademsko športno društvo. Spec. Ksenija Filipic Jeras, predavatelj Medicinska fakulteta UL ksenija.filipic-jeras@mf.uni-lj.si Naja Videmšek, Sabina Vesnic, Janet Klara Djomba, Mateja Videmšek, Maja Meško Analiza izgorelosti študentov Univerze v Ljubljani Izvlecek Namen raziskave je bil ugotoviti stanje izgorelosti študen­tov. V vzorec smo vkljucili 750 študentov šestih fakultet Uni-verze v Ljubljani. Poleg opisne statistike smo za preverjanje hipotez uporabili Hi-kvadrat test. Rezultati raziskave so po­kazali, da pri kategoriji custvena izcrpanost obstaja pri sko-raj dveh tretjinah študentov srednja stopnja izgorelosti in pri približno cetrtini nizka stopnja izgorelosti. Ugotovili smo statisticno znacilne razlike glede na fakulteto; pri custveni izcrpanosti je najvišji odstotek visoke stopnje izgorelosti zaznati med študenti Medicinske fakultete in Strojne fakul­tete, najnižji odstotek pa pri študentih Ekonomske fakultete in Fakultete za šport. Pri kategoriji razosebljenost smo pri vec kot štirih petinah študentov ugotovili visoko stopnjo iz­gorelosti. Pri kategoriji osebna izpolnitev pa je za skoraj vse znacilna nizka stopnja izgorelosti. Bistvenih razlik glede na spol, fakulteto in letnik pri stopnjah izgorelosti pri razose­bljenosti in osebni izpolnitvi nismo ugotovili. Glede na rezultate je potrebno nadaljnje raziskovanje z na­menom priprave ukrepov za izboljšanje življenjskega sloga študentov in preprecevanje njihove izgorelosti. Kljucne besede: študenti, Univerza v Ljubljani, izgorelost. Analysis of burnout among students at the University of Ljubljana Abstract The purpose of the study was to determine the state of burnout of students. In our sample, 750 students from six faculties of the University of Ljubljana were included. In ad­dition to descriptive statistics, the Chi-square test was used to verify hypotheses. The results of the study have shown that in the category of emotional exhaustion, almost two-thirds of students experience a medium burnout rate, and about a quarter of them have a low burnout rate. We found statistically significant differences with regard to faculty. In burnout component called emotional exhaustion, the high­est percentage of high levels of burnout is detected among students of the Faculty of Medicine and the Faculty of Me­chanical Engineering, while the lowest percentage is de­tected among the students of the Faculty of Economics and the Faculty of Sport. In the component of depersonalization, we found a high degree of burnout in more than four-fifths of students. In the component of personal accomplishment, however, there is a low degree of burnout for almost all. We did not find any significant differences in gender, faculty and age at the levels of burnout in depersonalization and personal accomplishment. According to the results, further research is needed in order to prepare measures to improve the student’s lifestyle and prevent their burnout. Key words: students, University of Ljubljana, burnout. .Uvod Pojem izgorelosti so definirali mnogi strokovnjaki. Prvi ga je opre­delil leta 1974 Freudenberger; izgorelost je definiral kot ugašanje motivacije in spodbujenosti, posebno tedaj, ko posameznikova osredotocenost na nek cilj ali odnos ne pokaže želenih izidov (Musek 2010). V literaturi je pogosta definicija izgorelosti Christine Maslach: izgorelost je sindrom telesne in duševne izcrpanosti, ki obsega razvoj negativne predstave o sebi, negativen odnos do dela, izgubo obcutka zaskrbljenosti in izostajanje custev do strank (Bilban in Pšenicny, 2007). Ferber (1990) pojmuje izgorelost kot razkorak med delavcevim vložkom in pricakovanim ucinkom, med njegovim trudom in na­grado. Ce je zaznani ucinek nižji od vložka, zacne clovek zmanj­ševati vložek, da bi vzpostavil ravnovesje. Šcuka (2008) izgorelost definira kot skupek razlicnih bolezenskih znakov pri telesnem in custvenem odzivanju, mišljenju ter vedenju. Gre za motnjo v ko­munikaciji cloveka s sabo in z okoljem. Košir (2011) navaja, da je izgorelost stanje psihofizicne in custvene izcrpanosti, ki nastane po vec letih izcrpavanja organizma. Izgorel clovek pride do stanja mocnega upada telesne energije, težko ohranja budnost in se ne more koncentrirati. Obenem se mu trga miselni tok, pozablja, je anksiozen, neodlocen, motijo ga lahko že vsakdanji senzorni dražljaji. Tako pride do stanja, ko ni sposoben delati in opravljati vsakodnevnih opravil. Schmiedel (2011) je izgorelost opredelil kot stanje obcutne fizicne, psihicne in/ali custvene izcrpanosti, ki se ne pojavlja le prehodno, po vecjih obremenitvah in je ena od oblik protesta proti neravnovesju v našem organizmu (Golmajer Rajko­vic, 2013). Razlike med stresom, depresijo in izgorelostjo Stresa ne smemo enaciti z izgorelostjo, ceprav je eden njenih naj­pomembnejših povzrociteljev. Stres je namrec neizogibna reakcija na doloceno nevarnost, izgorelost pa je v bistvu negativna reakcija na stres in je odvisna od posameznikovih sposobnosti za obvlado­vanje stresa (Bilban in Pšenicny, 2007). Pecnik (2009) meni, da ce bi bil stres edini vzrok izgorevanja, bi v enako obremenilnih okolišci­nah izgorela vecina ljudi; izgorevajo zlasti tisti, ki slabše obvladujejo stresne situacije. Depresija in izgorelost sta v marsicem povezani, saj je dejansko veliko ljudi z izgorelostjo depresivnih in veliko depresivnih ljudi je izcrpanih. Tudi stres lahko vodi v izcrpanost in nasprotno, enako velja za depresijo in izcrpanost ter za depresijo in stres, vendar pa se le pri izgorelosti v razlicni valenci lahko kažejo tako znaki stresa kot tudi depresije in izcrpanosti (Schmiedel, 2011). Ceprav je izgore-lost pogosto povezana z nerazpoloženostjo, to še ni depresija, saj se osebe s sindromom izgorelosti v stiku z drugimi znajo bolj od-locno »postaviti« zase, so bolj napadalne, vcasih celo arogantne in cinicne ter se ne menijo, ce s svojim vedenjem prizadenejo druge; nasprotno pa depresivne osebe cutijo mocan obcutek krivde že ob manjših spodrsljajih v odnosih z drugimi (Rakovec Felser, 2006). Vzroki izgorelosti Razlicni avtorji navajajo številne dejavnike, ki povzrocajo izgorelost: daljša izpostavljenost stresu, telesni in duševni vzroki, vecina pa mednje šteje tudi okolišcine dela. Delujemo v okoljih, kjer se cloveške vrednote postavlja dalec za ekonomskimi. Izgorevanje se pojavi takrat, kadar se med naravo dela in naravo cloveka pojavijo velika neskladja. Obstajata dve pre­pricanji, kaj v resnici povzroca izgorevanje: splošno prepricanje, da je to v prvi vrsti posameznikova težava, in prepricanje, da izgore-lost ni samo težava ljudi, ampak tudi težava družbenega okolja. Ce delovno mesto ne priznava cloveške plati opravljanja dela, tvega­nje za izgorelost raste (Maslach in Leiter, 2002). Boštjancic (2010) navaja dejavnike izgorelosti: 1. Osebnostne znacilnosti K izgorelosti so bolj nagnjeni tisti, ki imajo pasivni nacin spopri­jemanja s težavami, slabo samozavest, storilnostno samopodobo, custveno nestabilnost, ki težijo k popolnosti in ambiciozni posa­ mezniki. Kljub izpostavljenosti enakim delovnim stresom ljudje ne razvijejo enakih simptomov in stopenj izgorelosti. 2. Demografske znacilnosti Moški in ženske razlicno doživljajo izgorelost; moški so bolj cinicni, ženske so bolj izcrpane. Starost je negativno povezana z izgorelo­stjo, najbolj izgoreli so samski, neporoceni in ljudje z višjo stopnjo izobrazbe. Nekateri avtorji pa trdijo nasprotno; izgorelost je najbolj pogosta med mlajšimi in osebami z manj delovnimi izkušnjami (Rakovec Felser, 2006). 3. Stališca do dela Izgorelosti so bolj so izpostavljene osebe, ki so prepricane, da zna­ jo same najbolje opraviti delo in imajo visoka, idealisticna pricako­vanja (Golmajer Rajkovic, 2013). Pastirk in sodelavci (2010) menijo, da so vzroki za izgorelost raz­licni in se med seboj prepletajo. Vzroki na nivoju posameznika se povežejo z vzroki na nivoju narave dela ter na nivoju organizacije. Proces izgorevanja – stopnje in znaki Izgorevanje je proces, ki se razvija postopno. Pšenicny (2006) ga deli na tri stopnje: 1. Izcrpanost Oseba ne priznava obcutka kronicne utrujenosti in ga presega z aktiviranjem vedno novih osebnostnih virov. Najznacilnejši simp­ tomi so deloholizem, pretirano custveno angažiranje in utrujenost. Ta stopnja lahko traja tudi do 20 let. 2. Ujetost Oseba trpi za obcutkom ujetosti v nacin življenja, dela in odnosov, obcutkom krivde in upadanjem samopodobe. Osebe v tej stopnji izgorelosti pogosto reagirajo z menjavo delovnega ali življenjskega okolja, vendar pa vanje prenašajo svoje stare notranje prisile in s tem tudi vzroke za nadaljnje izgorevanje. Najznacilnejša simptoma sta mocan obcutek ujetosti in nemoc, da bi karkoli spremenili. Dru-ga stopnja izgorevanja lahko traja leto ali dve. 3. Sindrom adrenalne izgorelosti To je stanje tik pred adrenalnim zlomom. Oseba se trudi, da bi bila aktivna, vendar se ne more vec prilagajati spremembam. Za to sto­pnjo je znacilno nihanje med deloholizmom in izcrpanostjo, ki ga spremlja obcutek vse vecje razvrednotenosti. To stanje lahko traja od nekaj tednov do treh mesecev; takrat obicajno sledi adrenal-ni zlom, ki se odraža kot skoraj popolna izguba energije ter velik psihicni, telesni in nevrološki zlom. V to stopnjo sodi tudi cas po adrenalnem zlomu, ko prvi popolni izcrpanosti sledi obdobje in- tenzivnih vpogledov, sprememba vrednostnega sistema ter trans-formacija osebnostnih lastnosti (Golmajer Rajkovic, 2013). Znaki izgorelosti se pojavljajo na razlicnih ravneh (Schmiedel, 2011; Šcuka, 2008): • Telesni simptomi: slabo pocutje, glavobol, nespecnost, bolecine v hrbtu, kronicna utrujenost, vecja obolevnost, težave v spolnosti, težave z želod­cem in prebavo, upad ali cezmerno povecanje telesne mase, po­višan krvni tlak, krvni sladkor, holesterol, težave z ožiljem, pljuci in srcem. • Custveni simptomi: tesnoba ob novi obremenitvi, nemir, nervoza, pesimizem, rav­nodušnost s pomanjkanjem energije, nerazpoloženost, pobitost, otopelost, zavracanje pomoci, izguba smisla za humor, sprostitev in razvedrilo, brezbrižnost, brezobzirnost, prezirljivost. • Mentalna reven: slabša koncentracija, pozabljivost, težave pri odlocanju, slabše prenašanje obremenitve, zmanjšana motivacija in ustvarjalnost, izogibanje novostim, iskanje krivcev za lastno neuspešnost, raz­diralen odnos do zahtev nadrejenih, zmanjšana sposobnost za kriticno presojo, odpor do timskega dela in skupinske pripadno­sti, izogibanje pogovorom, sestankom, dogovarjanju in manjša miselna prožnost in samospoštovanje. • Vedenjski simptomi: izogibanje delovnim obveznostim, pogosta odsotnost z dela, pogosti prepiri, zloraba pomirjeval, uspaval, alkohola, upad de­lovne vneme, manjša ucinkovitost, odpor do službe, težnja po spremembi delovnega okolja, opušcanje športnih, rekreativnih ali kulturnih dejavnosti (Golmajer Rajkovic, 2013). Znake izgorelosti lahko razdelimo v dve fazi (Moss, 1981, v Gol­majer Rajkovic, 2013): • zgodnja faza, za katero je znacilno pri izvedbi del zmanjšanje ucinkovitosti in iniciativnosti, pojemanje zanimanja za delo in progresivno manjšanje sposobnosti za izvedbo dela pod stresom, pri telesnem stanju utrujenost, izcrpanost, glavobol, težave z želodcem, izguba teže in nespecnost ter pri vedenj­skih simptomih spreminjanje razpoloženja, hiter odziv z jezo, manjša tolerantnost, sumnicavost in obcutek nebogljenosti; • pozna faza, v kateri prihaja do poskusov samozdravljenja (po-mirjevala, alkohol), povecanja togosti (mišljenje postaja bolj zaprto, vedenje pa nefleksibilno in cinicno), dvoma v lastne sposobnosti, sposobnosti sodelavcev in organizacije ter veli­kega zmanjšanja produktivnosti. Posledice izgorevanja Posledice izgorevanja se pri posamezniku kažejo kot izcrpanost, ki je prva reakcija na stres zaradi delovnih zahtev ali velikih spre­memb, cinizem kot poskus obvarovanja samega sebe pred izcr­panostjo in razocaranjem ter kot neucinkovitost (Maslach in Leiter, 2002). Boštjancic (2010) navaja kot posledice izgorevanja psihoso­matske težave (glavobol, mišicna napetost, prebavne težave, teža­ve z dihanjem, kardiovaskularne težave, omoticnost, omedlevica ipd.), custveno izcrpanost, ki jo povezuje s srcno-žilnimi težavami, in cinizem, ki ga povezuje s prebavnimi motnjami. Poslabšajo se tudi socialni in družinski odnosi. Izgorel posameznik se custveno oddalji od dela in prijateljev ter s tem omejuje svoje socialno življe­nje (Golmajer Rajkovic, 2013). Izgorelost pri študentih Sodobni pogoji študija zahtevajo od mladih napore in soocanje z izzivi ter zahtevami, ki v preteklosti niso bili prisotni. Dosegati morajo višjo raven usposobljenosti in višjo raven adaptacijskih sposobnosti glede na razvoj razlicnih strokovnih in znanstvenih podrocij. S tem je tudi pot do zaposlitve težja; potrebujejo ne le ustreznih znanj, vendar tudi socialne vešcine in odlicno sodelo­vanje v timih. Številni zunanji in notranji dejavniki pomembno vplivajo na bio-psiho-socialno ravnovesje študentov in s tem na njihovo zdravje (Bercic, 2016). To življenjsko obdobje zajema mno­žico stresnih faktorjev, zato je pomembno, da se študentje znajo spoprijemati s stresom in privzemati vedenja za okrepitev zdravja. V zadnjih letih se raziskovalci veliko ukvarjajo z izgorelostjo štu­dentov medicine, ki po podatkih dosedanjih raziskav v svetovnem merilu narašca (Ishak idr., 2013). Študenti medicine naj bi imeli slab-še duševno zdravje kot enako stara slovenska splošna populacija, so pogosteje stresno obremenjeni in stres, ki so mu izpostavljeni, bistveno težje obvladujejo kot splošna populacija, posledica neob­vladanega stresa zaradi študijskih obveznosti pa je njihova izgore-lost (Krokter Kogoj, 2008). V Veliki Britaniji so raziskali vpliv telesne dejavnosti, prehrane, ka­jenja in uživanja alkohola na izgorelost študentov medicine, pri cemer je bila telesna dejavnost najbolj napovedna od vseh z ži­vljenjskim slogom povezanih spremenljivk (Cecil, McHale, Hart in Laidlaw, 2014). Številni raziskovalci navajajo, da so tisti, ki so bolj telesno dejavni, srecnejši (Parker, Strath in Swartz, 2008), bolj sa­mozavestni, boljšega razpoloženja in bolj optimisticni (Penedo in Dahn, 2005) ter višje ocenjujejo kvaliteto svojega življenja (Pe­dersen in Saltin, 2006). Na podlagi rezultatov dosedanjih raziskav v Sloveniji in po svetu so bili redno športno dejavni mladostniki in odrasli manj pod stresom ter bolj zadovoljni s svojim življenjem. Rekreacija je kompleksen fenomen in ima vec razlicnih namenov – ne le optimizacija psihosomatskega statusa ter preventiva, ohra­njanje in izboljšanje zdravstvenega stanja, temvec tudi ucinkovit pocitek in okrevanje. Prav tako gre za vsebinsko in kulturno boga-to izkorišcanje prostega casa (Regina, 2007), ki je pomemben del posameznikovega življenjskega sloga in nacin spopadanja s stre­som, je cas zunaj posameznikovih nujnih obveznosti, ko ta ravna v konkretnih okolišcinah razmeroma svobodno in skladno s svojo identiteto (Tomori, 2000). Današnji nacin življenja dopušca posamezniku le malo prostega casa za odmik od stresa in preobremenjenosti, zaradi cesar se kakovost življenja slabša. Kot študentje so mladi izpostavljeni še mnogim dodatnim osebnim in akademskim stresorjem, postane­jo bolj neodvisni ter zacnejo sprejemati lastne odlocitve v zvezi z življenjskim slogom, kar vse lahko vodi v izgorelost. Izgorelost je huda bolezen, prisotna po vsem svetu, starostna meja obolelih pa se vedno bolj znižuje. Želeli smo prikazati razsežnost izgorelosti med študenti Univerze v Ljubljani, saj je v Sloveniji to podrocje re-lativno slabo raziskano. .Metode Preizkušanci V raziskavo je bilo vkljucenih 622 študentov prvega in tretjega letnika šestih fakultet Univerze v Ljubljani: Medicinska fakulteta, Fakulteta za šport, Ekonomska fakulteta, Fakulteta za strojništvo, Pedagoška fakulteta in Biotehnicna fakulteta. Vprašalnik je izpolnilo 40,5 % študentov moškega in 59,5 % ženskega spola. Vzorec smo zajeli tako, da smo vnaprej dolocili dneve razdelitve vprašalnikov in zajeli tiste študente, ki so bili ob tistem terminu prisotni in so se strinjali s sodelovanjem v raziskavi. Pripomocki Vprašalnik, ki smo ga uporabili v raziskavi, je bil povzet in prire­jen po vprašalniku o izgorelosti (MBI – Maslach Burnout Inventory, 2016). Vprašalnik je obsegal dvaindvajset trditev o obcutjih v pove­zavi s študijem. Na podlagi odgovorov na posamezna vprašanja so se dolocile naslednje tri kategorije izgorelosti: custvena izcrpanost, razosebljenost in osebna izpolnitev. Custvena izcrpanost obsega prvih sedem trditev v tabeli, depersonalizacija obsega drugih se­dem trditev v tabeli, osebna izpolnitev pa zadnjih osem trditev v tabeli. Postopek Anketiranje je bilo izvedeno osebno s strani avtorjev; celoten pro-ces zbiranja podatkov je bil izveden v skladu z zahtevami Zakona o varovanju osebnih podatkov (Uradni list RS, št.59/1999). Raziskavo je odobrila Komisija RS za medicinsko etiko februarja 2016. Podatki so bili obdelani z racunalniškim paketom SPSS. Poleg osnovne statistike spremenljivk smo uporabili Hi-kvadrat test. Hi-poteze smo preverjali na ravni 5 % statisticnega tveganja (p = 0.05). • Rezultati Na podlagi odgovorov pogostosti vseh dvaindvajsetih trditev smo za vsako kategorijo izgorelosti (custveno izcrpanost, razoseblje­nost in osebna izpolnitev) dolocili, ali gre za lahko, srednjo ali hudo stopnjo izgorelosti. Stopnje custvene izcrpanosti ali depresivno-anksioznega sindro-ma so definirane z lestvico: Tabela 1 Custvena izcrpanost • 17 tock ali manj: lahka stopnja izgorelosti, • med 18 in 29 tock: srednja stopnja izgorelosti, • 30 tock ali vec: huda stopnja izgorelosti. Stopnje razosebljenosti ali izgube empatije so definirane z lestvico: • 5 tock ali manj: lahka stopnja izgorelosti, • med 6 in 11 tock: srednja stopnja izgorelosti, • 12 tock ali vec: huda stopnja izgorelosti. Stopnje zmanjšanja osebne izpolnitve so definirane z lestvico: • 33 tock ali manj: huda stopnja izgorelosti, • med 34 in 39 tock: srednja stopnja izgorelosti, • 40 tock ali vec: lahka stopnja izgorelosti. Ce je število tock v prvih dveh kategorijah visoko in v zadnji kate­goriji nizko, to lahko kaže na izgorelost (MBI, 2016). Stopnje izgorelosti glede na spol, fakulteto in letnik so predstavlje­ne v Tabeli 1. Pri skoraj dveh tretjinah študentov je bila pri kategoriji custvena izcrpanost ugotovljena srednja stopnja izgorelosti in pri približno cetrtini nizka stopnja izgorelosti. Razlika je statisticno znacilna pri porazdelitvi glede na fakulteto. Višji odstotek visoke stopnje izgo­relosti pri custveni izcrpanosti je zaznati med študenti Medicinske fakultete (14,7 %) in Fakultete za strojništvo (13,6 %). Študenti Fakul­tete za šport imajo pri custveni izcrpanosti v veliki vecini (70,1 %) srednjo stopnjo izgorelosti in le 5,1 % visoko stopnjo izgorelosti. (Tabela 1). Pri vec kot štirih petinah študentov je bila ugotovljena visoka sto­pnja izgorelosti pri kategoriji razosebljenost. Pri kategoriji osebna izpolnitev pa je za skoraj vse znacilna nizka stopnja izgorelosti. Statisticno znacilnih razlik glede na spol, fakulteto in letnik pri stopnjah izgorelosti pri razosebljenosti in osebni izpolnitvi nismo ugotovili (Tabeli 2 in 3). Nizka stopnja izgorelosti Srednja stopnja izgorelosti Visoka stopnja izgorelosti p n%n%n% Skupaj 149 24,0 410 65,9 63 10,1 Spol 0,341 Moški 68 27,0 160 63,5 24 9,5 Ženski 81 21,9 250 67,6 39 10,5 Fakulteta =0,05 BF 22 24,2 59 64,8 10 11,0 EF 51 47,2 52 48,1 5 4,6 FS 20 16,9 82 69,5 16 13,6 FŠ 29 24,8 82 70,1 6 5,1 MF 12 11,8 75 73,5 15 14,7 PeF 15 17,4 60 69,8 11 12,8 Letnik študija 0,093 prvi 78 21,1 249 67,5 42 11,4 tretji 71 28,1 161 63,6 21 8,3 p – Hi kvadrat test; statisticna znacilnost. 264 Tabela 2 Razosebljenost Nizka stopnja izgorelosti Srednja stopnja izgorelosti Visoka stopnja izgorelosti p n%n%n% Skupaj 5 0,8 98 15,8 519 83,4 Spol 0,707 Moški 2 0,8 36 14,3 214 84,9 Ženski 3 0,8 62 16,8 305 82,4 Fakulteta 0,552 BF 1 1,1 13 14,3 77 84,6 EF 2 1,9 19 17,6 87 80,6 FS 1 0,8 15 12,7 102 86,4 FŠ 0 0,0 18 15,4 99 84,6 MF 1 1,0 13 12,7 88 86,3 PeF 0 0,0 20 23,3 66 76,7 Letnik študija 0,580 prvi 4 1,1 56 15,2 309 83,7 tretji 1 0,4 42 16,6 210 83,0 p – Hi kvadrat test; statisticna znacilnost. Tabela 3 Osebna izpolnitev Nizka stopnja izgorelosti Srednja stopnja izgorelosti Visoka stopnja izgorelosti p n%n%n% Skupaj 606 97,9 12 1,9 1 0,2 Spol 0,213 Moški 243 96,8 7 2,8 1 0,4 Ženski 363 98,6 5 1,4 0 0,0 Fakulteta 0,770 BF 89 97,8 2 2,2 0 0,0 EF 105 98,1 2 1,9 0 0,0 FS 114 97,4 2 1,7 1 0,9 FŠ 112 96,6 4 3,4 0 0,0 MF 101 99,0 1 1,0 0 0,0 PeF 85 98,8 1 1,2 0 0,0 Letnik študija 0,422 prvi 360 97,8 8 2,2 0 0,0 tretji 246 98,0 4 1,6 1 0,4 p – Hi kvadrat test; statisticna znacilnost. .Razprava Raziskava je pokazala, da je bila pri približno cetrtini študentov pri kategoriji custvena izcrpanost ugotovljena nizka stopnja izgorelo­sti in pri skoraj dveh tretjinah srednja stopnja izgorelosti. Najvišji odstotek visoke stopnje custvene izcrpanosti je zaznati med štu­denti Medicinske fakultete (14,7 %) in Fakultete za strojništvo (13,6 %), najnižji pa pri Ekonomski fakulteti (4,6 %) in Fakulteti za šport (5,1 %). Pri vec kot štirih petinah študentov je bila ugotovljena vi-soka stopnja izgorelosti pri kategoriji razosebljenost, pri kategoriji osebna izpolnitev pa je za skoraj vse znacilna nizka stopnja izgo­relosti. Videmškova in Vesniceva (2016) sta na vzorcu izbranih ljubljanskih fakultet ugotovili, da skoraj vsi študenti obcutijo napetost, stres in pritiske, tretjina zelo pogosto. Vecina študentov navaja kot vzrok obremenitve zaradi študija; višji odstotek je zaznati med študen-ti Medicinske fakultete. Kljub temu da avtorici nista dokazali, da športna dejavnost bistveno vpliva na zmanjšanje izgorelosti pri študentih, pa sta ugotovili, da kar tri cetrtine študentov kot meto­do za obvladovanje stresa navajajo športno dejavnost; tu izstopajo študenti Fakultete za šport, ki imajo tudi sicer v majhnem deležu visoko stopnjo izgorelosti. Rezultati raziskav s podrocja izgorelosti v Sloveniji in Evropi kažejo, da 1–10 % populacije izraža mocno izgorelost, 20 % zacetne znake izgorelosti, 15 % jih je izcrpanih in 5 % se jih je zlomilo (Strmecki, 2011). V zadnjih letih so tudi po izsledkih svetovnih raziskav preu-cevani zlasti študentje medicine, pri katerih narašcata izgorelost in stres (Cecil, McHale, Hart in Laidlaw, 2014). Ameriške raziskave ocenjujejo, da je vsaj polovica študentov medicine izgorela tekom njihovega študija (Ishak idr., 2013). Guthrie in sodelavci (1998) so iz­vedli longitudinalno raziskavo med študenti medicine v njihovem prvem, cetrtem in petem letu študija ter ugotovili, da izgorelost med študijem ni bistveno narasla, razen pri komponenti custvene izcrpnosti, kjer je bilo v prvem letniku 5,2 % študentov z visokim izidom pri custveni izcrpanosti, v cetrtem letniku 9,6 %, v zadnjem letniku pa 12,9 %. Raziskava, ki je zajela študente medicine in dentalne medicine na MF UL (Krokter Kogoj, 2008), je poleg njihove slabe samoocene duševnega zdravja pokazala, da imajo slabše duševno zdravje kot njihovi sovrstniki. Ne le, da so pogosteje stresno obremenjeni, am-pak stres tudi težje obvladujejo kot splošna populacija, posledica neobvladanega stresa zaradi študijskih obveznosti pa je njihova izgorelost. Izgorelost študentov Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani so proucevali tudi Zaletel Kragelj in sodelavci (2009). Ugotovili so, da bolj kot so študenti stresno obremenjeni z vsakdanjimi študijskimi obveznostmi, bolj so izgoreli. Študentje, ki svoje zdravstveno sta­nje dojemajo kot slabo, imajo znacilno slabši rezultat na lestvicah izgorelosti. Najvecje težave študentov medicine so povezane z na-cinom študija, ki zahteva obiskovanje in temeljito pripravo na vsa­kodnevne vaje, sprotno ucenje ter vectedensko ucenje v sklopih za posamezne izpite. Avtorji poudarjajo, da pomanjkanje casa vpliva tudi na njihovo družabno življenje, kakovostno preživljanje proste­ga casa s prijatelji, sprostitev in pocitek (Golmajer Rajkovic, 2013). Slivar (2001) je na populaciji mladostnikov v starosti od 15 do 18 let na 14 gimnazijah v Sloveniji prouceval njihovo izgorelost in ugoto­vil, da se izgorelost lahko pojavi že pred študijem. V raziskavi je 6,8 % gimnazijcev kazalo visoko stopnjo izgorelosti; 27,9 % izgorelih je dijakov in 72,1 % dijakinj, pri cemer so bile dijakinje predvsem custveno izcrpane. Rezultati raziskave so pokazali, da imajo mlado­stniki z visoko stopnjo izgorelosti slabši ucni uspeh, bolj negativno samopodobo na posameznih podrocjih ter da so v vecji meri od­sotni od pouka. Moharjeva (2017) je na vzorcu študentov iz razlicnih slovenskih fakultet ugotovila, da preucevane znacilnosti študija bistveno ne napovedujejo izgorelosti, nasprotno pa osebnostne znacilnosti – nevroticizem, perfekcionizem in ekstravertnost pomembno napo­vedujejo izgorelost pri študentih. Ugotovila je tudi, da izgorelost pri študentih napoveduje slabšo pozornost in vecje število kogni­tivnih spodrsljajev. Schaufeli in sodelavci (2002) so proucevali izgorelost med študenti iz Španije, Portugalske in Nizozemske in ugotovili, da so akademski dosežki anketirancev, merjeni z razmerjem med uspešno opra­vljenimi izpiti v primerjavi z vsemi izpiti predhodnega obdobja, pozitivno povezani z zavezanostjo študiju in negativno z vsemi komponentami izgorelosti. Ne glede na državo, iz katere prihajajo študenti, je bilo ugotovljeno, da imajo boljše rezultate tisti, ki se pocutijo ucinkovite, prodorne in polne energije (Golmajer Rajko­vic, 2013). Yang (2004) je prouceval izgorelost med študenti tehniških in stro­kovnih šol na Tajvanu. Ugotovil je, da ima izgorelost izrazito nega­tiven vpliv na študijski uspeh: študenti moškega spola so dosegli izrazito višjo stopnjo izgorelosti kot študentke, kar pa se ne odraža v razliki pri študijskem uspehu glede na spol. Lingard (2007) je izvedel raziskavo med avstralskimi študenti grad-beništva in nepremicnin. Ugotovil je, da je zaradi visokih stroškov študija za mnoge študente postalo delo ob študiju neizogibno. Le 22,1 % študentov ob študiju ne dela. Študentje delajo tedensko v povprecju 17,6 ure, medtem ko za udeležbo na predavanjih pora­bijo v povprecju 12,5 ure. Izgorelost študentov, ki poleg študija tudi delajo, je bila bistveno višja kot med redno zaposlenimi delavci. Študentje so custveno izcrpani in cinicni v odnosu do študija, ima­jo tudi nižjo stopnjo osebne ucinkovitosti. Hu in Schaufeli (2009) sta izvedla raziskavo o izgorelosti med štu­denti na Kitajskem in ugotovila, da so študentke dosegale višjo stopnjo custvene izcrpanosti kot študenti, kar utemeljujeta s tra­dicionalno kitajsko kulturo, za katero je znacilno, da se od žensk pricakuje, da ne kažejo svojih custev, medtem ko je to za moške sprejemljivo, tudi ce so custva negativna. Razlago utemeljujeta tudi z izsledki druge raziskave, izvedene med kitajskimi študenti; kar 23,4 % kitajskih študentk je imelo samomorilne misli, ki so bile posledica stresa, povezanega s študijem, medtem ko je delež med moškimi študenti 17 %. Mazerolle in Pagnotta (2011) sta raziskovala izgorelost med študen-ti, ki poleg študija trenirajo atletiko, in ugotovila, da jih je kar 85,7 % že obcutilo znake izgorelosti, ki so jo opredelili kot custveno in psihicno izcrpanost in jo povezali z daljšo izpostavljenostjo stresu. Navedli so tudi, da znake izgorelosti cutijo pogosteje ob koncu se­mestra kot posledico zahtevnih in napornih urnikov. Kot dejavniki, ki vplivajo na izgorelost, so bili izpostavljeni dejavniki, povezani s pomanjkanjem casa, in dejavniki, povezani s preobremenitvijo za­radi razlicnih vlog oziroma obveznosti, ki jih imajo kot študenti in kot športniki, saj se pogosto znajdejo v konfliktu, kateri obveznosti dati prednost. .Sklep Rezultati raziskave omogocajo pregled nad sedanjim stanjem izgorelosti študentov izbranih fakultet Univerze v Ljubljani ter so podlaga za oblikovanje nekaterih rešitev na tem podrocju. Glede na rezultate predlagamo sledece ukrepe za izboljšanje ži­vljenjskega sloga študentov. Vredno bi bilo razmisliti o uvedbi presejalnega testa za tvegano stresno vedenje in izgorelost študentov. V prve letnike študija bi bilo smiselno uvesti predmete, ki bi poucevali o metodah za ob-vladovanje stresa in obvladovanje casa v povezavi s preobreme­njenostjo zaradi študijskih obveznosti (delavnice za sprošcanje, pogovorne skupine, ucenje tehnik uspešnega ucenja …). Vsem študentom, ne zgolj tistim, ki so clani društev, bi morale fakultete nuditi vec rekreacijskih in prostocasnih dejavnosti (športni dogod­ki, dogodki ob svetovnih dnevih in praznikih, filmski veceri, ekskur­zije, koncerti). Šport, glasba in umetnost bi bili lahko del opcijske­ga ucnega nacrta. Oseben dostop do pomoci, kot so uciteljsko in študentsko tutorstvo, dodeljeni mentorji ter druge svetovalne službe v primeru stiske študentov bi morale uspešno delovati na vseh fakultetah in biti brezplacno dostopne vsem. Smiselno bi bilo razmisliti tudi o izobraževalnih programih ne le za študente, a tudi za uciteljski kader fakultet, kjer bi jih osvestili o osnovah zdravega življenjskega sloga in izgorelosti skupaj s priporocili in smernicami, ki veljajo za posamezne dejavnike zdravega življenjskega sloga. Ukrepi v smeri športno dejavne razbremenitve za izboljšanje ži­vljenjskega sloga študentov bi lahko prinesli velike pozitivne spre­membe v ravni stresa med študenti. Telesna dejavnost je nedvo­mno pomemben dejavnik za zdravje in preprecevanje izgorelosti med študenti. Potrebno bi bilo uresniciti nacrte za ponovno uved­bo športne vzgoje kot obvezne vsebine na fakultetah in nacrte za gradnjo novih športnih objektov v bližini fakultet in študentskih domov. Ustrezno preventivno delovanje je nadvse pomembno za prihodnost študentov; tako bi lahko preprecili oziroma zmanjšali njihovo izgorelost v casu študija in kasneje na delovnem mestu. .Literatura 1. Bercic, H. (2016). Mednarodni posvet Zdrav življenjski slog študentov na Univerzi v Ljubljani. Šport, 64 (1–2), 77–84. 2. Bilban, M., in A. Pšenicny. (2007). Izgorelost. Delo in varnost, 52 (1), 23–29. 3. Boštjancic, E. (2010). Izgorelost nas ogroža – kaj lahko naredimo. HRM, 38 (8), 64–68. 4. Cecil, J., McHale, C., Hart, J. in Laidlaw, A. (2014). Behaviour and burnout in medical students. Medical education online, 19–26. 5. Golmajer Rajkovic, N. (2013). Izgorelost študentov ob delu in prezenti­zem (Magistrska naloga). Fakulteta za management, Univerza na Pri­morskem, Koper. 6. Guthrie, E., D. Black, H. Bagalkote, C. Shaw, M. Campbell in F. Creed. (1998). Psychological stress and burnout in medical students: a five­-year prospective longitudinal study. Journal of the Royal Society of Medicine, 91 (5), 237–243. 7. Hu, Q., in Schaufeli, W. B. (2009). The factorial validity of the maslac bur­nout inventory – student survey in China. Psychological Reports, 105 (aug. – dec.), 394–408. 8. Ishak, W., Nikravesh, R., Lederer, S., Perry, R., Ogunyemi, D. in Bernstein, C. (2013). Burnout in medical students: a systematic review. Clin Teach, 10 (4), 242–245. 9. Lingard, H. (2007). Conflict Between Paid Work and Study: Does it Im­pact upon Students’ Burnout and Satisfaction with University Life? Jo­urnal for Education in the Built Environment, 2 (1), 90–109. 10. Krokter Kogoj T. Ocena lastnega zdravja študentov Medicinske fakul­tete Univerze v Ljubljani [Prešernova naloga]. Ljubljana, Medicinska fakulteta; 2008. 11. Maslach Burnout Inventory [internet]. [citirano 2016 Jun 2016]. Doseglji­vo na: http://www.mindgarden.com/117-maslach-burnout-inventory. 12. Mazerolle, S. M. in Pagnotta K. D. (2011). Student Perspectives on Bur­nout. Atletic Training Education Journal, 6 (2), 60–68. 13. Maslach, C. in Leiter, M. P. (2002). Resnica o izgorevanju na delovnem mestu. Ljubljana: Educy. 14. Mohar, N. (2017). Osebnostne znacilnosti, težave s pozornostjo in izgo­relost, raziskava pri študentih (magistrska naloga). Filozofska fakulteta – oddelek za psihologijo Univerze v Mariboru, Maribor. 15. Musek, J. (2010). Psihologija življenja. Ljubljana: Inštitut za psihologijo osebnosti. 16. Parker, S.J., Strath, S.J. in Swartz, A.M. (2008). Physical activity measu­rement in older adults: relationships with mental health. J Aging Phys Act, 16, 369–80. 17. Pastirk, S., A. Tabaj, A. Petrovic, J. Pomikvar, R. Masten, S. Belec in T. Cuc­nik. (2010). Stres pri delu, zadovoljstvo z delom, izgorelost in strategija spoprijemanja s stresom delavcev na podrocju zaposlitvene rehabili­tacije. Ljubljana: Univerzitetni rehabilitacijski inštitut. 18. Pecnik, M. (2009). Obvladovanje izgorevanja na delovnem mestu. V M.I. Tavcar (ur.), Zbornik 6. Študentske konference Fakultete za mana­gement (str. 649-656). Koper: Fakulteta za management. 19. Pedersen, P.K. in Saltin, B. (2006). Evidence for prescribing exercise as therapy in chronic disease. Scand J Med Sci Sports, 16 (1), 3–63. 20. Penedo, F.J. in Dahn, J.R. (2005). Exercise and well being: a review of mental and physical health benefits associated with physical activity. Curr Opin Psychiatr, 18, 189–93. 21. Pšenicny, A. (2006). Reciprocni model izgorelosti (RMI): prikaz povezave med interpersonalnimi in intrapersonalnimi dejavniki. Psihološka ob-zorja, 15 (3), 19–36. 22. Rakovec Felser, Z. (2006). Pojav izgorevanja med zdravstvenim ose­bjem. Obzornik zdravstvene nege, 40 (3), 143–148. 23. Regina, N. (2007). Dejavniki kakovosti organiziranja športne rekreacije (magistrsko delo). Fakulteta za organizacijske vede, Maribor. 24. Schaufeli, W. B., Martinez, I. M., Pinto, A. M., Salanova, M. in Bakker, A. B. (2002). Burnout and Engagement in University Students. Journal of Cross-cultural Psychology, 33 (5), 464–481. 25. Schmiedel, V. (2011). Izgorelost. Ko nas delo, družina in vsakdanjik izcr­pavajo. Maribor: Mettis Bukvarna. 26. Slivar, B. (2001). The syndrome of burnout, self-image and anxiety with grammar school students. Psihološka obzorja, 10 (2), 21–32. 27. Strmecki, A. (2011). Program podpore za delodajalce in zaposlene pri odpravljanju stresa, povezanega z delom, in pri zmanjševanju njego­vih škodljivih posledic. V L. Špreh (ur.), Zmanjšanje stresa – povecanje zadovoljstva in produktivnosti (str. 9–14). Ljubljana. 28. Šcuka, V. (2008). Premagajmo sindrom izgorelosti na delovnem mestu. HRM, 25 (6), 50–57. 29. Tomori, M. (2000). Duševne koristi telesne dejavnosti. V J. Turk (ur.), Lepota gibanja (str. 60-70). Ljubljana: Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije. 30. Videmšek, N. in Vesnic, S. (2016). Življenjski slog in izgorelost pri štu­dentih Univerze v Ljubljani. Ljubljana: Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani. 31. Yang, H. J. (2004). Factors affecting student burnout and academic achievement in multiple enrollment programs in Taiwan’s technical– vocational colleges. International Journal of Educational Development, 24 (3), 283–301. Naja Videmšek, dr. med. naja.videmsek@gmail.com Naja Videmšek, Sabina Vesnic, Janet Klara Djomba, Mateja Videmšek, Maja Meško Stres in spoprijemanje z njim pri študentih Univerze v Ljubljani Izvlecek Namen raziskave je bil analizirati stres in spoprijemanje z njim pri 750 študentih šestih fakultet Univerze v Ljubljani. Podatki so bili obdelani s SPSS. Izracunali smo osnovno sta­tistiko, hipoteze pa smo na ravni 5 % statisticnega tveganja (p = 0.05) preverjali s Hi-kvadrat testom. Rezultati raziskave so pokazali, da najvec študentov (46,8 %) obcasno obcuti stres, 30,4 % študentov pogosto in 4,7 % študentov vsak dan; najvec študentov Medicinske fakul­tete in najmanj študentov Fakultete za šport, vec žensk kot moških. Kar 82,2 % študentov navaja kot vzrok za napetost, stres in obcutek pritiska obremenitev zaradi študija; najvec študentov Medicinske fakultete prvega letnika in žensk. Naj­vec casa se sproti ucijo študenti Fakultete za strojništvo in Medicinske fakultete, vec iz prvega kot tretjega letnika. 38,5 % študentov spi izven izpitnega obdobja le 5 do 6 ur na dan. Le 12,8 % študentov zlahka obvladuje stres, 70 % študentov z nekaj truda in 16,5 % študentov z vecjim naporom; lažje študenti tretjega letnika in moški. Velika vecina (72 %) štu­dentov kot metodo za obvladovanje stresa navaja športno dejavnost, najvec študenti Fakultete za šport in najmanj Pe­dagoške fakultete. Samo 5,2 % študentov se sploh ne ukvar­ja s športom, najvec se jih ukvarja od 3 do 5 dni v tednu, od 30 do 60 minut. Naše priporocilo je, da bi bilo študente treba še naprej spodbujati k športnemu udejstvovanju in jih redno seznanjati tudi z drugimi nacini spoprijemanja s stresom. Kljucne besede: študenti, Univerza v Ljubljani, stres, spoprije­manje s stresom. Stress and stress coping among the students of the University of Ljubljana Abstract The aim of the study was to analyse the stress and stress cop­ing among 750 students of six faculties of the University of Ljubljana. The data were processed with the SPSS. We calcu­lated the basic statistics, the hypotheses were tested by us­ing a Chi-square test at the significance level of 5% (p = 0.05). The results of the study showed that stress occurs occasion­ally among most of the students (46.8%), often among 30.4% of the students, and every day among 4.7% of the students. The students of the Faculty of Medicine are more affected by stress than other students, especially the students of the Faculty of Sport. Women suffer more from stress than men. 82.2% of the students cited as the reason for the tension, stress and a feeling of heaviness burden of study. Among them, most students are from the Faculty of Medicine and at least students of the Faculty of Sport, and most of them were women. The students of the Faculty of Mechanical En­gineering and the Faculty of Medicine learn continuously. Outside the examination period, 38.5% of students sleep only 5 to 6 hours per day. Only 12.8% of students can easily handle stress, 70% of them handle stress with some effort and 16.5% of them with great effort; among them, students of the third year and men cope better with stress than oth­ers. As a stress coping strategy, a large majority (72%) of stu­dents mentions sports activity, mostly students of the Facul­ty of Sport and at least students of the Faculty of Education. Only 5.2% of students do not even deal with sports, most of them are active in sports from 3 to 5 days a week, from 30 to 60 minutes. Our recommendation is that students should be encouraged to continue sports participation and should also be regularly informed of other stress coping strategies. Key words: students, University of Ljubljana, stress, stress coping. .Uvod Stres je fiziološki, psihološki in vedenjski odgovor posameznika, ki se poskuša prilagoditi notranjim in zunanjim dražljajem (stresor­jem), stresor pa je dogodek, oseba ali predmet, ki ga posameznik doživi kot stresni element in povzroci stres. Stresor zacasno zamaje posameznikovo ravnovesje in stres je povsem normalno odziva­nje na to dogajanje. Ko nek dogodek ali položaj pri posamezniku sproži intenzivne obcutke žalosti, nemoci, tesnobe, jeze in strahu in ko stres, povezan s tem dogodkom ali položajem, posameznika ohromi in mu škoduje, govorimo o negativnem stresu (Dernovšek, Gorenc in Jericek, 2006). Stres je neizogiben pojav današnjega nacina življenja in uveljavi­tveno usmerjene družbe, kamor lahko uvrstimo tudi populacijo študentov. Ceprav so številne raziskave pokazale, da obstajajo psi-hološke in socialne težave, ki vplivajo na zdravje študentov, le-ti sebe dojemajo kot zdravo populacijo. Evropski raziskovalci so že pred leti zaceli identificirati študente kot skupino z velikim tvega­njem za zdravje (Petrova Yordanova, 2015). Gre za populacijo, ki je zelo zanimiva za preucevanje, kajti študenti so v obdobju dozo­revanja in odrašcanja. Izpolnjevati morajo zahteve iz okolja, hkrati pa se soocajo z lastnimi sposobnostmi in interesi (Baša, Jevšnik in Domajnko, 2007). Pred študente, ki vstopajo v novo obdobje svo­jega življenja, so postavljene številne nove okolišcine in zahteve, ki lahko povzrocijo stres in privedejo do neugodnih posledic. Študenti se soocajo s številnimi raznovrstnimi stresorji ter doživljajo visoko raven stresa v vsakdanjem življenju. Nekateri avtorji govorijo o dveh osnovnih dejavnikih, ki se povezujeta s stresom pri študen­tih – akademski in socialni (Mao, 2005). Za študente so specificni stresorji, ki so povezani s študijskimi obveznostmi in medosebnimi odnosi. Visoka raven stresa pri študentih se povezuje z zmanjša­njem uspešnosti pri opravljanju izpitov (Chambel in Curral, 2005). Petrova Yordanova (2015) navaja ugotovitve Eisenberga Gollusta, Goldbersteina in Hefnerja (2007), da je pri 40 % študentov na prvi in drugi stopnji študija njihova akademska uspešnost odvisna tudi od psihicnih in custvenih težav. Kar 60 % dodiplomskih študen­tov ima visoko stopnjo anksioznosti in depresije (Tyson Wilsona, Croneja, Brailsforda in Lawsa, 2010). Vstopajo v številne vloge, niso le študenti, ampak so pogosto tudi zaposleni, postajajo partnerji in nekateri celo starši. Zato se velikokrat soocajo s pomanjkanjem casa in energije (Petrova Yordanova, 2015). Kadar študenti doživlja­jo intenziven stres, se pogosto lotijo nezdravih vedenj, kot so ne­ustrezne spalne navade, uživanje nezdrave hrane in zanemarjanje športne dejavnosti (Hudd idr., 2000). Študenti z manjšo socialno podporo so še bolj nagnjeni k nezdravim navadam. Pomemben dejavnik, ki pogosto povzroca stres pri študentih, je casovni pritisk. Kadar so študenti preobremenjeni z obiskovanjem predavanj, vaj in ucenjem, doživljajo visoko stopnjo stresa. Primanj­kuje jim casa za druženje s prijatelji, pocitek, športno rekreacijo in spanje (Petrova Yordanova, 2015). V zadnjih desetletjih je znanost potrdila mnoge negativne ucinke pomanjkanja spanja pri študen­tih; negativno vpliva na telesno in duševno zdravje. Še posebej pa je pomembno redno ukvarjanje s športom. Športna dejavnost kot eden najpomembnejših dejavnikov zdravega življenjskega sloga je za študente pri spoprijemanju s stresom nedvomno zelo po­membna. Raziskave so pokazale, da so študenti, ki so redno špor­tno dejavni, bolj srecni, samozavestni, optimisticni, boljšega raz­položenja ter višje ocenjujejo kakovost svojega življenja. Športno dejavni študenti so manj pod stresom ter bolj zadovoljni s svojim življenjem (Videmšek in Vesnic, 2016). Nekateri raziskovalci kot stresne dejavnike navajajo tudi ocenje­vanje, tekmovalnost med sošolci, pritisk glede nadaljnje kariere, financne težave itd. Zlasti v izpitnih obdobjih lahko povecana sto­pnja stresa privede do poslabšanja telesnega in duševnega zdrav­ja. Ceprav so to lahko resne težave, s katerimi se študenti sami ne morejo soociti in bi morali poiskati zdravniško pomoc, tega prav zaradi casovne stiske ne storijo (Shaikh in Deschamps, 2006). Tako se velikokrat pojavljajo še somatska obolenja, kot so bolecine v tre­buhu, glavoboli, slabosti itd. Stres se lahko pri študentih odraža z razlicnimi telesnimi, psiholo­škimi ali vedenjskimi znaki. Telesni znaki stresa so glavobol, slabost, omoticnost, bolecine v prsih, želodcu, pri srcu ali v spodnjem delu hrbta, povecano znojenje in bitje srca, pospešena presnova in pre­bavne motnje. K psihološkim znakom stresa prištevamo živcnost, vznemirjenost in razdraženost, prisotnost negativnih misli, depre­sivnost, znacilni so tesnobni obcutki, nižja stopnja samospoštova­nja, težave s koncentracijo, obcutki manjvrednosti, izbruhi jeze in prizadetosti ter neprestan strah. Vedenjski znaki stresa pa so pre­tirano kritiziranje drugih, zmanjšana spolna sla, težave z govorom, pomanjkanje interesa za delo, motnje spanja, povecan ali pomanj­šan apetit, težave pri odlocanju in izolacija od družbe (Youngs, 2001; Škulj, 2018). Stresni dejavniki povzrocajo razlicen odziv pri razlicnih ljudeh. Odziv posameznika je odvisen od njegove psihicne stabilnosti, telesne konstitucije, življenjske zgodovine in trenutnega spleta okolišcin. Posameznik lahko v razlicnih obdobjih življenja in v raz­licnih okoljih popolnoma drugace reagira na enako situacijo. V tej povezavi se lahko tudi dve razlicni osebi razlicno odzoveta na isti dražljaj iz okolja (Rakovec Felser, 1991). Petrova Yordanova (2015) navaja izsledke raziskovalcev glede raz­lik v spolu. Skoraj dve tretjini študentk sta pogosto pod stresom, medtem ko je takšnih študentov le nekaj vec kot tretjina. Za štu­dentke, ki so pod stresom, je bolj verjetno, da bodo imele slabšo samopodobo in slabše zdravstvene navade. Študentke, ki zazna­vajo vec stresorjev, pogosto ne nacrtujejo svojih obrokov oziroma jih izpustijo, v odgovor na slabo voljo se veckrat prenajedajo in se v stresnih obdobjih redijo. Petrova Yordanova (2015) je ugotovi-la, da so v Sloveniji študenti manj podvrženi stresu kot študentke. Podjedova (2015) navaja podatke, da študenti sicer doživljajo vec stresnih dogodkov kot študentke, vendar jih ocenjujejo bolj po­zitivno kot študentke. Študenti se bolj poslužujejo strategij, ki so usmerjene k reševanju problema. Sem sodijo nacrtovanje, aktivno spoprijemanje in sprejetje stresa. Študentke pa se najpogosteje poslužujejo strategije iskanja instrumentalne socialne podpore, kar pomeni, da za reševanje problema navadno potrebujejo po­moc drugih oseb. Podobno je ugotovil Škulj (2018); študenti red-keje doživljajo obcutek stresa in tesnobe ter pogosteje uporabljajo tehnike za spoprijemanje s stresom kot študentke, zato se lahko s stresom tudi lažje spoprijemajo. Colaric in Eder (2008) ugotavljata, da so ženske v primerjavi z moškimi bolj depresivne in anksiozne. Podobne rezultate navajajo tudi avtorji iz Nigerije; ugotovili so dvakrat vecjo razširjenost depresije med osebami ženskega spola (Adewuya, Ola, Aloba, Mapayi in Oginni, 2006). Raziskava Dysona in Renkove (2006) pa kaže, da so se vloge moških in žensk v za­dnjem casu zelo zbližale in so zato razlike nepomembne. Prehod iz srednješolskega v študentsko obdobje je za mlade lahko zelo stresno. Visoko raven stresa in depresije je tako opaziti zlasti pri študentih, ki obiskujejo prvi letnik (Dyson in Renk, 2006; Colaric in Eder, 2008) ter med študenti, ki so bolj oddaljeni od doma (Bro­oks in Dubois, 1995). Študenti prvih letnikov se soocajo s številnimi problemi, kot so izbira predmetov, navajanje na nov nacin ucenja, razumevanje ucbenikov in clankov, napisanih v tujem jeziku, obi-skovanje zgodnjih predavanj po neprespanih noceh, financne in zdravstvene težave itd. Za veliko študentov je cas zacetka študi­ja tudi cas zamenjave kraja prebivališca, kar pogosto privede do domotožja in osamljenosti. Velikokrat to pomeni tudi izgubo po­membnih socialnih stikov in podpore družine ter prijateljev. Zato morajo znova zgraditi socialno mrežo, hkrati pa se srecujejo tudi s številnimi študijskimi zahtevami (Perry idr., 2007; Petrova Yorda-nova, 2015). Študenti za soocanje s stresom uporabljajo razlicne strategije in stile spoprijemanja, ki se jih ucijo in pridobivajo na podlagi lastnih izkušenj v procesih socialnega ucenja že od otroštva naprej; najprej v interakciji s starši, pozneje pa z vzgojitelji, ucitelji in vrstniki. Prav obdobje mladostništva s številnimi novimi izkušnjami je kljucnega pomena za vzpostavljanje in prevzemanje konstruktivnih nacinov spoprijemanja s stresom. Nekateri avtorji predlagajo, da je treninge spoprijemalnih vešcin koristno uvajati že v poznem otroštvu in s tem omogociti mladim, da v obdobje mladostništva oziroma štu­dentsko obdobje vstopijo bolj »opremljeni«; to bi olajšalo njihovo soocanje z razlicnimi razvojnimi zahtevami in izzivi (Dolenc, 2015). Znacilnosti spoprijemalnega vedenja v otroštvu in mladostništvu je pomembna osnova in izhodišce za spoprijemanje s stresom v odraslosti. Številni raziskovalci ugotavljajo, da so strategije spo­prijemanja s stresom pomemben prediktor duševnega zdravja in psihološke prilagojenosti mladostnikov, predvsem na ucnem po­drocju (Hampel in Petermann 2006; Aydin 2010, v Dolenc, 2015). Raziskava (Tice in Baumeister, 1997) je pokazala, da študenti, ki odlašajo svoje študijske obveznosti, doživljajo manj stresa na za-cetku semestra in veliko vec na koncu semestra, ko odlašanje ni vec mogoce. Ti študenti imajo posledicno vec simptomov bolezni. Reševanje problemov lahko ucinkovito odstrani stresorje, kar lah­ko privede do pozitivnega vpliva na zdravje posameznika. Park in Adler (2003) sta preucevala stile spoprijemanja s stresom študen­tov Medicinske fakultete ter ocenila njihovo duševno in telesno zdravje ob koncu njihovega prvega letnika. Ceprav se je pri vseh študentih kot posledica kronicnega stresa skozi medicinsko izobra­ževanje pokazal negativni vpliv na telesno in duševno zdravje, so se pokazale tudi nekatere razlike; pri študentih, ki so uporabljali vec nacrtovanega reševanja problemov, se je pokazalo manjše poslab­šanje zdravja. Podobne so tudi ugotovitve Crocketta idr. (2007); udeleženci, ki so v vecji meri uporabljali izogibajoce spoprijema­nje, so bolj pogosto doživljali anksioznost in depresijo v primerjavi s tistimi, ki so izbrali spoprijemanje, usmerjeno na rešitev problema (Petrova Yordanova, 2015). Problematika stresa pri mladih je v casu hitrih družbenih spre­memb zelo dinamicna in zapletena, zato je na tem podrocju stro­kovno delo, podprto z raziskovalnimi izsledki, ena izmed najod­govornejših nalog družbe. Namen naše raziskave je bil analizirati stres ter nacine spoprijemanja z njim pri študentih izbranih fakultet Univerze v Ljubljani. .Metode Preizkušanci V raziskavo je bilo vkljucenih 622 študentov prvega in tretjega letnika dodiplomskega študija šestih fakultet Univerze v Ljublja­ni: Medicinske fakultete, Fakultete za šport, Ekonomske fakultete, Fakultete za strojništvo, Pedagoške fakultete in Biotehnicne fakul­tete. Vprašalnik je izpolnilo 40,5 % študentov moškega in 59,5 % ženskega spola. Pripomocki Vprašalnik, ki smo ga uporabili v raziskavi, je bil povzet in prirejen po vprašalniku Z zdravjem povezan življenjski slog, ki je bil leta 2008 del raziskave »Dejavniki tveganja za nenalezljive bolezni pri odraslih prebivalcih Slovenije« (»Ciljna populacija«, 2016). Za potre-be naše raziskave smo vprašanja prilagodili populaciji študentov, ohranjena pa so v obliki, ki omogoca primerjavo rezultatov. Postopek Raziskavo je odobrila Komisija RS za medicinsko etiko februarja 2016. Proces zbiranja podatkov je bil izveden v skladu z zahtevami Zakona o varovanju osebnih podatkov (Uradni list RS, št.59/1999). Podatki so bili obdelani z racunalniškim paketom SPSS. Izracunali smo osnovno statistiko, hipoteze pa smo na ravni 5 % statisticnega tveganja (p = 0.05) preverjali s Hi-kvadrat testom. .Rezultati Cas, namenjen študiju Rezultati raziskave so pokazali, da se vecina študentov uci nekaj­krat na teden. Razlika je statisticno pomembna pri porazdelitvi glede na fakulteto in letnik. Najvišji odstotek študentov, ki se uci vsak dan in se uci sproti, je med študenti Fakultete za strojništvo (29,7 %), takoj za njimi sledi odstotek študentov Medicinske fakul­tete (27,5 %). Precej manj študentov, ki se uci vsak dan in sproti, je Tabela 1 Obcutek napetosti, stresa, pritiskov med študenti Pedagoške fakultete (10,5 %) in Ekonomske fakultete (10,2 %), sledi Biotehniška fakulteta (8,8 %) in Fakulteta za šport (4,3 %). Skoraj polovica študentov (47 %) Fakultete za šport se uci ne­kajkrat na teden. Le nekaj dni pred izpiti pa se uci najvec študentov Pedagoške fakultete (55,8 %). Ugotovili smo, da se le nekaj dni pred izpiti uci bistveno vec štu­ dentov 3. letnika v primerjavi s 1. letnikom. 46,9 % študentov se uci manj kot dve uri na dan; tu izstopajo štu­denti Fakultete za šport (70,1 %). 2 do 4 ure se uci 42,4 % študentov, 5 do 7 ur 9 % študentov in vec kot 7 ur 1,6 % študentov. Tudi tu so rezultati pokazali, da je razlika statisticno pomembna glede na fakulteto; najvec ur se ucijo študenti Medicinske fakultete in Fakul­tete za strojništvo. Spanje 52,1 % študentov spi izven izpitnega obdobja 7–8 ur na dan, 38,5 % 5 do 6 ur na dan, manj kot 5 ur na dan spi 4,4 % študentov in vec kot 8 ur 5 % študentov. Ugotavljali smo tudi število ur spanja, ki bi si jih študenti želeli po­noci med delovnim tednom. Razlika je statisticno pomembna pri porazdelitvi glede na fakulteto in letnik. Višji odstotek študentov, ki bi si želelo spati vec kot 8 ur na dan, je zaznati med študenti Pedagoške fakultete (51,2 %) in med študenti 1. letnika. Študente smo spraševali tudi, kako pogosto so utrujeni po spa-nju. Kar 67,1 % jih je odgovorilo, da so utrujeni najmanj 1–2-krat na teden, 8,6 % celo vsak dan. Statisticno znacilnih razlik glede na spol, fakulteto in letnik pri pogostosti utrujenosti po spanju nismo ugotovili. Pogostost obcutka napetosti, stresa in pritiskov V Tabeli 1 je predstavljena pogostost obcutka napetosti, stresa in pritiskov. Razlika je statisticno pomembna pri porazdelitvi glede na spol in fakulteto. Skoraj polovica študentov obcasno obcuti Nikoli Zelo redko Obcasno Pogosto Vsak dan p n%n%n%n%n% Skupaj 10 1,6 102 16,5 290 46,8 188 30,4 29 4,7 Spol =0,05 Moški 7 2,8 62 24,7 126 50,2 51 20,3 5 2,0 Ženski 3 0,8 40 10,9 164 44,6 137 37,2 24 6,5 Fakulteta =0,05 BF 1 1,1 19 20,9 50 54,9 18 19,8 3 3,3 EF 8 7,5 25 23,4 47 43,9 23 21,5 4 3,7 FS 1 0,9 18 15,4 50 42,7 43 36,8 5 4,3 FŠ 0 0,0 24 20,5 67 57,3 23 19,7 3 2,6 MF 0 0,0 7 6,9 38 37,6 47 46,5 9 8,9 PeF 0 0,0 9 10,5 38 44,2 34 39,5 5 5,8 Letnik študija 0,140 prvi 4 1,1 57 15,5 186 50,7 102 27,8 18 4,9 tretji 6 2,4 45 17,9 104 41,3 86 34,1 11 4,4 p – Hi kvadrat test; statisticna znacilnost. napetost, stres in pritiske, od tega je najvec študentov Fakultete za šport. Pogosto obcuti stres 30,4 % študentov in vsak dan 4,7 % študentov; najvec študentov Medicinske fakultete in Pedagoške fakultete in najmanj študentov Fakultete za šport. Pogosto obcuti napetost, stres in pritiske vec žensk (Tabela 1). Vzroki za napetost, stres in obcutek pritiska V raziskavi smo ugotavljali vzroke, ki vodijo do obcutka napetosti, stresa ali velikega pritiska. Vecina študentov (82,2 %) navaja kot vzrok »Obremenitve zaradi študija«. Razlika je statisticno pomembna pri porazdelitvi glede na spol, fakulteto in letnik. Višji odstotek je zaznati med študenti Me-dicinske fakultete, med študenti 1. letnika in med ženskami. 18,6 % študentov navaja kot vzrok za napetost, stres in obcutek pritiska »Probleme v medsebojnih odnosih (družina, partner, pri­jatelji)«. Razlika je statisticno pomembna pri porazdelitvi glede na spol, fakulteto in letnik. Višji odstotek je zaznati med študenti Pe­dagoške fakultete, med študenti 3. letnika in med ženskami. 14,4 % študentov navaja kot vzrok za napetost, stres in obcutek pritiska »Osamljenost«, 11,0 % »Hrupno okolje«, in 3,1 % »Casovna stiska, prenatrpan vsakdan, pomanjkanje casa za sprostitev, pre­hiter nacin življenja«. Statisticno pomembnih razlik glede na spol, fakulteto in letnik pri omenjenih vzrokih nismo ugotovili. 8,4 % študentov navaja kot vzrok »Slabe odnose med kolegi na faksu«. Razlika je statisticno pomembna pri porazdelitvi glede na fakulteto in letnik. Višji odstotek je zaznati med študenti Ekonom­ske fakultete in med študenti 3. letnika. 6,6 % študentov vidi vzrok v »Slabih materialnih pogoji za življe­nje«. Razlika je statisticno pomembna pri porazdelitvi glede na letnik; vec je študentov 3. letnika. 5,5 % študentov navaja kot vzrok za napetost, stres in obcutek pri­tiska »Obremenjujoce obštudijske dejavnosti (študentsko delo, tre- Tabela 2 Metode za obvladovanje napetosti, stresa in pritiskov ningi …)«. Razlika je statisticno pomembna pri porazdelitvi glede na spol, fakulteto in letnik. Višji odstotek je zaznati med študenti Pedagoške fakultete in Fakultete za šport, med študenti 3. letnika in med ženskami. Samoocena obvladovanja napetosti Vec kot dve tretjini študentov (69,6 %) z nekaj truda obvladuje napetost, 16,5 % z vecjim naporom in le 12,8 % zlahka. Razlika je statisticno pomembna pri porazdelitvi glede na spol, fakulteto in letnik. Rezultati so pokazali, da težje obvladujejo stres zlasti štu­denti Medicinske fakultete, zlahka pa študenti Ekonomske fakul­tete. Vecina študentov Fakultete za šport obvladujejo napetost z nekaj truda (77,8 %). Stres lažje obvladujejo študenti moškega spo-la in tretjega letnika. Metode za obvladovanje napetosti, stresa in priti­ skov V raziskavi smo ugotavljali metode, s katerimi študenti obvladujejo napetost, stres in pritiske. Velika vecina (72 %) študentov kot metodo navaja »Športno dejav­nost«, kjer je razlika statisticno pomembna pri porazdelitvi glede na fakulteto. Najvišji odstotek je zaznati med študenti Fakultete za šport (90,6 %), najnižji pa med študenti Pedagoške fakultete (54,7 %). 29,1 % študentov kot metodo obvladovanja napetosti, stresa in pritiskov navaja »Uravnoteženo prehrano in vzdrževanje normal-ne telesne teže«. Razlika je statisticno pomembna pri porazdelitvi glede na spol in fakulteto. Višji odstotek je zaznati med študenti Medicinske fakultete (38,6 %), najnižji pa med študenti Ekonomske fakultete (16,8 %) ter med ženskami. 20,1 % študentov navaja, da napetost, stres in pritiske poskušajo obvladovati s »Tehniko sprošcanja (meditacija, joga, avtogeni tre- Uravnotežena prehrana Telesna dejavnost (šteje tudi Tehnike sprošcanja (medita- in vzdrževanje normalne sprehod v naravi) p p cija, joga, avtogeni trening) p telesne teže n% n% n% Skupaj 445 72,0 180 29,1 124 20,1 Spol 0,585 0,012 0,220 Moški 184 73,3 59 23,5 44 17,5 Ženski 261 71,1 121 33,0 80 21,8 Fakulteta =0,05 0,004 0,013 BF 68 74,7 31 34,1 21 23,1 EF 69 64,5 18 16,8 33 30,8 FS 79 68,1 26 22,4 13 11,2 FŠ 106 90,6 37 31,6 23 19,7 MF 76 75,2 39 38,6 18 17,8 PeF 47 54,7 29 33,7 16 18,6 Letnik študija 0,715 0,787 0,004 prvi 266 72,7 105 28,7 59 16,1 tretji 179 71,0 75 29,8 65 25,8 p – Hi kvadrat test; statisticna znacilnost. 272 ning)«. Razlika je statisticno pomembna pri porazdelitvi glede na fakulteto in letnik. Višji odstotek je zaznati med študenti Ekonom­ske fakultete (30,8 %), najnižji pa med študenti Fakultete za strojni­štvo (11,2 %) ter med študenti 3. letnika. 7,3 % študentov kot metodo obvladovanja napetosti, stresa in pri­tiskov navaja »Zmanjševanje, kajenja, uživanja kofeina in alkohola« (najvišji odstotek je zaznati med moškimi), 4,9 % študentov nava­ja »Umetnost in kulturo, ustvarjalnost« (najvišji odstotek študenti Pedagoške fakultete), 4,0 % navajajo »Druženje s prijatelji, zabava« (najvišji odstotek študenti Medicinske fakultete), 2,3 % navajajo »Spanje, pocitek, odmik v samoto« (najvišji odstotek študenti Peda­goške fakultete), 2,3 % »Posluževanje razvad« (povecanje uživanja alkohola, kofeina, prenajedanje, hitra prehrana)« (najvišji odstotek študenti Medicinske fakultete) ter 2,3 % »Iskanje socialne podpore, samopomoc«, kjer nismo ugotovili statisticno znacilnih razlik glede na spol, fakulteto in letnik študija. Ukvarjanje s športno dejavnostjo Skoraj tri cetrtine študentov torej kot metodo obvladovanja na­petosti, stresa in pritiskov navajajo športno dejavnost. Na Sliki 1 je predstavljeno število dni v tednu, na Sliki 2 pa število minut na dan, namenjenih športnim dejavnostim. Statisticno znacilnih razlik glede na spol, fakulteto in letnik nismo ugotovili. Število dni v tednu -športna rekreacija (%) 5,2 19,9 Ni˜ 1 do 2 dni 3 do 5 dni Ve˜kot 5 dni Slika 1. Število dni v tednu, namenjenih športni rekreaciji. Študentov, ki se sploh ne ukvarjajo s športom, je 5,2 %. Najvec jih nameni športni rekreaciji 3 do 5 dni (39,5 %), nekoliko nižji odstotek (35,4 %) 1 do 2 dni, vec kot 5 dni na teden pa se športno udejstvuje 19,9 % študentov. Število minut na dan -športna rekreacija 50 39,3 Odstotki (%) 40 30,8 29,9 30 20 10 0 minut minut Slika 2. Število minut na dan, namenjenih športni rekreaciji. Od tistih, ki se ukvarjajo s športom, se jih najvec ukvarja 30 do 60 minut dnevno – 39,3 % študentov, slaba tretjina pa je športno de­javna do 30 minut na dan in podoben delež vec kot 60 minut na dan. .Razprava Raziskava je pokazala, da se vecina študentov uci nekajkrat na te-den, približno tretjina pa le nekaj dni pred izpiti; najvec študentov Pedagoške fakultete. Najvec študentov, ki se ucijo vsak dan in spro-ti, je med študenti Fakultete za strojništvo in Medicinske fakultete. Skoraj polovica študentov se uci manj kot 2 uri na dan, od tega dobri dve tretjini študentov Fakultete za šport. Najvec sprotnega ucenja zahtevata Fakulteta za strojništvo in Medicinska fakulteta, saj skoraj dve tretjini študentov Medicinske fakultete in polovica študentov Fakultete za strojništvo samostojnemu študiju namenijo 2–4 ure na dan. Rezultati bi lahko bili povezani z obcutki preobre­menjenosti zaradi študija. Študenti Medicinske fakultete so najver­jetneje obremenjeni s predavanji in klinicnimi vajami, saj študirajo manj casa na dan kot študenti Fakultete za strojništvo, a se hkrati pocutijo bolj obremenjeni zaradi študija. Vecina študentov spi 7–8 ur na dan, toliko spi vec kot polovica štu­dentov 1. letnika, kar je vec od ameriških študentov zaradi preo­bremenjenosti z dejavnostmi. Nove generacije študentov hodijo spat kasneje, spijo manj in zato navajajo težave s študijem (Ma-slowsky in Ozer, 2014). Pomanjkanje spanca ima na dolgi rok ne­gativne ucinke na posameznikovo zdravje in pocutje. Nezadostni nocni pocitek lahko vodi do vecjih možnosti za poškodbe, manjše produktivnosti pri delu, povecane utrujenosti in zdravstvenih te­žav. Že kratkotrajno pomanjkanje spanja vodi v zaspanost ter upad osnovnih kognitivnih funkcij, kot so budnost, pozornost in hitrost odziva (Škulj, 2018; Kajtna, Štukovnik in Dolenc Grošelj, 2011). Skoraj polovica študentov obcasno obcuti stres, dobra tretjina pogosto oziroma vsak dan, najvec študentov Medicinske fakul­tete in najmanj študentov Fakultete za šport. Obcutek napetosti, stres in pritiske obcuti vec študentk kot študentov. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje približno cetrtina odraslih prebivalcev Slovenije zelo pogosto oziroma vsakodnevno doživlja stres in ima težave z njegovim obvladovanjem, v zadnjih štirih letih se je povecal delež tistih, ki stres doživljajo zaradi obremenitev na delovnem mestu in slabih odnosov s sodelavci (Jericek Klanšcek in Hribar, 2018). Ugotovili smo, da je najpogostejši vzrok za obcutek napetosti, stresa ali velikega pritiska na študente obremenitev zaradi študija. Najbolj obremenjeni zaradi študija se cutijo skoraj vsi študenti Me-dicinske fakultete ter vecina študentov Pedagoške fakultete in Fa-kultete za strojništvo. Najmanj obremenjeni so študenti Fakultete za šport in Ekonomske fakultete. Zanimivo je, da študenti Pedago­ške fakultete pogosto obcutijo stres (takoj za študenti Medicinske fakultete) in se v vecini cutijo obremenjeni zaradi študija (87,2 %), kljub temu da samostojnemu študiju posvetijo veliko manj casa kot študenti Fakultete za strojništvo in Medicinske fakultete. Ne-davna raziskava med študenti Medicinske fakultete v Ljubljani in Mariboru je pokazala, da najvišjo raven stresa študentom obeh fakultet predstavljajo akademsko povezani stresorji, sledijo jim osebni stresorji (Kokalj in Bilban, 2015). Visok odstotek obremenjenosti zaradi študija je med študenti 1. letnika. Sklepamo lahko, da so študenti 1. letnika bolj obremenjeni zaradi spremembe sistema iz srednje šole oziroma gimnazije na fakulteto. Bolj obremenjene zaradi študija se v veliki vecini cuti­jo ženske. Izpiti, družina in problemi z odnosi jim pogosteje kot moškim predstavljajo vire stresa (Steenberger, Allan in Ralph, 1993; Ronald, 1993). Le nekaj dni pred izpiti se uci mnogo vec študen­tov 3. letnika kot 1. letnika. Dejstvo, da študenti 3. letnika namenijo ucenju manj sprotnega dela kot študenti 1. letnika, bi lahko razložili s tem, da se obremenitve tekom študija zmanjšujejo, ali pa se štu­denti zgolj navadijo na študijski sistem in znajo bolje razporejati cas. Manj kot petina študentov navaja kot vzrok za obcutek napeto­sti, stresa ali velikih pritiskov probleme v medsebojnih odnosih, še manjši delež študentov pa osamljenost. Tudi za vecino pakistan­skih študentov medicine so najmocnejši stresorji izpiti in profesorji, sledijo problemi z razmerji, problemi v družini in domotožje (Sha­ikh idr., 1993). Vec kot dve tretjini vseh študentov izbranih fakultet Univerze v Ljubljani z nekaj truda obvladujeta napetost. Skoraj tri cetrtine štu­dentov kot metodo za obvladovanje napetosti navajajo športno dejavnost, predvsem študenti Fakultete za šport, ki se verjetno najbolj zavedajo pomena redne športne dejavnosti. Naša raziska­va je pokazala, da je športno nedejavnih 5 % študentov izbranih ljubljanskih fakultet. Najvec (40 %) se jih ukvarja s športom od 3- do 5-krat na teden, 35 % se jih ukvarja od 1- do 2-krat na teden, in 20 % vec kot 5-krat na teden, vecinoma od 30 do 60 minut. Ma­jeric (2015) je v raziskavi, v kateri je sodelovalo 1390 študentov in študentk Univerze v Ljubljani, ugotovil, da v zadnjem desetletju prihaja do povecevanja deleža športno aktivnih študentov. V letu 2012/13 se je v primerjavi z letom 2001/02 povecal delež športno aktivnih študentov s 60,4 % na 76,8 % (Majeric, 2015), še vedno pa je stanje njihovega telesnega fitnesa na nižji ravni, kot bi lahko bil (Starc idr., 2016). Raziskava Majerica in Zurceve (2016) je potrdila pomembnost športa za slovenske študente; najvec se jih ukvarja s športom 2- do 3-krat na teden v skupnem obsegu od 3 do 5 ur na teden v neorganizirani obliki. Redno športno dejavnih je 79,9 % študentov in 76,8 % študentk. Športna dejavnost je temelj zdravega nacina življenja. Pri tem pa je seveda zelo pomembna tudi ustrezna prehrana. Skoraj tretjina študentov je kot metodo za spopadanje z napetostjo navedla skrb za uravnoteženo prehrano in vzdrževanje normalne telesne teže, kjer je najvišji odstotek zaznati med študenti Medicinske fakultete in med ženskami, ki se verjetno bolj zavedajo pomembnosti zdra­ve prehrane. Dobra petina študentov je kot metodo za obvladova­nje stresa navedla tehnike sprošcanja, med katerimi je bilo najvec študentov Ekonomske fakultete in študentov 3. letnika. Študentom v ZDA najpogosteje pomagajo pogovor z družino in prijatelji, pro-stocasne aktivnosti, športna dejavnost, socialna podpora, sveto­valna služba in obšolske dejavnosti (Pierceall in Keim, 2007; Chang, Eddins Folensbeee in Coverdale, 2012), raziskave med študenti v drugih državah pa kot metode za obvladovanje stresa navajajo druženje s prijatelji, spanje, glasbo, šport, izolacijo in študij (Pod-stawski, Gornik in Gizinska, 2013; Shaikh idr., 1993). Ženske v stresnih casih raje študirajo in spijo, medtem ko se moški raje družijo s prija­telji, igrajo šport ali se izolirajo (Shaikh idr., 1993). • Sklep Z raziskavo smo želeli analizirati stres in spoprijemanje z njim pri študentih izbranih fakultet Univerze v Ljubljani. V bodoce bi bilo smiselno spremljati isto populacijo študentov skozi vsa leta nji­hovega študija, saj bi tako lahko sledili spremembam njihovega življenjskega sloga in razvoju izgorelosti. S tem bi tudi spremljali ucinkovitost preventivnih programov. S pricujoco raziskavo smo sicer dobili podatke o razlicnih fakultetah Univerze v Ljubljani, saj nas je zanimal pojav stresa in spoprijemanje z njim na povsem raz­licnih programih študija, a bi bilo v prihodnosti dobro zajeti vse fakultete Univerze v Ljubljani in tudi drugih Univerz v Sloveniji ter vse letnike, saj bi s tem izboljšali reprezentativnost vzorca. Koristno bi bilo še podrobneje raziskati njihov odnos in stališca do dejavni­kov življenjskega sloga, koliko so osvešceni o zdravem življenjskem slogu in kolikšen je interes za izobraževalne programe na to temo ter interes za razlicne delavnice o metodah obvladovanja stresa in izgorelosti. Znanje je namrec eden od prvih pogojev za zacetek razmišljanja o spremembi tveganega vedenja, ki posledicno vodi k bolj zdravemu življenjskemu slogu. Tudi v predhodnem izobraževanju (v osnovni in srednji šoli) bi bilo treba vec pozornosti nameniti razvijanju razlicnih programov za ucinkovitejše obvladovanje stresa pri mladih. Gre predvsem za spodbujanje pozitivne samopodobe in samozaupanja, razvijanje socialnih spretnosti, ucenje reševanja problemov, spoznavanje razlicnih tehnik sprošcanja ter spodbujanje k zadostni in primer-ni športni dejavnosti za zmanjševanje ucinkov stresa pri mladih. Študenti, ki se ukvarjajo s športnimi dejavnostmi, so namrec manj podvrženi simptomom depresije, stresu in prekomerni telesni masi ter so tudi bolj zadovoljni s svojim življenjem. Pomembno je, da se študenti tudi preko športnega udejstvovanja znajo spoprijemati s stresom in privzemati vedenja za krepitev zdravja. Z raziskavo smo izpostavili problem stresa in spoprijemanje z njim pri študentih izbranih fakultet Univerze v Ljubljani. Z nadaljnjim raziskovanjem in pripravo ucinkovitih ukrepov bi lahko izboljša­li kakovost življenja študentov, kar bi tudi kasneje pripomoglo k manjši izgorelosti na delovnem mestu, ker bi se mladi že kot štu­denti bolje zavedali tega problema in poznali ustrezne preventiv­ne ukrepe. .Literatura 1. Adewuya, A., Ola B., Aloba, O., Mapayi, B. in Oginni, O. (2006). Depres­sion amongst Nigerian university students. Prevalence and sociode­mographic correlates. Social Psychiatry Psychiatrical Epidemiology, 41, 674–8. 2. Baša, L., Jevšnik, M. in Domajnko, B. (2007). Dejavniki stresa med štu­denti. Obzor Zdr N, 41, 77–84. 3. Brooks, J. H. in DuBois, D. L. (1995). Individual and environmental pre­dictors of adjustment during the first year of college. Journal of College Student Development, 36 (4), 347–360. 4. Chambel, M. J. in Curral, L. (2005). Stress in academic life: Work charac­teristics as predictors of student well-being and performance. Applied Psychology: An International Review, 54, 135–147. 5. Chang, E., Eddins-Folensbee, F. in Coverdale, J. (2012). Survey of the prevalence of burnout, stress, depression, and the use of supports by medical students at one school. Acad Psychiatry, 36 (3), 177–82. 6. Ciljna populacija »Programa temeljnega izobraževanja s podrocja pro-mocije zdravja in preprecevanja kronicnih nenalezljivih bolezni (KNB) v osnovnem zdravstvenem varstvu/družinski medicini«. (20.6.2016). CINDI Slovenija. Pridobljeni iz http://cindi-slovenija.net/ 7. Colaric, D. in Eder, K. (2008). Anksioznost in depresija pri študentih Univer­ze v Mariboru (Raziskovalna naloga). Univerza v Mariboru, Medicinska fakulteta, Maribor. 8. Crockett, L. J., Iturbide, M. I., Torres Stone, R. A., McGinley, M., Raffaelli, M. in Carlo, G. (2007). Acculturative stress, social support, and coping: Relations to psychological adjustment among Mexican American col­ lege students. Cultural Diversity and Ethnic Minority Psychology, 13(4), 347–355. 9. Dernovšek, M. Z., Gorenc, M. in Jericek, H. (2006). Ko te strese stres. Lju­bljana: IVZ RS. 10. Dolenc, P. (2015). Stres in spoprijemanje s stresom v mladostništvu. Re-vija za elementarno izobraževanje, 8(4), 177–189. 11. Dyson, R. in Renk, K. (2006). Freshmen adaptation to university life: De­pressive symptoms, stress, and coping. Journal of Clinical Psychology, 62, 1231–1244. 12. Gizinska, R., Górnik, K. in Podstawski, R. (2013). Habits and Attitudes of First Year Students at Warmia & Mazury University, Poland regarding Healthy Lifestyle. Education in Medicine Journal, 5 (3), 64–76. 13. Hoyer, S. (2005). Pristopi in metode v zdravstveni vzgoji. Ljubljana: Visoka šola za zdravstvo. 14. Hudd, S., Dumlao, J., Erdmann-Sager, D., Murray, D., Phan, E., Soukas, N. idr. (2000). Stress at college: Effects on health habits, health status and self- esteem. College Student Journal, 34, 217–227. 15. Ivartnik V. (2011). Življenjski slog in zdravje študentov. Maribor: Zdra­vstvena fakulteta, Univerza v Mariboru. 16. Jericek Klanšcek, H. in Hribar, K. (2018). Obvladovanje stresa. V M. Vinko (ur.), T. Kofol Bric (ur.), A. Korošec (ur.), S. Tomšic (ur.), M. Vrdelja (ur.), Kako skrbimo za zdravje? Z zdravjem povezan vedenjski slog prebivalcev Slovenije (str. 18-21). Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje. 17. Kajtna, T., Štukovnik, V. in Dolenc-Grošelj, L. (2011). Effect of acute sleep deprivation on concentration and mood states with a controlled effect of experienced stress. Zdravniški vestnik, 5(80), 354–361. 18. Kokalj, J. in Bilban, M. (2015). Stresorji in izgorelost med študenti me­dicine – primerjava med Medicinsko fakulteto v Ljubljani in Mariboru. Medicinski razgledi, 54 (3), 335–45. 19. Majeric M. (2015). Analiza razvoja in pogostost ukvarjanja s športom pri študentih Univerze v Ljubljani. Revija Šport, 63 (3–4), 109–13. 20. Majeric, M. in Zurc, J. (2016). Analiza vzorcev vedenj, povezanih z zdrav­jem – pilotna študija pri študentih Univerze v Ljubljani. Revija Šport, 64 (1–2), 203–8. 21. Podstawski, R., Górnik, K. in Gizinska, R. (2013). Habits and Attitudes of First Year Students at Warmia & Mazury University, Poland regarding Healthy Lifestyle. Educ Med J, 5 (3), 64–76. 22. Starc, G., Jurak, G., Kovac, M., Leskošek, B. in Strel, J. (2017). Pilotni projekt SLOFIT študent na ljubljanski univerzi. In: Zdrav življenjski slog študen­tov. Ljubljana: Fakulteta za šport, Slovensko akademsko športno dru­štvo, 18–30. 23. Mao, Y. (2005). Stressor, coping style and emotion of normal college students. Chinese Journal of Health Psychology, 13(2), 136–139. 24. Maslowsky, J. in Ozer, E. (2014). Developmental trends in sleep duration in adolescence and young adulthood: Evidence from a National Uni­ted States Sample. Journal of adolescent health, 54 (6), 691–7. 25. Park, C. L., in Adler, N. E. (2003). Coping style as a predictor of health and well- being across the first year of medical school. Health Psychology, 22, 627–631. 26. Petrova Yordanova, Y. (2015). Stres in dejavniki stresa med študenti psi-hologije (Magistrska naloga). Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta, Maribor. 27. Perry, R. P., Hall., N. C. in Ruthig, J. C. (2007). Perceived (academic) control and scholastic attainment in college students. V R. Perry in J. Smart (Ur.), The scholarship of teaching and learning in higher education: An evi­dence- based perspective (s.477-551). New York, NY: Springer. 28. Pierceall, E.A. in Keim, M.C. (2007). Stress and coping strategies among community college students. Community Coll J Res Pract, 31 (9), 703–12. 29. Podjed, T. (2015). Prepoznavanje in obvladovanje stresa med študenti (zakljucna naloga). Univerza na primorskem fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije, Koper. 30. Podstawski, R., Górnik, K. in Gizinska, R. (2013). Habits and Attitudes of First Year Students at Warmia & Mazury University, Poland regarding Healthy Lifestyle. Educ Med J., 5 (3), 64–76. 31. Rakovec-Felser, Z. (1991). Clovek v stiski – stres in tesnoba: povod in posledica bolezni. Maribor: Založba Obzorja. 32. Ronald BW. A survey of university health centers in Western Canada. J Am Coll Health. 1993; 42: 71–6. 33. Shaikh, B. T. in Deschamps, J. P. (2006). Life in a university residence: Issues, concerns and responses. Education for health 19(1), 43–51. 34. Starc, G., Jurak, G., Kovac, M., Leskošek, B. in Strel, J. (2017). Pilotni projekt SLOFIT študent na ljubljanski univerzi. V H. Bercic (ur.), Zdrav življenjski slog študentov: zbornik (str. 18–30). Ljubljana: Fakulteta za šport, Slo­vensko akademsko športno društvo. 35. Steenberger, B.N., Allan, J. in Ralph, A. (1993). Research in college health: Analyzing & communicating results. J Am Coll Health, 42, 99–104. 36. Škulj, P. (2018). Analiza vedenjskega sloga in športne aktivnosti pri študen­tih Univerze v Ljubljani (diplomsko delo). Univerza v Ljubljani, Fakulteta za Šport, Ljubljana. 37. Tice, D. M., in Baumeister, R. F. (1997). Longitudinal study of procra­stination, performance, stress, and health: The cost and benefits of dawdling. Psychological Science, 8, 454–458. 38. Tyson, P., Wilson, K., Crone, D., Brailsford, R. in Laws, K. (2010) Physical activity and mental health in a student population. Journal of Mental Health, 19, 492–499. 39. Videmšek, N. in Vesnic, S. (2016). Življenjski slog in izgorelost pri štu­dentih Univerze v Ljubljani (raziskovalna naloga). Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Ljubljana. 40. Yang, H. J. (2004). Factors affecting student burnout and academic achievement in multiple enrollment programs in Taiwan’s technical– vocational colleges. International Journal of Educational Development, 24 (3), 283–301. 41. Youngs, B.B. (2001). Upravljanje s stresom za ucitelje. Ljubljana: Educy. Naja Videmšek, dr. med. naja.videmsek@gmail.com Vinko Zovko, Rok Petric Predstavitev organiziranosti študentskih športnih tekmovanj na Univerzi v Ljubljani in širše Izvlecek Ker je študentski tekmovalni šport na Univerzi v Ljubljani iz leta v leto bolj priljubljen, v tem prispevku predstavljamo organiziranost Športne zveze Univerze v Ljubljani, ki skrbi za organizacijo tekmovanj na medfakultetni ravni. Predsta­vljena je tako organizacija kot tudi njena vpetost v tekmova­nja na državnem in mednarodnem nivoju. Kljucne besede: študentski šport, medfakultetna tekmovanja, univerzitetna tekmovanja, Športna Zveza Univerze v Ljubljani, Univerza v Ljubljani, Slovenija. Presentation of the organization of student sports competitions at the University of Ljubljana and beyond Abstract Since student sport competition at the University of Ljublja­na is more popular year after year, we present the organiza­tion of the Sports Association of the University of Ljubljana, which takes care of the organization of competitions at the university level. Both the association and its involvement in competitions at the national and international level are pre­sented. Keywords: student sport, inter-faculty competitions, university competitions, Sports Association of the University of Ljubljana, University of Ljubljana, Slovenia. • Uvod Da ima ukvarjanje s športom pri mladih številne koristi z vidika fi­zicnega razvoja, je že dolgo znano. Toda zelo pomembna je tudi socialna komponenta ukvarjanja s športom. Mladi preko športa spoznavajo prijatelje in na zdrav nacin preživljajo cas v družbi vr­stnikov. Skozi interakcijo z vrstniki, zlasti v ekipnih športih, mladi pomembno razvijajo svoje socialne kompetence. Mladi, ki v vecji meri razvijejo te kompetence skozi šport, so skozi celotno življenje v vecji meri pripravljeni na prenose znanja, vrednot, prepricanj in nacinov vedenja. Zato številni avtorji zelo poudarjajo vlogo športa pri socializaciji tudi v študentskih letih (Harrison in Naraya, 2003). Poleg tega ne smemo pozabiti, da mladi, tudi ali pa predvsem v casu študija, skozi šport pridobijo še eno pomembno kompeten-co, in sicer navajanje na tekmovalnost in srecevanje s konkurenco. Študenti, ki sodelujejo v športnih dejavnostih, imajo tako vec mo-žnosti, da se bolje pripravijo na konkurenco na drugih podrocjih svojega življenja (Yan in McCullagh, 2004). Ce potreba po navaja­nju na tekmovalnost in soocanje s konkurenco v mlajših letih še ni tako nujno, pa je kljucno, da se študenti tega »navadijo« vsaj pre-den vstopijo na trg dela oziroma preden naletijo na konkurenco v okviru svoje kasnejše poklicne kariere. Zaradi vsega povedanega je organizacija športne vzgoje in špor­tnih tekmovanj na fakultetni in univerzitetni ravni pomembna ne zgolj zaradi zabave, ampak tudi širše – zaradi pridobivanja po­membnih kompetenc za življenja. V tej reviji smo že pisali o pome-nu (obvezne) športne vzgoje na fakultetah (Zovko in Cater, 2016). Problem njenega postopnega izginjanja kot obvezne vsebine ni le slovenski problem, ampak podobne rezultate kažejo tudi številne mednarodne študije (Hensley, 2000; Strand, Egeberg in Mozum­dar, 2010). Zgodovinsko gledano je bilo obdobje okrog leta 1920 in še nekaj let po tem tisto, ko prakticno skoraj ni bilo mogoce najti univerze v ZDA, ki ne bi poznala obvezne športne vzgoje, na žalost pa se od tedaj naprej delež univerz, ki (obvezno) športno vzgojo vkljucujejo v svoje programe, vseskozi le še zmanjšuje (Cardinal, Sorensen in Cardinal, 2012). V tem prispevku se zato pretežno ukvarjamo z drugim vidikom ukvarjanja s športom med študijem, tj. z organizacijo univerzi­tetnih športnih tekmovanj in vlogo Športne zveze Univerze v Ljubljani (ŠZUL) pri tem. Naš namen je predstaviti delovanje in organiziranost zveze ter pregledno razložiti njeno vlogo pri tek­movanjih tako na domaci kot tudi na mednarodni ravni. .O Športni zvezi Univerze v Ljubljani Športna zveza Univerze v Ljubljani je zveza športnih društev, ki skrbi za študentski tekmovalni šport z organizacijo študentskih športnih tekmovanj, z organizacijo priprav in udeležbe študentov Univerze v Ljubljani na državnih univerzitetnih športnih tekmo­vanjih in na mednarodnih študentskih športnih srecanjih. ŠZUL je samostojna in nepridobitna študentska organizacija, ki deluje po nacelih prostovoljnosti, nepridobitnosti, enakopravnosti clanic, javnosti dela, fair-playa in uresnicevanja javnega interesa na podro-cju športa. Zveza je bila ustanovljena na podlagi Zakona o društvih leta 2007. Danes je v clanstvu zveze aktivnih 22 športnih društev oz. clanic, in sicer: Akademski golf klub, Akademski jadralni klub Fa-kultete za pomorstvo in promet, Akademsko atletsko društvo Slo-van, Akademsko nogometno društvo AND, Akademsko športno društvo ŠTUC, Akademsko športno društvo Veterinar, Klub boril­nih vešcin Rival, Nogometni klub Bravo, Rokometni društvo Slovan, Športno društvo Ekonomske fakultete v Ljubljani, Športno društvo Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo, Športno društvo Fa-kultete za strojništvo Ljubljana, Športno društvo FE in FRI, Športno društvo študentov Fakultete za upravo, Športno društvo Srebrni sokol Ljubljana, Športno društvo Calcit Ljubljana, Športno društvo zaposlenih na Univerzi v Ljubljani, Športno društvo Zdravstvene fakultete, Študentski športni klub Zdrava zabava, Študentski vesla­ški klub Ljubljana, Študentsko šahovsko društvo ter Univerzitetni karate klub. ŠZUL posega v vseslovenski in mednarodni športni prostor prek Slovenske univerzitetne športne zveze (SUŠZ), ki je clanica Olim­pijskega komiteja Slovenije, Evropske univerzitetne športne zveze (EUSA) in Mednarodne univerzitetne športne zveze (FISU). ŠZUL v okolju ponudnikov športnih tekmovalnih programov za študen­te ne nastopa samostojno, temvec je del enovitega slovenskega študentskega športnega sistema. Ta sistem predstavljajo SUŠZ kot krovna študentska športna organizacija ter njene clanice (regijske univerzitetne športne zveze, ki delujejo v slovenskih univerzite­tnih središcih): Športna zveza Univerze v Ljubljani, Univerzitetna športna zveza Maribor, Univerzitetna športna zveza Primorske ter Slovenska univerzitetna športna zveza. Slika 1 ponazarja organiza­cijsko strukturo študentskega oz. univerzitetnega športno-tekmo­valnega prostora. Razvidna je hierarhicna postavitev organizacij, ki delujejo v tem sistemu in njihova umešcenost v slovenski in med-narodni športni prostor. Temelj celotne strukture predstavljajo študentska oziroma univer­zitetna športna društva, ki delujejo v posameznih univerzitetnih središcih. Študentska športna društva so osnovne celice, okrog katerih se povezujejo posamezni športni navdušenci. Študentska športna društva so clanice univerzitetnih športnih zvez. Locimo jih na fakultetna športna društva (organizirana so po fakultetah in združujejo študente, profesorje in zaposlene) in panožna štu­dentska športna društva (združujejo praviloma študente, ki so navdušenci nad posamezno športno panogo oziroma disciplino). Študentska športna društva se povezujejo v univerzitetne športne zveze, le te pa se povezujejo v Slovensko univerzitetno športno zvezo (SUŠZ). ŠZUL (in posredno njene clanice) ima dostop do vseslovenskega in mednarodnega športnega prostora prek SUŠZ, saj je SUŠZ clanica tako Olimpijskega komiteja Slovenije kot tudi Evropske univerzitetne športne zveze (EUSA) in Mednarodne uni-verzitetne športne zveze (FISU). Slika 1. Povezanost ŠZUL z domacimi in mednarodnimi športnimi orga­nizacijami (Vir: Bilten predstavitev športne zveze Univerze v Ljubljani, 2009/2010). .Študentska športna tekmovanja na domaci ravni Medfakultetna športna tekmovanja so tekmovanja študentov in študentskih moštev, na katerih sodelujejo študenti in študentska moštva clanic Univerze v Ljubljani. Zmagovalci medfakultetnih športnih tekmovanj pridobijo naslov univerzitetnih prvakov Uni-verze v Ljubljani v izbrani panogi oziroma disciplini v tekocem štu­dijskem letu. Tekmovanja se delijo na (1) univerzitetna prvenstva in (2) univerzitetna ligaška tekmovanja. (1) Univerzitetna prvenstva so študentska športna tekmovanja, ki so organizirana kot enkratni športni dogodki. V preteklosti so bila v okviru ŠZUL že organizirana prvenstva Univerza v Ljubljani v 24 športih, in sicer v štafetnem teku, curlingu, šahu, skvošu, na­miznem tenisu, badmintonu, deskanju na snegu, smucanju, kar­tingu, judu, boksu, taekwon-do-ju, namiznem nogometu, biljardu, pikadu, družabnih plesih, rokometu, floorballu, odbojki na mivki, tenisu, plavanju, orientacijskem teku, atletiki, ter košarki 3 x 3. Slika 2. Univerzitetna ligaška tekmovanja v dvoranskem nogomet, košarki in odbojki (Avtorica: Ana Kregar). (2) Univerzitetna ligaška tekmovanja so študentska športna tekmo­vanja, ki so organizirana po ligaškem nacelu in potekajo skozi celo študijsko leto. Vecinoma gre za kolektivna športna tekmovanja, v katerih lahko nastopajo samo izbrane vrste (1–3) posameznih fa-kultet clanic Univerze v Ljubljani. Med bolj zanimivimi ligaškimi tekmovanji velja izpostaviti dvoranski nogomet, košarki in odbojki (glej Sliko 2): – Univerzitetno ligaško tekmovanje v dvoranskem nogometu (futsalu): V študijskem letu 2018/19 je prijavljenih 19 ekip po­sameznih clanic Univerze v Ljubljani. Zmagovalci tekmovanja se uvrstijo na državno univerzitetno prvenstvo v dvoranskem nogometu, kjer zastopajo Univerzo v Ljubljani. Tekmovanje po­teka med novembrom in aprilom. Tekme so na sporedu vsak teden ob cetrtkih. Med študenti, ki nastopajo v univerzitetni ligi v dvoranskem nogometu, je kar nekaj tekmovalcev, ki igrajo v prvi, drugi ali tretji slovenski nogometni ligi. Nekateri igralci pa se merijo tudi v tujih ligah, predvsem v sosednji Avstriji (Rajkovic in Osredkar, 2018). – Univerzitetna košarkarska liga je ligaško tekmovanje v košarki, na katerem se medsebojno merijo moštva posameznih fakultet Univerze v Ljubljani. Zmagovalci lige se uvrstijo na državno uni-verzitetno prvenstvo v košarki v tekocem študijskem letu, kjer zastopajo Univerzo v Ljubljani. Tekmovanje poteka v moški in ženski kategoriji. V moški kategoriji je v letošnjem študijskem letu prijavljenih 17 ekip, v ženski pa 8 ekip. Tekmovanje poteka od novembra do maja. Tekme so na sporedu vsak teden ob po­nedeljkih (Jamnik, 2018). – Univerzitetna odbojkarska liga je ligaško tekmovanje v odbojki, kjer se preizkušajo moštva fakultet Univerze v Ljubljani. Zma­govalci lige se uvrstijo na državno univerzitetno prvenstvo v odbojki v tekocem študijskem letu, kjer zastopajo Univerzo v Ljubljani. Tudi to tekmovanje poteka v moški in ženski kategoriji. V moški kategoriji je v letošnjem študijskem letu prijavljenih 13, v ženski pa 12 ekip, kar pomeni skupaj štiri ekipe vec kot lani. Tekmovanje poteka od novembra do aprila, tekme pa so na sporedu vsak teden ob sredah (Hribar, 2018). Skupno število vseh udeležencev v ligaških tekmovanjih Univerze v Ljubljani študijskem letu 2018/19 znaša 928 študentov (pri cemer jih je posredno vkljucenih še dodatnih 3.500). Vkljuceni so v skupaj kar 69 ekip, ki zastopajo vseh 26 clanic Univerze v Ljubljani. .Študentska športna tekmovanja na mednarodni ravni Mednarodna univerzitetna študentska tekmovanja so športna tek­movanja, v sklopu katerih tekmujejo študentje iz razlicnih držav. Programe mednarodnih športnih tekmovanj delimo na (1) Evrop-ska univerzitetna prvenstva in (2) druga mednarodna študentska športna srecanja. Evropska univerzitetna prvenstva so uradna univerzitetna športna tekmovanja, ki so del koledarja Evropske univerzitetne športne zveze, udeležijo pa se jih lahko le državni univerzitetni prvaki, torej zmagovalci nacionalnih univerzitetnih prvenstvih v razlicnih športnih panogah. Druga študentska športna srecanja na mednarodni ravni so neuradna univerzitetna ali štu­dentska športna srecanja oziroma tekmovanja med študenti posa­meznih univerz in/ali fakultet. V sklopu mednarodnih in državnih študentskih tekmovanj je vse­kakor potrebno izpostaviti sodelovanje ŠZUL s Slovensko univerzi­tetno športno zvezo (SUŠZ), ki je nacionalna univerzitetna športna organizacija, ki skrbi za tekmovalni šport študentov na ravni Re-publike Slovenije. SUŠZ v sodelovanju z nacionalnimi panožnimi zvezami med drugim organizira udeležbo najboljših slovenskih športnikov s statusom študenta na mednarodnih študentskih tek­movanjih (univerzijadah in svetovnih univerzitetnih prvenstvih). Del programa za leto 2019 je zajemalo udeležbo na 29. zimski uni-verzijadi, ki je potekala marca 2019 v ruskem mestu Krasnoyarsk. Športniki iz 58 držav so se borili za 76 kompletov medalj. Študent­ska reprezentanca Slovenije je na univerzijadi nastopila v šestih športih, zastopalo pa jo je 20 športnic in športnikov študentov. Univerzijade so uradna mednarodna študentska tekmovanja. Organizira jih Mednarodna univerzitetna športna zveza, v katero je združenih 164 nacionalnih univerzitetnih športnih organizacij. Univerzijade sodijo med vrhunska športna tekmovanja, na kate­rih so dosežki ovrednoteni skladno s Pogoji, pravili in kriteriji za registriranje in kategoriziranje športnikov v Republiki Sloveniji. Po-leg promocije športa in športne odlicnosti je smoter univerzijad promocija mednacionalnega in medkulturnega sodelovanja ter izmenjave izkušenj in doživetij študentov in vseh delov sveta. Vec o letošnji univerzijadi je objavljeno na spletni strani tekmovanja https://krsk2019.ru. Udeležba na univerzijadah je povezana tudi s precejšnjimi mate-rialnimi stroški. Del stroškov udeležbe pokrije Slovenska univer­zitetna športna zveza iz javnih sredstev prejetih od Fundacije za šport in Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport ter drugih virov glede na kakovost oziroma kategorizacijo športnika. Drugi del stroškov udeležbe naj bi naceloma pokrile državne športne zveze posamezne panoge, ki športnike predlagajo v reprezentan-co ali pa kar športniki sami. Žal se vedno vec državnih panožnih športnih zvez sooca s financno podhranjenostjo, zaradi cesar ve­dno vecji delež financnega bremena udeležbe na mednarodnih tekmovanjih prelagajo na fakultete, iz katerih športniki prihajajo ali pa v skrajnih primerih na udeležence – športnike. Sofinanciranje udeležbe s strani Slovenske univerzitetne športne zveze je odvi­sno od kategorizacije študenta. Poleg tega Slovenska univerzite­tna športna zveza pokrije v celoti strošek spremljajocega kadra in aktivnosti (fizioterapevti, sanitetni material, vodstvo odprave ipd.). .Literatura 1. Cardinal, B. J., Sorensen, S. D. in Cardinal, M. K. (2012): Historical per­spective and current status of the physical education graduation requirement at American 4-year colleges and universities. Research Quarterly for Exercise and Sport, 83 (4), 503–512. 2. Harrison, P. A. in Naraya, G. (2003): Differences in behavior, psycholo­gical factors, and environmental factors associated with participation in school, sports and other activities in adolescence, Journal of School Health, 73 (3), 113–120. 3. Hensley, L. D. (2000): Current status of basic instruction program in physical education at American colleges and universities. Journal of Physical Education, Recreation and Dance, 71 (9), 30–36. 4. Hribar, G. (2018): Bilten univerzitetne odbojkarske lige Univerze v Lju­bljani. 5. Jamnik, M. (2018): Bilten univerzitetne košarkarske lige Univerze v Lju­bljani. 6. Predstavitev športne zveze Univerze v Ljubljani, 2009/2010. Bilten, 4. 7. Rajkovic, D., Osredkar, Ž. (2018): Bilten univerzitetne lige v dvoranskem nogometu – futsalu Univerze v Ljubljani. 8. Strand, B., Egeberg, J. in Mozumdar, A. (2010): Health-related fitness and physical activity courses in U.S. colleges and universities. The Interna­tional Council for Health, Physical Education, Recreation, Sport, and Dance, Journal of Research, 5 (2), 17–20. 9. Yan, J. in McCullagh, P. (2004): Cultural influence on youth‘s motiva­tion for participation in physical activity. Journal of Sport Behavior, 27 (4), 378–390. 10. Zovko, V., Cater, T. (2016): Športna vzgoja na uglednih tujih univerzah. Šport, 64 (1-2), 30–34. mag. Vinko Zovko, predavatelj Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta vinko.zovko@ef.uni-lj.si Matej Jamnik Univerza v Ljubljani na mednarodnih univerzitetnih košarkarskih tekmovanjih Izvlecek V clanku sem želel predstaviti petletne aktivnosti (2013– 2018) na podrocju mednarodnega univerzitetnega tek­movalnega športa na Univerzi v Ljubljani v športni panogi košarka. Zaradi razlicnih vzrokov so »aktivnosti« na omenje­nem podrocju po letu 2009 mocno upadle (v desetletnem obdobju 1999–2009 je prav Univerza v Ljubljani prejela prestižno nagrado za najboljšo univerzo v Evropi na po­drocju univerzitetnega tekmovalnega športa). Cilj je bil, da se Univerzo v Ljubljani skozi košarkarske aktivnosti posku­ša vrniti na evropski univerzitetni športni zemljevid. Kljub vsem naporom (tudi rezultati so bili po splošni oceni dobri) moram z grenkim priokusom omeniti, da v celoti nismo bili najbolj uspešni. Pri tem sem predvsem pogrešal splošno zainteresiranost same Univerze v Ljubljani tako ali drugace. Na tak nacin bi bilo bistveno lažje vzpostaviti sodelovanje s športnimi panožnimi zvezami in njihovimi klubi v prihodnje (usklajenost pri izvajanju programov). Tako medsebojno zaupanje bi nedvomno izboljšalo odziv tako igralcev kot njihovih klubov, s tem pa bi se povecal tudi prispevek Uni-verze v Ljubljani pri razvoju le teh. Vsesplošno bi se s takim pristopom »obogatili« vsi programi univerzitetnega tekmo­valnega športa, kar bi bilo dobrodošlo za vse akterje s tega podrocja (Univerzo v Ljubljani, športne ucitelje, predvsem pa študente). Kljucne besede: košarka, tekmovanja, UNI šport. University of Ljubljana basketball teams activities at international university competition Abstract In the article, I wanted to present the activities from the past five years (2013–2018) in the field of international university competition at the University of Ljubljana in the basketball branche. Due to various reasons, »activitiy« in this area has dropped significantly since 2009 (in the ten year period from 1999 to 2009, the University of Ljubljana received the pres­tigious award for the best university in Europe in the field of university competition). The goal was to try to return the University of Ljubljana through basketball activities to the European University Sports Map. In spite of all the efforts (the results were also very good in the overall evaluation), I have to mention that we were not completely successful (the return the University of Ljubljana to the European Univer­sity Sports Map). In particular, I missed some general inter­est from the University of Ljubljana in one way or another. This way it would be much easier to establish cooperation with sports associations and their clubs in the future (con­sistency in the implementation of programs). Such mutual trust would undoubtedly improve the response of the play­ers and their clubs, thereby increasing the contribution of the University of Ljubljana in developing them. In general, with such an approach, all programs of University Competi­tion Sports would be »enriched«, which would be welcome for everybody in this field (University of Ljubljana, sports teachers, and especially students). Key words: basketball, competitions, UNI sport. • Uvod V petletnem obdobju 2013–2018 sem si s svojo strokovno ekipo zastavil cilj, da košarko v okviru mednarodnega univerzitetnega tekmovalnega športa na Univerzi v Ljubljani (v nadaljevanju UL) dvignemo na višji nivo. V desetletnem obdobju (1999–2009) je za svoje dosežke na tem podrocju UL prejela prestižno nagrado za najuspešnejšo univerzo v Evropi. V tem casovnem obdobju so rav-no univerzitetne košarkarske ekipe UL osvojile kar nekaj medalj. Po letu 2009 se je »razvoj« mednarodnega univerzitetnega tek­movalnega športa na UL nekako ustavil. Tako tudi univerzitetne košarkarske ekipe UL na evropskih univerzitetnih tekmovanjih do leta 2013 žal niso sodelovale. V letu 2013 smo si na UL (na Športni zvezi Univerze v Ljubljani) zastavili cilj, da tovrstne programe nekako obudimo. »Zadali smo si, da pocasi v okviru zmožnosti univerzitetne košarkarske ekipe UL vrnemo na evropski košarkarski zemljevid in jim v nadaljevanju omogocimo kontinuirano nastopanje« (Jamnik, 2017, str. 8). S tem korakom bi se tudi povecal interes po kontinuiranem nastopanju v ostalih športnih panogah in s tem vrnitev UL na pot, ki jo je uživala med leti 1999–2009. Športna zveza Univerze v Ljubljani (v nadaljevanju ŠZUL), ki je osre­dnja univerzitetna športna organizacija v Ljubljani, skrbi za izvaja­nje programov univerzitetnega tekmovalnega športa na UL. V omenjenem strokovnem clanku sem navedel vse »mednarodne aktivnosti« univerzitetnih košarkarskih reprezentanc UL v petle­tnem obdobju med leti 2013–2018. .Mednarodnauniverzitetna tek­movanja z udeležbo univerzitenih košarkarskih ekip Univerze v Ljubljani 12. evropsko univerzitetno prvenstvo v košarki – Split 2013 Julija 2013 se je moška košarkarska ekipa UL podala v hrvaški Split, kjer se je v organizaciji Evropske univerzitetne športne zve­ze (EUSA) in Splitskega sveucilišcnega sportskega saveza odvijalo 12. evropsko univerzitetno prvenstvo v košarki. V družbi 16 moških ekip je po nekaj letih znova nastopala tudi moška univerzitetna košarkarska ekipa UL. »Kljub prizadevanjem strokovnega vodstva, ki ga je vodil Marko Markovic, se ekipi ni uspelo uvrstiti v polfinale, kar je bil realen cilj te ekipe« (Jamnik, 2017, str. 8). Ljubljanski študentje so se v cetrtfinalnem srecanju pomerili s turškimi vrstniki s Fatih University. Tekmo so nesrecno izgubili po podaljšku. Izkazalo se je, da je v moški konkurenci pet ekip mocno izstopalo po kvaliteti in so bile med seboj tudi dokaj izenacene (Moscow state Academy of Physical education, University of Split, University of Belgrade, Fatih University, University of Ljubljana). Žal je bilo že po samem žrebu namenjeno tako, da je ena ekipa (turška ali slovenska) morala izpasti iz boja za medalje. »Tako so ljubljanski študentje nadaljevali z boji za 5.–8. mesta. V nadaljevanju prvenstva so se študentje UL, kljub razocaranju po izgubljeni cetrtfinalni tekmi ponovno zbrali in na koncu s skupno petimi zmagami in enim nesrecnim porazom osvojili koncno peto mesto« (Jamnik, 2017, str. 8). Zlato medaljo je v moški konkurenci osvojila domaca hrvaška eki-pa iz Splita (University of Split), v ženski konkurenci pa so naslov osvojile srbske študentke z University of Belgrade. 13. evropsko univerzitetno prvenstvo v košarki – Koper 2015 »Od 20. 06. 2015 do 27. 06. 2015 je v Kopru potekalo 13. evropsko prvenstvo v košarki. Na omenjenem tekmovanju je nastopilo 16 moških in 12 ženskih univerzitetnih košarkarskih ekip iz razlicnih evropskih univerz« (Jamnik, 2015a, str. 50). Glede na to, da je bila prireditev organizirana v Sloveniji, je na ome­njenem tekmovanju nastopila tako ženska kot moška univerzitetna košarkarska ekipa UL. Obe ekipi sta na koncu osvojili koncno cetrto mesto. Dekleta so bila blizu osvojitve bronaste medalje, vendar so tekmo za 3. mesto izgubile v samem zakljucku. Škoda. Prvakinje so v ženski konkurenci postale hrvaške študentke z University of Zagreb, v moški konkurenci pa turški študentje s Fatih University. 2. evropsko univerzitetno prvenstvo v košarki 3 x 3 – Kragujevac 2015 »Še istega poletja se je v Kragujevcu (Srbija) odvijalo 2. evropsko univerzitetno prvenstvo v košarki 3 x 3« (Jamnik, 2017, str. 8). V Kra­gujevcu je nastopalo 14 moških in 10 ženskih univerzitetnih košar­karskih ekip z razlicnih evropskih univerz. Na prvenstvo je bila v zacetku prijavljena le moška univerzitetna ekipa UL v košarki 3 x 3. V zadnjem trenutku je na posebno pova­bilo organizatorja tja odpotovala tudi ženska ekipa. Glede na to, da je bila ženska ekipa na omenjeno prvenstvo po­vabljena v zadnjem trenutku, je bila tudi temu primerno na hitro sestavljena. Ker je bilo casa res malo, se je zbrala le trojica deklet. Ženki ekipi je v konkurenci 10 evropskih univerz na presenecenje vseh uspelo osvojiti zlato medaljo in s tem osvojiti naslov evrop­skih univerzitetnih prvakinj. »Naj omenimo še imena »zlatih deklet« – Sara Meden, Urša Žibert in Ana Ljubenovic« (Jamnik, 2017, str. 8). Moška ekipa je v družbi 14 ekip osvojila zadnje 14. mesto. Zlato medaljo je v moški konkurenci osvojila srbska ekipa z University of Kragujevac. 3. evropske univerzitetne igre – Zagreb, Reka 2016 V letu 2016 so bile na programu 3. evropske univerzitetne igre, ki so se odvijale v mesecu juliju na Hrvaškem (Zagreb, Reka). ŠZUL je na igre poslala množicno zasedbo, saj je tam nastopilo 136 špor­tnikov – študentov z UL (nastopili so v 16 športnih panogah). »V tej pisani drušcini sta nastopili tudi ženska in moška univerzite­tna košarkarska ekipa UL, ki sta svoje nastope opravili v Zagrebu, in ženska in moška ekipa UL v košarki 3 x 3, ki sta nastopili na Reki« (Jamnik, 2017, str. 10). V Zagrebu je ženski univerzitetni košarkarski ekipi UL šlo odlicno od rok vse do cetrtfinalnega srecanja. Tam so naletele na razpolo­žene romunske študentke in srecanje nesrecno izgubile. V razvr­stilnih tekmah pa jim je kljub razocaranju na koncu uspelo osvojiti koncno peto mesto. »Res škoda za poraz v cetrtfinalu – po mnogih ocenah je bila ekipa za slovenske razmere zelo dobro sestavljena in je po kakovosti realno sodila v krog za osvojitev medalj« (Jamnik, 2017, str. 10). Zlato medaljo so v ženski konkurenci osvojile hrvaške študentke z University of Zagreb, ki so tako ponovile uspeh iz Ko­pra pred letom dni. Moška ekipa je glede na predhodno evropsko univerzitetno pr-venstvo v Kopru prišla v precej spremenjeni, predvsem pa pomla­jeni zasedbi. Kmalu se je izkazalo, da ta zasedba ni konkurencna v boju za medalje, vseeno pa se je ekipa castno borila. »Na koncu je med 20 nastopajocimi ekipami osvojila koncno 14. mesto« (Ja-mnik, 2017, str. 10). Zlato medaljo so v moški konkurenci osvojili litvanski študentje z Vytautas Magnus University. Na Reki je potekalo tekmovanje v košarki 3 x 3. Tja sta se podali ženska in moška univerzitetna košarkarska ekipa UL v košarki 3 x 3. »Ženska ekipa je branila naslov iz Kragujevca, moška ekipa pa je bila na novo sestavljena« (Jamnik, 2017, str. 10). Ženska ekipa je na Reki nastopala odlicno in kljub enemu porazu osvojila prvo mesto v svoji predtekmovalni skupini. Tudi v izlocilnih bojih je ekipa nastopala zanesljivo in se dokaj suvereno prebila v finale. Tam pa je naletela na kakovostno in razpoloženo litvansko ekipo (Lithuanian Sports University) in tekmo v koncnici izgubila s tremi tockami razlike. Velja omeniti, da je ekipa tekmovanje konca­la s tremi igralkami (Sara, Meden, Urša Žibert, Ana Ljubenovic), saj se je Alina Gjerkeš že v predtekmovanju poškodovala koleno in tako predcasno zapustila tekmovanje. S tem uspehom se je ekipa tudi uvrstila na 2. svetovno univerzitetno ligo v košarki 3 x 3, ki je potekala meseca oktobra 2016 na Kitajskem. Slika 2. Dobitnice srebrne medalje na Univerzitetnih evropskih igrah na Reki (osebni arhiv). Moška ekipa je na tekmovanju nastopala zelo dobro. Glede na raz­vrstitev v svoji predtekmovalni skupini so se ljubljanski študentje v cetrtfinalu pomerili s kasnejšimi prvaki iz Srbije (University of Kra­gujevac). Žal so omenjeno tekmo izgubili. V razvrstilnih bojih so osvojili koncno zelo dobro 5. mesto. 2. svetovna univerzitetna liga v košarki 3 x 3 – Xia-men 2016 V Xiamenu na Kitajskem se je ob organizaciji Svetovne univerzi­tetne športne zveze (FISU), Univerzitetne športne zveze Kitajske (FUSC) in domace univerze (Huaqiao University) v oktobru 2016 odvijala 2. svetovna univerzitetna liga v košarki 3 x 3. Na tekmo­vanju je nastopilo 16 moških in 16 ženskih univerzitetnih ekip v košarki 3 x 3 z vsega sveta. V Xiamenu so nastopile tudi ljubljanske študentke, ki so na omenjenem tekmovanju nastopile v zelo spre­menjeni sestavi. Temu so botrovale poškodbe in starostna omeji­tev organizatorja tekmovanja. »Ljubljenka ekipa je nastopila v sledeci postavi: Urša Žibert (Fakul­teta za farmacijo/ŽKK Triglav), Anita Kastelic (Fakulteta za šport/ŽKK Grosuplje), Dora Mlakar (Ekonomska fakulteta/ŽKD Ježica) in Ela Stergar (Biotehniška fakulteta/ŽKD Maribor). Ekipo je na tekmova- nju spremljal mag. Matej Jamnik – vodja košarkarskih programov na UL« (Jamnik, 2017, str. 10). V svoji predtekmovalni skupini so ljubljanske študentke prvi in dru­gi tekmovalni dan dosegle dve zmagi in en poraz ter zanesljivo napredovale v cetrtfinale. V cetrtfinalnem obracunu so se »Ljubljancanke« srecale s kanadsko ekipo University of Regina. Žal so najpomembnejšo tekmo izgu-bile. Omenimo lahko, da so študentke UL vec kot polovico tek-me povsem nadzorovale njen potek, saj so slabe štiri minute pred konca vodile z 9 : 3. V samem zakljucku srecanja so nerazumljivo popustile in dovolile nasprotnicam, da jih do konca rednega dela tudi ujamejo. Kanadske študentke so bile v podaljšku tekme bolj zbrane in tudi z nekaj srece na koncu dvoboj tudi dobile. »Ljubljan-canke« so glede na to, da so izgubile z najmanjšo razliko v cetrtfi­nalnih srecanjih, na koncu osvojile zelo dobro 5. mesto. Boljše razpoloženje je v ekipo prinesla Urša Žibert, ki je zmagala v tekmovanju metanja trojk. Naslov prvakinj so v ženski konkurenci osvojile litvanske študentke (Lithuanian Sports University) in v moški konkurenci kanadski štu Ponovno se je odlicno odrezala ženska ekipa, ki je med 14 sode­lujocimi ekipami prišla do bronaste medalje. Ekipo so sestavljale naslednje igralke: Sara Meden, Urša Žibert, Maja Jakobcic in Dora Klobucar. »S tem uspehom si je ženska ekipa znova priborila vozovnico za nastop na svetovni univerzitetni ligi v košarki 3 x 3 na Kitajskem, kamor pa zaradi klubskih obveznosti nekaterih igralk ni odpotovala« (Jamnik, 2017, str. 11). Dobro razpoloženje v Splitu je dopolnil Stojan Ðekanovic, ki je zmagal v tekmovanju metanja trojk. Naslov prvakinj so v ženski konkurenci osvojile ukrajinske študent­ke z Vasyl Stefanyk Precarpathian National University in v moški konkurenci srbski študentje z University of Kagujevac. 4. evropske univerzitetne igre – Coimbra 2018 Mednarodni tekmovalni programi so bili tudi v letu 2018 mocno okrnjeni. »Košarkarski« program na igrah je obsegal tekmovanje v košarki kot košarki 3 x 3. Žal sta barve UL zastopala samo moška in ženska ekipa v košarki 3 x 3. Moška ekipa (Grega Sajevic, Grega Dežman, Žan Petejan, Ma-tic Sirnik) je s precej smole v osmini finala izgubila s poznejšimi finalisti iz Nemcije in tako v razvrstilnih bojih osvojila koncno 16. mesto. Vsekakor uvrstitev z veliko grenkega priokusa. Slika 5. Prejem bronastih medalj (osebni arhiv). Ženska ekipa, ki je v zadnjih letih nizala uspeh za uspehom tudi tokrat ni razocarala. Po porazu v polfinalni tekmi je ekipa na koncu osvojila bronasto medaljo (Sara Meden, Urša Žibert, Maja Ja­kobcic in Ela Stergar). Ravno polfinalna tekma med slovenskimi in romunskimi študentkami je bila nekakšno finale pred finalom, v kateri pa so v tesni koncnici zasluženo slavile romunske študentke. Naslov prvakinj so v ženski konkurenci osvojile romunske študent­ke (University of Pitesti) in v moški konkurenci litvanski študentje (Vytautas Magnus University). 4. svetovna univerzitetna liga v košarki 3 x 3 – Xia-men 2018 Študentke UL so se po kontinentalnem kljucu z osvojitvijo brona­ste medalje na 4. evropskih univerzitetnih igrah v Coimbri znova uvrstile na 4. svetovno univerzitetno ligo v košarki 3 x 3. Tekmova­nje se je kot vsako leto v organizaciji Svetovne univerzitetne špor­tne zveze (FISU), Univerzitetne športne zveze Kitajske (FUSC) in do­mace univerze (Huaqiao University) odvijalo v kitajskem Xiamenu. Ljubljanske študentke so na Kitajskem tokrat stopile še stopnico višje in prišle do zelo dobrega cetrtega mesta. Tako kot leta 2016 je v Xiamenu nastopilo 16 moških in 16 ženskih univerzitetnih ekip s celega sveta. Študentke UL so na daljnem Ki-tajskem nastopile v delno spremenjeni sestavi. Temu je tudi tokrat botrovala starostna omejitev organizatorja tekmovanja. »Ljubljanska ekipa je nastopila v sledeci postavi: Sara Meden (Me-dicinska fakulteta/ŽKD Ježica), Eva Jamnik (Fakulteta za šport/ŽKD Akson Ilirija), Maja Jakobcic (Fakulteta za farmacijo/ŽKK Triglav) in Ela Stergar (Biotehniška fakulteta/ŽKD Akson Ilirija)« (Jamnik, 2018, str. 56). Študentke UL so se prva dva tekmovalna dneva pomerile s svojimi nasprotnicami v svoji predtekmovalni skupini. Vse tri obracune so zanesljivo dobile in si tako priborile najboljše izhodišce pred osmi-no finala. V osmini finala so se srecale z vrstnicami iz Cila (University of Chile). Omenjeno srecanje so zanesljivo dobile. Zadnji tekmovalni dan so se »Ljubljancanke« podale v boje za medalje. V cetrtfinalnem obra-cunu so se srecale z madžarskimi vrstnicami (University of Phisical Education). S trdo obrambo so svoje nasprotnice prisilile, da so v prvih sedmih minutah ostale le pri eni doseženi tocki. V zakljucku srecanja so sicer malce popustile, vendar so srecanje zanesljivo pri­peljale do zmage in s tem uvrstitve v polfinale. »V polfinalu so se ljubljanske študentke srecale z ukrajinskimi vr­stnicami z Vasyl Stefanyk Precarpathian National University. Zacele po svojem ustaljenem konceptu (trda obramba z rotiranjem igralk in igra pod koš), potem pa se jim je zgodila velika smola, saj se je poškodovala Ela Stergar (zvin gležnja). Tako so morale srecanje nadaljevati le s tremi igralkami. Ustaljen koncept se je tako popol­noma porušil, nasprotnice pa so to »darilo« sprejele z odprtimi ro­kami. Tako so ljubljanske študentke srecanje izgubile z 10 : 13 in se tako morale podati v boj za tretje mesto« (Jamnik, 2018, str. 57). »V boju za bronasto medaljo so ljubljanske študentke poskusile vse (igrale so brez poškodovane Ele Stergar), da bi to srecanje dobile. V visokem ritmu, ki so ga narekovale nasprotnice, so srecanje v konc­nici žal izgubile in tako so bronasto medaljo osvojile lanske prva­kinje s Tajvana (Chinese Culture University)« (Jamnik, 2018, str. 57). Cetrto mesto je sicer lep uspeh, ostaja pa vsekakor grenak priokus, saj bi se lahko po videnem študentke UL ob srecnejšem razpletu potegovale tudi za najvišja mesta. »Ekipni uspeh je dopolnila Maja Jakobcic, ki je v tekmovanju »met za tri tocke« zmagala in tako ponovila uspeh Urše Žibert iz leta 2016« (Jamnik, 2018, str. 57). Naslov prvakinj so v ženski konkurenci osvojile kitajske študentke s Tshingua University, v moški konkurenci pa so bili najboljši prav tako kitajski študentje z domace univerze Huaqiao University. .Zakljucek Dejstvo je, da smo z omenjenimi mednarodnimi univerzitetnimi košarkarskimi aktivnostmi v preteklem petletnem obdobju (2013– 2018) UL vrnili na »tirnice« univerzitetnega tekmovalnega športa, kot ga je ta že uživala v letih 1999–2009. Strinjamo se, da bi moralo biti teh aktivnosti še vec (v vec športnih panogah). To mora biti vsekakor cilj v naslednjem nekajletnem obdobju. Moram pa opozoriti še na drugo stran zgodbe, ki je morda še pomembnejša, kot sama udeležba na omenjenih tekmovanjih. »Sploh po vrnitvi iz Kitajske (2016) sem prejemal takšne in drugac­ne cestitke za opravljeno delo. Moje mnenje je, da imam zasluge pri tem skupaj s strokovno ekipo, vendar pa se bi bilo potrebno pri vsem tem zahvaliti igralkam in igralcem, predvsem pa njihovim klubskim trenerjem in klubskim funkcionarjem, ki so te igralke in igralce vzgojili ter jim pomagali tako ali drugace pri njihovem ra­zvoju. Pozabljamo namrec, da smo pri tem procesu naredili veliko premalo (odraz tega je tudi, da v letu 2017 klubi nekaterih igralk niso pustili na 3. svetovno univerzitetno ligo v košarki 3 x 3 v Xia-men – zato ekipa na Kitajsko ni odpotovala)« (Jamnik, 2017, str. 11). V tem petletnem obdobju sem upal, da bi bilo vec financnih sred­stev za izvedbo programov (priprave, prijateljske tekme itd.). Na tak nacin bi bil tudi »univerzitetni« prispevek k razvoju teh igralk in igralcev veliko vecji in bolj prepoznaven. Preprican sem, da bi mo-rali v prihodnje slediti tem nacelom, ki sem jih omenil. Prioritetno pa bi bilo potrebno urediti »statutarno« na UL, da bi tudi študentje, kvalitete teh igralk in igralcev, na UL dobili ustrezen »športni« sta­tus. Tako bi jim bili omogoceni ugodnejši pogoji za študij in isto-casno ukvarjanje s športom. To bi bil brez dvoma najvecji dosežek. Predlagam, da se mora mednarodne univerzitetne reprezentanc­ne športne aktivnosti dvigniti na višji nivo in da bodo te pred­stavljale univerzitetni kakovostni šport na UL v pravem pomenu besede. Osebno menim, da bi tu morala UL pokazati znatno vecji interes za podrocje mednarodnega univerzitetnega tekmovalne­ga športa (nenazadnje bi ravno ta segment športa prispeval k njeni vsesplošni promociji). Preprican sem, da bi bila na tak nacin bera medalj v tem obdobju še precej vecja, nesporno vecji pa bi tudi bil »univerzitetni« prispevek pri razvoju igralk in igralcev. Bistve­nega pomena pa vsekakor je, da mora UL ravno tem športnikom omogociti najugodnejše pogoje za študij in istocasno ukvarjanje s športom. Sedaj je, kar je, je pa to apel za prihodnost. .Literaturain viri 1. Jamnik, M. (2015a). 13. Evropsko univerzitetno prvenstvo v košarki – Ko-per 2015. Univerzitetni šport, VIII, (8), 50–53. 2. Jamnik, M. (2015b). Ženski ekipi Univerze v Ljubljani naslov prvakinj na 2. Evropskem univerzitetnem prvenstvu v košarki 3 x 3. Univerzitetni šport, VIII (8), 54–56. 3. Jamnik, M. (2017). Košarka skozi prizmo kakovostnega športa na Uni-verzi v Ljubljani v obdobju 2012–2017. Univerzitetni šport, X (10), 7–12. 4. Jamnik, M. (2018). Študentke Univerze v Ljubljani po obilici smole do cetrtega mesta na finalu svetovne lige v košarki 3 x 3. Univerzitetni šport, XI (11), 54–57. Vec informacij o omenjenih tekmovanjih lahko dobite na: 5. http://www.eusa.eu/events/championships/championships­-2013/12th-european-universities-basketball-championship 6. https://www.eusa.eu/events/championships/championships-2015/ european-universities-basketball-championship 7. http://basketball2015.eusa.eu/ 8. https://www.eusa.eu/events/championships/championships-2015/ european-universities-basketball-3x3-championship 9. http://www.eusa.eu/events/games/zagreb-rijeka-2016 10. http://eug2016.com/ 11. https://www.eusa.eu/events/championships/championships-2017/eu­ropean-universities-3x3-basketball-championship 12. http://3x3basketball2017.eusa.eu/ 13. https://www.eusa.eu/events/games/coimbra-2018 14. https://www.eug2018.com/ 15. http://www.fisu.net/ 16. https://www.fisu.net/news/basketball-3x3 17. https://www.youtube.com/results?search_query=fisu 18. https://play.fiba3x3.com/events/84a66c6e-cf42-4de5-863f-52ce­99b4f966 19. http://www.susa.org/ mag. Matej Jamnik, predavatelj šp. vzg. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo matej.jamnik@fkkt.uni-lj.si Žiga Bratuž, Iztok Novak Razvoj športne vzgoje in športa na Fakulteti za strojništvo od zacetkov do danes Izvlecek Fakulteta za strojništvo ima bogato zgodovino vkljucevanja športnih vsebin v program študija. Od leta 1963 dalje do da­nes so ena od fakultet Univerze v Ljubljani, ki svojim študen-tom ponuja najvec športnih vsebin v toku študija. Športne vsebine imajo visoko podporo pri vodstvu in pri študentih fakultete. Kljub temu da so po bolonjski prenovi programov študija na marsikateri od fakultet Univerze v Ljubljani ukinili redno športno vzgojo, je senat Fakultete za strojništvo spre­jel sklepe, s katerimi je fakulteta na dodiplomskem študiju ohranila športno vzgojo kot del študijskega programa. Šport postaja vse bolj pomembna komponenta osebnostnega ra­zvoja, saj predstavlja protiutež sedecemu nacinu življenja, ki nam ga omogoca tehnološki napredek. V prihodnosti bomo na Fakulteti za strojništvo stremeli k izboljšanju pogojev za vadbo in k številcnosti aktivnih študentov. Upamo, da bo Univerza v Ljubljani poskrbela za sistemsko rešitev položaja športne vzgoje in umestitev le-te v programe vseh fakultet. Klucne besede: šport, športna vzgoja, Fakulteta za strojništvo, Univerza v Ljubljani. The development of physical educa-ton and sports at the Faculty of me­chanical engineering Abstract Faculty of Mechanical Engineering has a rich history of in­corporating sports activities into the study program. Since 1963 the Faculty has been offering their students a lot of sports contents, compared to other faculties of University of Ljubljana. These contents have a high approval rate with the Faculty leadership, as well as with the students. Even after the Bologna reform, when a lot of faculties cut Physi­cal Education from their curriculum, the Faculty of Mechani­cal Engineering retained it as a part of the program. Sport is becoming an increasingly important component of person­al development, as it represents a counterweight to the sed­entary lifestyle, which is caused by our technological devel­opment. At the Faculty of Mechanical Engineering we are going to strive for the improvement of the conditions for exercising and the rise of the number of physically active students. We hope that the University of Ljubljana finds a systemic solution for the position of Physical Education at the University and that it becomes a part of the program at all the faculties once again. Key words: sport, Physical Education, Faculty of Mechanical Engeneering, University of Ljubljana. .Uvod Fakulteta za strojništvo Univerze v Ljubljani ima dolgo tradicijo vkljucevanja športnih vsebin v program študija. Od leta 1963 do danes je bila športna vzgoja, prej telesna vzgoja, del študijskega programa fakultete. Fakulteta za strojništvo je med prvimi uve­dla predmet telesna vzgoja v prvi letnik študija, kmalu dodala te­lesno vzgojo še v drugi in nato tretji letnik študija. Prvi ucitelj je bil mag. Alfonz Ledinek, ki je skupaj z Gregorjem Hitijem pripravil prvi program športne vzgoje za študente. Športna vzgoja je leta 1969 postala del študijskih programov na vseh clanicah Univerze v Ljubljani. Takrat so na Fakulteti za strojništvo zaposlili dodatnega športnega pedagoga, kar je omogocalo uvedbo športne vzgoje še v drugi letnik študija (Bratuž, Burnik, Šubic, 1993). Mag. Ledinek je bil leta 1973 avtor pobude, da se je ob dozida-vi Fakultete za strojništvo zgradila tudi majhna športna dvorana, namenjena borilnim športom. Skupaj z dograjeno novo športno dvorano v Rožni dolini so se tako materialni pogoji za športno vadbo študentov Fakultete za strojništvo mocno izboljšali (Burnik, 1992). To dejstvo je pripomoglo, da je bila leta 1977 športna vzgoja uvedena tudi v tretji letnik študija. Po nekaj letih, ko so pedagogo-ma pomagali honorarni sodelavci, je bil leta 1984 zaposlen tretji športni pedagog. Ob podpori tako vodstva fakultete kot študen­tov je bila športna vzgoja vpeljana tudi v cetrti in peti letnik študija. Zaradi prostorske stiske za vadbo tako velikega števila študentov je sledil razmah in povecanje obsega aktivnosti v naravi, kot so gor­ništvo, kolesarjenje, tek v naravi, alpsko in turno smucanje, kajak in kanu, potapljanje ter druge športne zvrsti (Bratuž, 2013). Pogoji so se za študente Fakultete za strojništvo nekoliko poslabša­li leta 1996, ko je dr. Stojan Burnik odšel s Fakultete za strojništvo na Fakulteto za šport. Ob odhodu enega od predavateljev se je tudi mala dvorana, namenjena borilnim športom, preuredila v ucilnico za strokovne predmete, s cimer so se ob kadrovskih poslabšali tudi prostorski pogoji. Kljub temu sta se preostala predavatelja, spec. Jože Bratuž in spec. Peter Šubic, odlocila, da bosta sama prevzela obveznost tretjega ucitelja in programe športne vzgoje ohranila v celotnem obsegu. Programe športne vzgoje tako na Fakulteti za strojništvo še danes izvajata dva ucitelja ob pomoci honorarnega sodelavca (Bratuž, 2013). Prelomnico pri organizaciji športne vzgoje, podobno kot na mno­gih drugih fakultetah Univerze v Ljubljani, predstavlja bolonjska prenova programov. Po bolonjski prenovi so mnoge fakultete Univerze v Ljubljani ukinile redno športno vzgojo. Fakulteta za strojništvo je redno športno vzgojo ves cas ohranila v vseh treh letnikih dodiplomskega študija tako univerzitetnih kot visokošol­skih programov. Podpora športnim vsebinam v okviru študija je na fakulteti ves cas prisotna tako s strani vodstva fakultete kot štu­dentov. Senat fakultete je po bolonjski prenovi sprejel sklepe, ki so zagotavljali ohranitev športne vzgoje kot del obveznih vsebin za vsakega študenta Fakultete za strojništvo. Na drugi strani je velika vecina študentov (Bratuž, 2009) fakultete izrazila visoko podporo redni športni vzgoji. Avtor fotografije: Matej Pušnik, ŠZUL. Športno društvo Fakultete za strojništvo in tekmo­ valni šport študentov fakultete Na Fakulteti za strojništvo že od sredine osemdesetih na pobudo takratnega predavatelja Petra Šubica deluje tudi Športno društvo Fakultete za strojništvo. V današnjo obliko se je društvo preobli­kovalo po spremembi zakonodaje leta 1998. Športno društvo Fa-kultete za strojništvo nudi podporo študentom in zaposlenim pri ukvarjanju s športnimi aktivnostmi v dvoranah in v naravi. Sodeluje pri organizaciji pohodov, teka v naravi, dnevnega alpskega smu-canja, vsako leto organizira petdnevni tecaj alpskega smucanja v Kranjski Gori, vcasih tudi druge aktivnosti v naravi, kot so kolesarski izleti, kajakaštvo, rafting in podobno. Pri dvoranskih športnih aktiv­nostih društvo skrbi za organizacijo turnirjev v košarki in nogome­tu znotraj fakultete, za treninge ekip, ki Fakulteto za strojništvo za­stopajo na tekmovanjih Univerze v Ljubljani in mednarodno ter za financno in kadrovsko podporo študentom udeležencem tekmo­vanj. Eno odmevnejših mednarodnih tekmovanj je bila dolga leta »mašinijada«, tekmovanje študentov strojništva s podrocja bivše Jugoslavije in širše. Tekmovanje je obsegalo tako športne panoge, kot so: odbojka, nogomet, košarka, namizni tenis, kot tekmovanje v znanju strokovnih predmetov. Naši študenti so na omenjenem tekmovanju dosegali zelo dobre rezultate, žal je zadnja leta z orga­nizacijskega vidika tekmovanje izgubilo na kvaliteti, zato se jih naši študenti udeležujejo le še obcasno. Na tekmovanjih Univerze v Ljubljani so tako ekipe kot posamezniki s Fakultete za strojništvo od zacetkov omenjenih tekmovanj med najbolj uspešnimi. Tradicionalno je v ekipnih športih najuspešnejša moška odbojkarska ekipa, ki je veckrat osvojila naslov v Univerzi­tetni odbojkarski ligi. Tudi futsal ekipa Fakultete za strojništvo je že osvojila naslov prvaka Univerze in je navadno blizu vrha lige. Veliko ne zaostajata košarkarska in rokometna ekipa z nekaj uvr­stitvami med najboljše tri ekipe na Univerzi v Ljubljani. V indivi­dualnih športnih panogah pa z zmagami prednjacijo atleti, strelci, tekmovalci v kartigu, badmintonu, tenisu, obcasno se visoko uvrsti tudi kakšen plavalec. Trenutno stanje na Fakulteti za strojništvo Kakor je bilo že omenjeno v uvodu, je bolonjska reforma prine­sla velike spremembe na podrocju športne vzgoje na Univerzi v Ljubljani. Žal za veliko vecino fakultet clanic Univerze v Ljubljani te spremembe niso pomenile koraka naprej, ampak korak nazaj (Bercic 2012). Mnoge fakultete so ukinjale programe športne vzgo­je, število športno aktivnih študentov se je z uvajanjem bolonjske reforme nekaj let zmanjševalo. Leta 2005 ustanovljeni Center za univerzitetni šport (kasneje Center za obštudijsko dejavnost) ni bil dovolj materialno in kadrovsko podprt, da bi predstavljal primerno nadomestilo ukinjenim programom športa na fakultetah. Te spremembe so vpilvale tudi na športno vzgojo na Fakulteti za strojništvo, a je bilo negativnih posledic manj kakor na veliki vecini ostalih fakultet Univerze v Ljubljani. Na pobudo športnih peda­gogov je senat fakultete v letih po bolonjski reformi sprejel vec sklepov, ki so zagotavljali ohranitev redne športne vzgoje v vseh letnikih rednega dodiplomskega študija. V pregledu odstotka re-dno športno aktivnih študentov pri programih športne vzgoje v študijskem letu 2014/15 (Bratuž, Zovko, 2016) se med 17 fakulte­tami Univerze v Ljubljani Fakulteta za strojništvo uvrstila najvišje s 57,8 odstotno udeležbo na programih. Najvecji del programov športne vzgoje Fakulteta za strojništvo še vedno izvaja v Univerzitetni dvorani Rožna dolina. Drugi prostori, kjer prav tako poteka vadba, so še dvorana Gimnazije Vic, Osnovna šola Tone Cufar, bazen Tivoli in plesna dvorana Moj korak. Najve-cji del ponudbe tako obsegajo športne panoge košarka, odbojka, nogomet in fitnes, študenti pa se lahko v okviru programa športne vzgoje ukvarjajo tudi s plavanjem, boksom in plesom. Posebno kategorijo še vedno predstavljajo aktivnosti v naravi. Pri izvajanju le-teh pogosto uspešno sodelujemo s pedagogi bližnjih fakultet: Filozofske fakultete, Biotehniške fakultete, Fakultete za farmacijo, Fakultete za gradbeništvo in geodezijo ter obcasno tudi s Centrom za obštudijske dejavnosti. Aktivnosti v naravi obsegajo športne panoge, kot so: pohodništvo, gorništvo, alpsko smucanje, tek na smuceh, kolesarjenje, kajak in kanu, rafting in drugo. Glede na nekoliko oddaljeno lokacijo Univerzitetne dvorane Rožna dolina od prostorov fakultet Univerze v Ljubljani in na odvisnost od prostih terminov najema dvorane, programi športa in špor­tne vzgoje fakultet clanic Univerze vecinoma potekajo neodvisno od urnikov programov strokovnih predmetov. Iz tega razloga smo športni pedagogi na Fakulteti za strojništvo zadovoljni, da nam je v sodelovanju s študentskim referatom fakultete uspelo pri prvih letnikih športno vzgojo umestiti v urnik v dopoldanskem casu. Višji letniki so pri izbiri terminov bolj samostojni, namenjeni pa so jim predvsem programi, ki potekajo popoldan in zvecer. Od leta 2015 dalje na študentski populaciji izvajamo meritve za športni karton. Zacetek leta 2015 je bil v okviru pilotskega projekta SLOFit študent. Kljub temu da se projekt ni nadaljeval, aplikacija za študente trenutno ne deluje, smo ocenili, da je smiselno naše študente vsako leto izmeriti, da dobijo informacije o svojem zdrav­ju, telesnem stanju in gibalni ucinkovitosti. Meritve predstavljajo neko nadaljevanje meritev za športnovzgojni karton iz osnovne in srednje šole. Med letoma 2015 in 2017 smo poleg meritev telesnega fitnesa za projekt SLOFit študent 189 študentom zastavili vprašanje, koliko ur na teden so intenzivno fizicno aktivni (npr. športne igre, tek, ko­lesarjenje, plavanje, fitnes, funkcionalna vadba, aerobika, borilne vešcine …). Tedenska intenzivna aktivnost študentov FS 4% 5% 0 do 2 uri 2 do 4 ure 4 do 6 ur 13% 50,26% 6 do 8 ur nad 8 ur 26,17% Povprecna tedenska aktivnost v urah Standardna deviacija 3,184126984 2,407747227 Odgovori so bili precej zaskrbljujoci, vec kot 50 % študentov je bil intenzivno aktivnih 2 uri na teden ali manj. Ob zavedanju, da ima populacija študentov Fakultete za strojništvo 2 šolski uri vadbe te­densko v rednem študijskem programu, to pomeni, da le polovica študentov vadi tudi izven fakultetnih programov. Ob današnjem vecinoma sedecem nacinu življenja je to zagotovo premalo. Prav tako kaže na dejstvo, da vsi študenti kljub zavedanju, da bi se špor-tom morali ukvarjati, ne uspejo vkljuciti športnih aktivnosti v svoj vsakodnevni urnik. Že leta 1992 je dr. Burnik raziskoval povezavo med uspešnostjo pri študiju, gibalnimi sposobnostmi in osebnostnimi lastnostmi na vzorcu študentov Fakultete za strojništvo. Rezultati so pokazali medsebojno odvisnost omenjenih lastnosti. Pri merjenju gibalnih sposobnosti je dr. Burnik uporabil podobno baterijo testiranj, kot smo jih uporabili pri meritvah za športni karton med letoma 2015 in 2017. V primerjavi povprecnih doseženih rezultatov skupin štu­dentov strojništva iz leta 1989/1990 in let 2015/2016/2017 vidimo, da pri vecini testiranj boljše rezultate dosegajo študenti iz leta 1989/1990. Najvecja razlika v povprecnem doseženem rezultatu se pokaže pri skoku v daljino z mesta, kjer merimo eksplozivno moc nog, kjer so študenti, ki jih je meril dr. Burnik, povprecno dosegali kar 10 % boljše rezultate od skupine študentov, ki smo jih izmerili med 2015 in 2017, kljub temu da so današnji študenti v povprecju nekoliko višji. Zapisano še dodatno kaže na to, da se nacin življenja povprecnega študenta nekoliko oddaljuje od priporocljivega in potrjuje pomembnost študentske športne vzgoje. .Zakljucek Na Fakulteti za strojništvo bomo v prihodnosti še naprej stremeli k temu, da bodo naši študenti redno aktivni in da bodo imeli za vad­bo cim boljše pogoje. Ob nacrtovani gradnji nove stavbe Fakultete si prizadevamo, da bi bil v gradnjo vkljucen tudi športni objekt. Ta bi tako študentom kot zaposlenim omogocal lažjo dostopnost do športnih aktivnosti, prav tako bi lahko športno vzgojo še bolje vkljucili v urnik strokovnih predmetov. Nadaljevati si želimo z re-dnim merjenjem študentov, ki predstavlja nadaljevanje športno­vzgojnega kartona. Posamezniki, ki opravijo meritve, bi tako dobili sliko o svojem telesnem stanju in bi tudi prevzemali odgovornost za svoje trenutno stanje. Cilj je predvsem, da bi skrbeli za svoje zdravje ves cas prehoda v odraslo dobo. Pogosto se namrec zgodi, da prehod iz srednje šole na fakulteto predstavlja nekakšno prelo­mnico, kjer vsi ne poskrbijo za gibanje, zdravo prehrano in aktiven nacin življenja. Poleg meritev imamo v nacrtu tudi spremljanje študentskega mnenja, kjer želimo povratno informacijo o zadovoljstvu s progra-mi in tudi o željah v prihodnosti. Prizadevamo si, seveda v skladu z možnostmi, ponuditi programe, ki bi se jih z veseljem udeleževalo cim vecje število študentov. V primeru, da bo to mogoce, želimo v prihodnosti poleg redne športne vzgoje ponuditi tudi izbirni predmet, povezan s športom, ki bi ga lahko izbrali študenti višjih letnikov. Seveda za takšen korak potrebujemo ustrezne kadrovske in materialne pogoje ter podporo vodstva Fakultete za strojništvo. Ob prihajajoci stoletnici Univerze v Ljubljani lahko ugotovimo, da je razmahu športa in športne vzgoje na univerzi v drugi polovi­ci 20. stoletja sledilo padanje številcnosti udeležbe na programih športa in športne vzgoje po bolonjski prenovi programov. Iz tega razloga se športni pedagogi na fakultetah clanicah zavzemamo za iskanje sistemske rešitve, ki bi omogocala redno ukvarjanje s športom prav vsakemu študentu Univerze v Ljubljani ne glede na to, na katero od fakultet je vpisan. Žal v primerjavi s casom po letu 1969, ko so vse fakultete univerze uvedle športno vzgojo v svoje študijske programe, takšnih fakultet ostaja še dvanajst. Študenti ostalih štirinajstih clanic se sicer lahko udeležujejo programov, ki jih ponuja Center za obštudijsko dejavnost, a ta žal ne more nuditi ustreznega nadomestka redni športni vzgoji, saj zato nima ne ka­drovskih ne materialnih pogojev. Tudi s strani vodstva Olimpijskega komiteja Slovenije kot ene od vodilnih športnih inštitucij v državi je v zadnjih letih prišel glas podpore ponovni uvedbi redne športne vzgoje v programe vi-sokošolskih zavodov. Enako razmišljamo clani Skupine športnih pedagogov, zaposlenih na clanicah Univerze v Ljubljani. Skupina je bila ustanovljena kot posvetovalni organi univerze pri razvoju športa na Univerzi v Ljubljani. Mocno upamo, da bo v prihodno­sti vodstvo Univerze v Ljubljani ob verbalni podpori sprejelo tudi ukrepe, ki bodo študentom omogocali celosten osebnostni razvoj v casu študija, tudi s pomocjo vkljucevanja športne vzgoje v pro-grame. .Literatura 1. Bercic, H. (2011). Na FŠ UL naj se zopet osnuje Katedra za šport na UL. Univerzitetni šport, 4 (4), str. 5–6. 2. Bercic, H., (2014). 50 let športne vzgoje na Univerzi v Ljubljani. Ljubljana: Slovensko akademsko športno društvo. 3. Bratuž, J., Burnik, S., Šubic, P. (1993). Fakulteta za strojništvo. 30 let špor­tne vzgoje: 1963 – 1993, str. 47–49. 4. Bratuž, Ž. (2009). Študenti Fakultete za strojništvo o organizaciji špor­tnih aktivnosti na fakulteti. Šport, 57 (3-4), str. 54–56 pril. 5. Burnik, S. (1992). Uspešnost pri študiju v povezavi z gibalnimi sposobnostmi in osebnostnimi lastnostmi študentov Fakultete za strojništvo. (Doktorska disertacija) Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, Ljubljana. 6. Jurak, G., Kovac, M., Leskošek, B., Starc, G. (b.d.). Slofit. Pridobljeno s http://www.slofit.org/ pred. Žiga Bratuž, prof.šp.vzg. ziga.bratuz@gmail.com Jože Bratuž Aktivnosti v naravi, dodana vrednost pri športni vzgoji na Fakulteti za strojništvo Povzetek Na Fakulteti za strojništvo že približno 30 let pri programu športne vzgoje ponujamo tudi aktivnosti v naravi. Predava­telji športne vzgoje na Fakulteti za strojništvo pri organizaci­ji aktivnosti v naravi uspešno sodelujemo s pedagogi drugih fakultet Univerze v Ljubljani. Vsako leto organiziramo pet-dnevni tecaj alpskega smucanja v Kranjski Gori, enodnevna smucanja, razlicne pohode, jadranje, taborjenje in druge aktivnosti. Udeležba študentov strojništva na teh aktivno­stih v naravi je zelo visoka. Smatramo, da ima udeležba na aktivnostih v naravi pozitiven ucinek na celostni osebnostni razvoj študentov. Kljucne besede: športna vzgoja, aktivnosti v naravi, smucanje, pohodništvo, Fakulteta za strojništvo, Univerza v Ljubljani. .Uvod Fakulteta za strojništvo je že od zacetkov športne vzgoje na Uni-verzi v Ljubljani leta 1963 ena od fakultet, ki svojim študentom po­nuja najvecjo kolicino in najvecjo raznovrstnost športnih vsebin. Od zacetkov je razvoj potekal postopoma; od prvega športnega pedagoga na Fakulteti za strojništvo mag. Ledineka, do vkljucitve drugega pedagoga leta 1969, dozidave male športne dvorane v okviru fakultete, graditve nove športne dvorane v Rožni dolini leta in zaposlitve tretjega športnega pedagoga leta 1984 (Bratuž, Bur-nik, Šubic, 1993). Ob postopoma vedno boljših pogojih za delo se je povecevalo tudi število vkljucenih študentov pri športni vzgoji. Po eni strani zaradi vecjega števila vpisanih študentov, v najvecji meri pa zato, ker se je športna vzgoja uvajala v vedno vec letnikov študija. Prvotno je bila vkljucena v prvem letniku, po zaposlitvi dru­gega športnega pedagoga je bila v programu prvega in drugega letnika študija, ob koncu – po zaposlitvi tretjega pedagoga – je bila prisotna v programu vseh petih letnikov študija. Prostorska sti- Outdoor activities, added value in sports education at the Faculty of mechanical engineering Abstract Outdoor activities are a part of the Physical Education pro­gram at the Faculty of Mechanical Engineering for about 30 years. Physical education lecturers at the Faculty of Mechan­ical Engineering are successfully collaborating with teachers from other faculties of the University of Ljubljana in organ­izing outdoor activities. Every year we organize a five day alpine skiing course, one day skiing trips, hiking trips, sail­ing, camping and other activities. The participation of our students at these activities is very high. We consider, that the participation in outdoor activities has a positive effect on the personal development of our students. Key words: Physical Education, outdoor activities, skiing, hiking, Faculty of Mechanical Engineering, University of Ljubljana. ska je bila poleg takratnih strokovnih smernic in želja študentske populacije eden glavnih povodov za povecanje obsega aktivnosti v naravi na Fakulteti za strojništvo. Od leta 1991 dalje je tako lahko študent Fakultete za strojništvo pri športni vzgoji poleg rednega športnega programa, ki je takrat obsegal košarko, odbojko, nogomet, boks, judo, tek, namizni te­nis, plavanje in atletsko gimnastiko, izbral tudi »aktivnosti v naravi« (Burnik, 1992). Te so v tistem casu obsegale planinstvo, turno smu-canje, kolesarjenje, kajakaštvo, tek na smuceh, jahanje, taborništvo in jadralno padalstvo. Študenti so se lahko prikljucili tudi univer­zitetnim tecajem alpskega smucanja, potapljanja in planinarjenja (Burnik, 1992). Leta 1996 je s Fakultete za strojništvo odšel dr. Stojan Burnik, ki se je zaposlil na Fakulteti za šport. Vecino obveznosti sva po odhodu dr. Burnika prevzela preostala športna pedagoga, spec. Peter Šu­bic in spec. Jože Bratuž, ob pomoci honorarnega sodelavca. Ob dveh redno zaposlenih pedagogih se je nekoliko zmanjšalo število ponujenih aktivnosti v naravi, ne pa tudi število vkljucenih študen­tov. Redni del ponudbe aktivnosti v naravi je postal tecaj alpskega smucanja za študente. Tega ni vec izvajala univerza, ampak smo organizacijo prevzeli na Fakulteti za strojništvo. Fakulteta za strojništvo je redno športno vzgojo ohranjala vsa leta, z vec sklepi senata tudi po bolonjski prenovi, ki je za veliko število fakultet pomenila zmanjšanje obsega športne vzgoje ali celo popolno ukinitev programov. V zadnjih letih na Fakulteti za strojništvo glavne aktivnosti v naravi predstavljajo pohodništvo, dnevno alpsko smucanje na Krvavcu in tecaj alpskega smucanja v Kranjski Gori, ponujamo tudi jadranje, taborništvo, kajakaštvo, tek na smuceh in druge aktivnosti. Pri mnogih programih sodelujemo s fakultetami clanicami Univerze v Ljubljani. Najvec sodelovanja poteka s Filozofsko fakulteto, Biotehniško fakulteto, Fakulteto za gradbeništvo in geodezijo, Fakulteto za farmacijo, pri tecaju alp-skega smucanja je zadnji dve leti vkljucena tudi Filozofska fakultete Univerze v Zagrebu. • Alpsko smucanje za študente Fakulteta za strojništvo od sredine devetdesetih, ko je tecaj alpske­ga smucanja prenehala ponujati Univerza v Ljubljani, s pomocjo Športnega društva Fakultete za strojništvo svojim študentom vsa­ko leto ponuja petdnevni tecaj alpskega smucanja Kranjski Gori. V zacetkih so bili študenti nastanjeni v Domu Grosuplje, kasneje dolga leta v Železnicarskem domu v Kranjski Gori. Zadnjih nekaj let po zaprtju Železnicarskega doma so študenti nastanjeni v hotelu Kompas. V zadnjih petih letih se je pri organizaciji tecajev pridruži-la Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, predavatelja Aleš Moc­nik in Gregor Hribar, prav tako kot ucitelj smucanja z nami redno sodeluje dr. Aleš Golja s Fakultete za gradbeništvo in geodezijo. Zadnji dve leti je na tecaju prisotna tudi predavateljica s Filozofske fakultete Univerze v Zagrebu, mag. Jelka Gošnik, prav tako nekaj gostujocih študentov z omenjene fakultete. Na tecajih v Kranjski Gori vsak dan do 13h poteka ucenje alpskega smucanja, študenti so razdeljeni v skupine glede na predhodno znanje. Tecaj smucanja vedno kombiniramo z ostalimi aktivnostmi za študente. V vecernih urah vsak dan potekajo razlicne aktivnosti, kot so nocni pohod, sankanje, dvoranski športi (odbojka, košarka), videoanaliza smucarskega znanja in drugo. Glede na to, da termin obicajno zajema kulturni praznik osmega februarja, študenti in predavatelji pripravljajo tudi kulturni program. Študenti udeleženci s tecaja redno odhajajo zadovoljni, res pa je, da je po bolonjski prenovi vedno težje najti veliko število študen­tov udeležencev. Razlogi so mogoce tudi financne narave, a si pri organizaciji resnicno prizadevamo, da so stroški za študente cim nižji. Med drugim nam Center za obštudijsko dejavnost Univerze v Ljubljani brezplacno odstopi smuci, primerne za ucenje carving tehnike, študenti dobijo tedenske smucarske karte za dnevno in nocno smuko po izjemno ugodni ceni, v ceno spanja v hotelu so vkljuceni tudi bazeni in savne. Glavni razlog za nižjo udeležbo je, da v izpitnem obdobju v zacetku februarja študent težko najde teden, ko nima nobenega izpita. V preteklosti je bilo obicajno, da študenti v zadnjem tednu pred zacetkom letnega semestra nima­jo izpitov in drugih študijskih obveznosti. V tem tednu so se tako lahko brez zadržkov udeležili tedenskega tecaja smucanja. Od bo­lonjske prenove dalje je izpitno obdobje veliko bolj zapolnjeno in mnogo študentov se tecaja ne more udeležiti. Med leti 1996 in 2010 se je tako skupno število udeležencev pogosto gibalo okrog 100 študentov, ki so bili razdeljeni v dva tedenska tecaja. V dana­šnjem casu se število udeležencev giblje med 35 in 40 študentov. V prihodnje si želimo tecaj nekoliko razširiti – na vsaj 60 udeležen­cev. Tecaju alpskega smucanja bi prikljucili še približno 20 študen­tov, ki bi se ucili teka na smuceh, seveda bi tem študentom zago­tovili ustrezno število uciteljev. Poleg tecaja smucanja imajo študenti Fakultete za strojništvo že vrsto let možnost udeležbe alpskega smucanja na Krvavcu. No-silec omenjenega programa je Aleš Mocnik s Filozofske fakultete, s katero sodelujemo tudi pri mnogih drugih programih. Alpsko smucanje na Krvavcu poteka vsak petek v zimski sezoni. Žal za­dnja leta opažamo stalno rast cene smucarskih kart za študente. Od leta 2005 se je cena kart povecala za 100 %, hkrati pa udeležba študentov pada. V letu 2017/18 se je programa udeležilo okrog 350 študentov (Mocnik, 2018). .Programpohodništva in druge aktivnosti v naravi Program pohodništva je del programa pri Fakulteti za strojništvo že od samega zacetka izvajanja aktivnosti v naravi in zajema naj­vecje število študentov v primerjavi z ostalimi aktivnostmi v naravi. Najbolj obiskan je program Šmarna Gora, ki med študijskim letom poteka vsako soboto. Program izvajamo v sodelovanju z drugimi fakultetami, nosilka programa je Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani. Študente pri vsakotedenskih pohodih na Šmarno Goro vodimo predavatelji športne vzgoje s Fakultete za strojništvo, Bi-otehniške fakultete, Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo in Fakultete za farmacijo. Pri študentih opažamo velik interes za po­hode, poleg pozitivnih ucinkov na zdravje jim ustreza tudi sobotni dopoldanski termin, ki je izven njihovih študijskih obveznosti in se ga lažje udeležujejo. Samo v študijskem letu 2017/18 se je vsaj enega pohoda na Šmarno Goro udeležilo kar 181 razlicnih študen­tov Fakultete za strojništvo. Skupno število udeleženih študentov razlicnih fakultet je bilo v navedenem študijskem letu 390, pov­precno število študentov na posameznem pohodu pa je bilo 51 (Janko, 2018). Poleg programa Šmarna Gora program pohodništva obsega tudi nekoliko zahtevnejše pohode na: Krim, Slavnik, Snežnik, Stol, Veliko Planino, Slivnico, Nanos in še nekatere druge vrhove. Tudi pri orga­nizaciji daljših pohodov uspešno sodelujemo s fakultetami clanica-mi Univerze v Ljubljani, študenti Fakultete za strojništvo pa vedno predstavljajo zelo visok odstotek vseh udeleženih študentov. Vsako leto se študenti strojništva udeležujejo tudi športno rekrea­tivnega tabora Volarje, ki ga od leta 2001 dalje vodi dr. Golja s Fa-kultete za gradbeništvo in geodezijo. Študenti se tam lahko ukvar­jajo s kolesarjenjem, kajakaštvom, raftingom in pohodništvom. Dr. Golja dvakrat letno vodi tudi jadranje. .Zakljucek Z razvojem moderne tehnologije žal v današnjem casu vedno bolj prednjaci sedeci nacin življenja. Ta poleg pomanjkanja gibanja in posledicnih predbolezenskih in bolezenskih stanj povzroca tudi odtujevanje in odmik od narave. Clovek premalo izrablja možnosti, ki mu jih narava ponuja za zabavo, zdravje, sprostitev in kvalitetno življenje (Kristan, 1992). Vse navedeno velja tudi za študentsko po­pulacijo, zato smo se na Fakulteti za strojništvo že približno 30 let nazaj odlocili, da bomo študentom ponujali »aktivnosti v naravi«. S tem smo razširili paleto možnosti izbire, ki jo ima študent strojni­štva pri športni vzgoji. Kljub temu da k športni vzgoji na fakultetah pristopajo odrasli ljudje, menimo, da je še vedno mogoce vplivati na njihov celovit osebnostni razvoj in jim pomagati pri razvijanju pozitivnega odnosa do narave, rekreacije in zdravega nacina preži­vljanja prostega casa. Takšen odnos je veliko lažje razvijati v naravi sami, kakor v predavalnici, dvorani ali ob racunalniškem zaslonu. Pri programih aktivnosti v naravi, predvsem tistih vecdnevnih, je tudi veliko bolj poudarjena socializacijska komponenta. Študente spoznamo tudi v bolj neformalnih okolišcinah, predvsem pa se bo­lje spoznavajo med seboj, se podrejajo skupnim pravilom, razvija­jo strpnost do drugih, prevzemajo socialne vzorce in pridobivajo socialne izkušnje (Kristan, 1992). V današnjem casu, za katerega je odtujenost posameznikov vedno bolj znacilna, je ta komponenta še kako pomembna. Pristne vezi, ki se stkejo v casu študija, so lah­ko še kako koristne kasneje v življenju, tako v poslu kot v zasebnem življenju. Na Fakulteti za strojništvo tako smatramo, da je ponudba aktivno­sti v naravi za študente dodana vrednost pri športni vzgoji. V pri­hodnje si želimo nadaljnjega uspešnega sodelovanja s fakultetami clanicami Univerze v Ljubljani in tudi s Centrom za obštudijske dejavnosti, saj lahko le s povezovanjem vsem študentom ponu­dimo bogat in raznovrsten progam, kjer lahko vsak študent najde primero aktivnost zase. Upamo, da bo to sodelovanje nekoliko lažje po ustanovitvi Skupine športnih pedagogov zaposlenih na clanicah Univerze v Ljubljani. V prihodnosti pricakujemo, da bi se tudi vodstvo Univerze v Ljubljani bolj aktivno vkljucilo v reševanje problematike pri športni vzgoji študentov. Potrebujemo predvsem sistemske rešitve, da bodo lahko aktivni vsi študenti ne glede na to, na katero od clanic Univerze v Ljubljani so vpisani. Trenutno le še dvanajst clanic ponuja programe športne vzgoje, študenti ostalih štirinajstih fakultet se sicer lahko udeležujejo programov Centra za obštudijske dejavnosti, a žal tam materialni in kadrovski pogoji vadbo omogocajo le zelo omejenemu številu študentov. .Literatura 1. Bercic, H., (2014), 50 let športne vzgoje na Univerzi v Ljubljani. Ljubljana: Slovensko akademsko športno društvo. 2. Bratuž, J., Burnik, S., Šubic, P. (1993) Fakulteta za strojništvo. 30 let športne vzgoje: 1963 – 1993, str. 47–49. 3. Bratuž, Ž. (2009). Študenti Fakultete za strojništvo o organizaciji špor­tnih aktivnosti na fakulteti. Šport, 57 (3-4), str. 54–56 pril. 4. Burnik, S. (1992). Uspešnost pri študiju v povezavi z gibalnimi sposobnostmi in osebnostnimi lastnostmi študentov Fakultete za strojništvo. (Doktorska disertacija) Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, Ljubljana. 5. Burnik, S. (1992). Aktivnosti v naravi – dodatna športna zvrst pri redni športni vzgoji na Fakulteti za strojništvo. Šport, 40 (1/2), str. 28–29. 6. Kristan, S. (1992). Šolo v naravi je potrebno sistemsko in zakonsko vgra­diti v naš vzgojno-izobraževalni sistem. Šport, 40 (4), str. 4–7. pred. spec. Jože Bratuž, prof.šp.vzg. joze.bratuz@gmail.com Iztok Novak, Žiga Bratuž Meritve telesnih znacilnosti in gibalnih sposobnosti študentov Fakultete za strojništvo Izvlecek Literatura navaja, da ima vedno vec otrok in mladostni­kov povecano telesno težo. Ce ima mladina v casu šolanja (osnovna, srednja ali višja/visoka) povecan indeks telesne teže, je velika verjetnost, da jih bo to spremljajo tudi v od­rasli dobi. Prav tako v literaturi najdemo informacije o tem, da višja tedenska telesna aktivnost posameznika zmanjša verjetnost za debelost. Na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani vsako leto potekajo meritve telesnih znacilnosti in gibalnih sposobnosti študentov ter preverjanje njihove povprecne tedenske športne aktivnosti. Kljub vkljucenosti športne vzgoje v redni študijski program je veliko študentov premalo telesno aktivnih. Upamo, da se bodo podobni pro-jekti merjenja študentske populacije razširili tudi na druge clanice Univerze v Ljubljani, s cimer bi pridobili relevantne podatke. Želimo si sistemske rešitve na podrocju športa na univerzi, ki bi študentom omogocala zdrav življenjski slog. Kljucne besede: športnovzgojni karton, telesne znacilnosti, telesna aktivnost. • Uvod V literaturi je veliko študij na temo svetovnega upada fizicnih ak­tivnostih in s tem povezane debelosti ter drugih posledic, ško­dljivih za zdravje. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO Global recommendation on Physical activity for health, 2018) navaja, da je clovek predebel, ce je njegov indeks telesne teže (ITM) = 25 kg/ m2, debel pa, kadar je ITM = 30 kg/m2. Po njihovih podatkih je bilo leta 2014 v Sloveniji pretežkih že 55 % žensk in 66 % moških, kar je 2 % vec kot leta 2010. Kar 25 % odraslih, starejših od 18 let, pa je v Sloveniji debelih. Ce je otrok debel že v otroštvu ali mlado­stništvu, to predstavlja veliko tveganje za debelost tudi v odrasli Measurements of body characteristics and abilities among students of the Faculty of mechanical engineering Abstract There are several studies, which identified the worldwide decline of physical activity among students and increase in their obesity. According to those studies there is a great chance their obesity will continue to their adulthood. At the Faculty of Mechanical Engineering of University of Ljubljana there are yearly measurements of students body charac­teristics and motoric abilities and a survey of their average weekly sports activities. Many students are not physically active enough, even though Physical Education is a part of the curriculum. We hope for similar measurement projects throughout the University of Ljubljana. We are hoping for a Physical Education system at the University, that will enable a healthy lifestyle for all the students. Key words: test of physical characteristics and motoric abilities, sports education chart, weekly activity, physical characteristic, Faculty of Mechanical Engineering. dobi. Možnost nadaljevanja debelosti iz otroštva v odraslo dobo se povecuje z resnostjo stanja otroške debelosti in dolžino njenega trajanja (Deforche, 2004). Na dolgotrajno ohranjanje primerne te­lesne teže imata najvec vpliva prehranjevanje in telesna dejavnost (Hill, Wyatt in Peters, 2012). Raziskave potrjujejo, da so otroci in mladostniki, ki so telesno manj aktivni, tudi bolj debeli od sovrstnikov (McManus in Mellecker, 2012; Trost, Kerr, Ward in Pate, 2001). Fizicna aktivnost pomaga ohranjati kosti in mišice zdrave, zmanjšuje debelost in stres ter na splošno pripomore k boljšemu pocutju ter bolj zdravemu nacinu življenja (Chobanian in drugi, 2003; El-Gilany in drugi, 2011). Na­dalje, fizicna aktivnost pripomore dijakom in študentom tudi pri njihovem ucnem uspehu (DeMeulenaere, 2010). Kwan in drugi (2012) ugotavljajo, da se najvecji upad telesne dejavnosti zgodi na prehodu iz srednje šole na fakulteto. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO | Global recommendation on Physical activity for health, 2018) priporoca, da imajo ljudje, stari med 18 in 64 let, tedensko vsaj 150 minut zmerne telesne vadbe ali vsaj 75 minut vadbe z visoko telesno aktivnostjo oziroma kom­binacijo obeh. Blair in drugi (2004) pa ugotavljajo, da se telesna teža odraslih kljub upoštevanju priporocil Svetovne zdravstvene organizacije in gibanju 30 minut dnevno še vedno povecuje, saj se v modernem casu spreminjajo tudi prehranjevalne navade. V clanku priporocajo sedem ur tedenske telesne aktivnosti, saj ugo­tavljajo, da tudi, ce clovek ohranja svojo idealno telesno težo že s tremi urami in pol vadbe tedensko, dodatna vadba še vedno pozi­tivno vpliva na fizicno in psihicno stanje posameznika. Kljub vsem dokazilom in raziskavam, ki opozarjajo na negativen ucinek po­manjkanja fizicne aktivnosti, vecina odraslih še zmeraj ne dosega niti osnovnih priporocil Svetovne zdravstvene organizacije (Irwin, 2004). Približno 84 % tistih, ki so imeli v casu študija športne aktiv­nosti, ostajajo telesno aktivni tudi pet ali deset let po koncanem študiju. Prav tako velja, da približno 80 % študentov, ki so imeli premalo gibanja med študentskim življenjem, nadaljuje s sedecim nacinom življenja in posledicno s premalo telesne aktivnosti tudi kasneje (Sparling in Snow, 2002). Šport naFakulteti za strojništvo Na Fakulteti za strojništvo je že od zacetkov uvedbe športne vzgo­je na Univerzi v Ljubljani, leta 1963, dolga tradicija vkljucevanja športnih vsebin v program študija. Od leta 1963, ko je bila Fakulteta za strojništvo ena prvih clanic Univerze v Ljubljani, ki so uvedle re-dno športno vzgojo v programe študija, do zacetka devetdesetih let prejšnjega stoletja so se tako materialni kot kadrovski pogoji za izvedbo programov športa postopoma izboljševali. V sredini osemdesetih se je na Fakulteti ustanovilo Športno društvo Fakul­tete za strojništvo, ki skrbi za rekreativne in tekmovalne programe na Fakulteti za strojništvo in sodeluje pri organizaciji aktivnosti v naravi. Društvo z delovanjem nadaljuje še danes. Tudi po bolonjski reformi je senat fakultete z vec sklepi omogocil, da športna vzgoja ostaja del rednega programa študija. Pri pregledu odstotka redno športno aktivnih študentov pri programih športne vzgoje in špor­ta v obdobju med 2004 in 2015 (Bratuž, 2017) se je Fakulteta za strojništvo uvrstila najvišje med sedemnajstimi clanicami Univerze v Ljubljani s skoraj 58 odstotki redno športno aktivnih študentov. Merjenje telesnih znacilnosti in gibalnih sposobnosti študentov Fakultete za strojništvo Leta 1991 je s sistematicnim merjenjem telesnih znacilnosti in gi­balnih sposobnosti zacel dr. Stojan Burnik ob pomoci sodelavcev spec. Jožeta Bratuža in spec. Petra Šubica. Baterijo testov so za­jemali telesna višina študentov, telesna teža študentov, poligon nazaj, dotikanje plošce z roko, skok v daljino z mesta, predklon na klopci, dviganje trupa, veso v zgibi in žongliranje z vžigalicami. V doktorski nalogi leta 1992 je ugotovil kompleksnost in medseboj-no odvisnost povezav med izmerjenimi gibalnimi sposobnostmi in študijsko uspešnostjo ter osebnostnimi lastnostmi. V primerjavi z drugimi študenti Univerze v Ljubljani so motoricne sposobnosti študentov 3. in 4. letnika študija Fakultete za strojništvo odstopa­le v pozitivno smer (Burnik, 1992), kar so pokazale že predhodne raziskave. Za natancnejšo opredelitev povezanosti in medseboj­nega vpliva študijske uspešnosti je dr. Burnik predlagal študijo, ki bi zajela vecje število študentov razlicnih usmeritev. Dr. Burnik je nekaj let kasneje odšel s Fakultete za strojništvo, merjenje telesnih znacilnosti in gibalnih sposobnosti študentov Fakultete se žal ni nadaljevalo. Ponovno se je sistematicno merjenje študentov zacelo leta 2015, ko se je Fakulteta za strojništvo prikljucila projektu SLOfit študent. Omenjeni projekt je bil zastavljen kot smiselno nadaljevanje špor­tnovzgojnega kartona, ki poteka v osnovnih in srednjih šolah. Žal projekt ni zaživel v želenem obsegu in trenutno ne poteka vec. Kljub temu na Fakulteti za strojništvo še danes potekajo vsakoletne meritve. Te obsegajo enako baterijo testov, ki je bila vkljucena pri projektu SLOfit. Testiranje obsega naslednje meritve: telesna viši­na študentov, telesna teža študentov, kožna guba nadlahti, obseg pasu, dviganje trupa v eni minuti, vesa v zgibi, predklon na klop­ci, dotikanje plošce z roko, skok v daljino z mesta, poligon nazaj in 20-metrski stopnjevalni tek (Merske naloge SLOfit za študente, 2018). Ob meritvah študenti izpolnijo tudi kratko anketo, kjer ozna-cijo koliko ur se povprecno ukvarjajo s športom na tedenski ravni. Odziv študentov je v vecini primerov pozitiven, veliko študentov, ki redno obiskujejo športno vzgojo, zanima njihovo trenutno telesno stanje, tako da se testiranj redno udeležujejo. Na podlagi rezulta­tov lahko športni pedagogi posameznemu študentu svetujejo, na katerih podrocjih so mogoce izboljšave in kakšni so najprimernejši nacini treninga oziroma prilagoditve življenjskega sloga. Merjenje telesnih znacilnosti in gibalnih sposobnosti je eno od orodij, s katerim želimo na Fakulteti za strojništvo pomagati štu­dentom, da se ozavestijo o pomembnosti telesne aktivnosti in posledicah sedecega nacina življenja. V nadaljevanju je predstavljenih nekaj zanimivih rezultatov, ki smo jih pridobili pri meritvah študentov Fakultete za strojništvo med 2015 in 2017: Zajetih je bilo 189 študentov Fakultete za strojništvo. V casu mer-jenja so bili stari med 18 in 25 let. Povprecna starost je bila 19,8 let. Njihova povprecna telesna višina znaša 180,61 cm, teža pa 75,49 kg. Izracunali smo njihov indeks telesne mase. Po klasifikaciji in-deksa telesne mase spada normalna telesna prehranjenost med vrednosti 18,5 in 24,9, kar pomeni, da so bili merjenci v povprecju v zgornji polovici normalne prehranjenosti (Tabela 1). Tabela 1 Predstavitev rezultatov telesnih znacilnosti študentov Fakultete za strojništvo Povprecje Rel. standardni odmik Leta 19,77 1,13 Teža 75,49 11,72 Višina 180,61 6,42 ITM 23,09 3,15 Kot je razvidno iz Tabele 2, je bila skoraj cetrtina vseh študentov glede na vsa priporocila premalo aktivna, saj se s športom ukvar­jajo manj kot dve uri tedensko. Skoraj polovica merjencev je bila dovolj aktivna, ce upoštevamo priporocila Svetovne zdravstvene organizacije (30 minut dnevno oziroma 3,5 ure tedensko). Aktiv­nost nekaj manj kot 15 % študentov se giblje med štirimi in šestimi urami tedensko, kar še vedno ne zadosti ugotovitvam Blaira in dru­gih (2004). Njihovim priporocilom zadošca le 15 % vseh merjencev (6 % med 6 in 8 ur tedensko, ostalih 8 % pa vec). Tabela 2 Vzorec telesne dejavnosti Kolicina vadbe Razred vadbe Število (n = 189) Odstotek 0–1,9 ur/teden Prenizka 46 24,3 % 2–3,9 ur/teden Zmerna 89 47,1 % 4–5,9 ur/teden Zadovoljiva 27 14,3 % 6–7,9 ur/teden Priporocena 12 6,3 % 8+ ur/teden Nadpovprecna 15 7,9 % Nizke vrednosti 20-metrskega stopnjevalnega teka nakazujejo na poslabšano aerobno kapaciteto posameznikov ter posledicno po­višano tveganje za srcno-žilna obolenja (Merske naloge SLOfit za študente, 2018). Ce rezultate nekaterih testiranj primerjamo z rezultati dr. Burnika iz leta 1992, vidimo, da je velika razlika med povprecnimi rezultati v skoku v daljino z mesta med merjenci iz leta 1991 in tistimi iz let 2015, 2016 in 2017. Prvi so dosegli na testiranju povprecen rezultat 244,25 cm, slednji pa le 224,49 cm, tj. skoraj 20 cm manj. To kaže na veliko manjšo mišicno moc nog pri drugi skupini. Pri ostalih nalo­gah ni bilo velikih odstopanj med študenti, izmerjenimi leta 1991 in tistimi izmerjenimi nedavno. Glede na to, da vzorci merjencev niso povsem reprezentativni in da podrobnejša analiza ni bila opravljena, ne želimo delati zakljuc­kov na podlagi nepopolnih podatkov. A tudi športni pedagogi pri študentski populaciji opažamo dolocene posledice sedecega življenjskega sloga. Zavedamo se, da je prehod v odraslo dobo obcutljivo življenjsko obdobje, kjer je še vedno mogoce pozitivno vplivati na mlade ljudi, ki se morajo zavedati pomembnosti redne telesne aktivnosti in zdravega življenjskega sloga. • Zakljucek Literatura opozarja na vedno vecjo težavo debelosti v modernem svetu, sploh pri otrocih in mladostnikih. Najvecja krivca bi naj bila sedec nacin življenja in prehranjevalne navade. Podatki pravijo, da telesna aktivnost ne izboljša samo duševnega ter telesnega zdrav­ja, ampak pripomore tudi k boljšemu ucnemu uspehu. Glede na to, da študentje Fakultete za strojništvo veliko casa preživijo v se­decem nacinu, nas je zanimalo, kakšno je njihovo telesno in gibal-no stanje in kako telesno aktivni so. Skoraj polovica izmerjenih študentov Fakultete za strojništvo ima zmerno kolicino tedenske vadbe, ki bi po merilih Svetovne zdra­vstvene organizacije moralo zadošcati za zdravo življenje. Za­skrbljujoca ugotovitev je, da skoraj cetrtina vseh merjencev vadi premalo ali celo nic. Nekateri viri navajajo, da so tudi priporoci-la Svetovne zdravstvene organizacije v današnjih casih premalo, tako da ugotavljamo, da bi morali kljub dobri promociji športa in redni športni vzgoji na Fakulteti za strojništvo narediti še vec, da študente spodbudimo k dodatni telesni aktivnosti. Na ta nacin se lahko izboljša njihov zdravstveni status, prav tako lahko aktiven življenjski slog pripomore k boljšemu ucnemu uspehu (DeMeule­naere, 2010) in po koncanem študiju k ohranjanju zdravega nacin življenja. Fakulteta za strojništvo je ena od fakultet Univerze v Ljubljani, kjer imajo vsi študenti možnost ukvarjanja s športnimi aktivnostmi. V treh letnikih dodiplomskega študija je športna vzgoja del redne­ga programa študija, tudi študenti višjih letnikov imajo možnost obiskovanja organiziranih športnih aktivnosti. Kljub temu se veliko študentov uvršca v kategorije, ki govorijo o prenizki tedenski ravni aktivnosti, nekateri so kljub mladosti že pretežki in premalo gibal-no sposobni. Športni pedagogi želimo z vsakoletnimi meritvami študentom omogociti povratno informacijo o njihovem stanju in jih s tem spodbuditi k zdravemu življenjskemu slogu. Težava, ki jo ob svojem delu pogosto opažamo, je tudi ta, da študenti, ceprav na univerzo vstopajo po koncanem osnovnem in srednjem šola­nju, pogosto prihajajo z zelo pomanjkljivim prakticnim znanjem osnovnih športnih panog. Pomanjkanje prakticnih znanj nato povzroca, da se študenti izogibajo dejavnostim, pri katerih so ne­uspešni in jim športna aktivnost predstavlja dodatno obremenitev namesto razbremenitve in protiuteži sedenju med ucenjem, pre­davanji ali vajami na fakultetah. Proces ozavešcanja o posledicah telesne neaktivnosti in pridobivanja teoreticnih in prakticnih znanj s podrocja športa pogosto ni hiter, zato je pozitivno, da ta proces na Fakulteti za strojništvo poteka v treh letnikih. Vse prevec clanic Univerze v Ljubljani je po bolonjski prenovi programov ukinilo re-dno športno vzgojo ali obseg programov mocno znižalo. V prime-ru, da bi bilo mogoce obuditi projekt meritev, kakršen je bil SLOfit študent na vseh fakultetah Univerze v Ljubljani, bi bilo to pozitivno za vso študentsko populacijo. Dobili bi bolj popolno sliko dejan­skega stanja, hkrati pa podlago za sprejemanje odlocitev na ravni vodstva univerze ali celo na državni ravni. Obstaja namrec realna bojazen, da stanje ni zadovoljivo in prepricani smo, da bi bilo po­trebno sistemsko reševati težavo nezdravega življenjskega sloga študentov. V toku študija jim je potrebno omogociti dobre pogoje za zdrav in aktiven življenjski slog, ki ga bodo nato samoiniciativno nadaljevali tudi po zakljucku študija, saj bodo imeli dovolj znanja, da se bodo zavedali njegove pomembnosti. .Literatura 1. Blair, S. N., LaMonte, M. J., and Nichaman, M. Z. (2004) The evolution of physical activity recommendations: how much is enough? American Journal of Clinical Nutrition; 79(5):913S–920S. 2. Bratuž, Ž. (2017). Pregled redno športno aktivnih študentov pri progra­mih športne vzgoje in športa na Univerzi v Ljubljani v obdobju med 2004 in 2015. Zdrav življenjski slog študentov: zbornik. Ljubljana: Fakulteta za šport: Slovensko akademsko športno društvo. 3. Burnik, S. (1992). Uspešnost pri študiju v povezavi z gibalnimi sposobnostmi in osebnostnimi lastnostmi študentov Fakultete za strojništvo. (Doktorska disertacija) Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, Ljubljana. 4. Chobanian, A.V. in drugi (2003). Seventh report of the Joint National Committee on Prevention, Detection, Evaluation, and Treatment of High Blood Presure. Journal of The American Medical Association, 289(19):2660–2571. 5. Deforche, B. (2004). Physical activity and fitness in overweight and obe­se youngsters (Doktorska disertacija, Univerza v Gentu). Pridobljeno iz http://hdl.handle.net/1854/LU-539854 6. DeMeulenaere, E. (2010). Playing the game: Sports as a force for pro­moting improved academic performance for urban youth. Journal of Cultural Diversity 17(4), 127–135. 7. El-Gylany, A. H., Badawi, K., El-Khawaga, G., in Awadalla, N. (2011). Physi­cal activity profile of students in Mansoura University, Egypt, Eastern Mediterranean Health Journal, 17(8):694–702. 8. Hill, J. O., Wyatt, H. R. in Peters, J. C. (2012). Energy Balance and Obesity. Circulation, 126(1), 126–132. 9. Irwin JD. Prevalence of university students’ sufficient physical activi­ty: a systematic review. Percept Mot Skills. 2004 Jun;98(3 Pt 1):927–43. PMID:15209309 10. Kwan, M.Y., Cairney, J., Faulkner, G.E., in Pullenavegum, E.E. (2012). Physi­cal activity and other health-risk behaviours during the transition into adulthood: A longitudinal cohort study, American Journal of Preventive Medicine, 42(1),14–20. Doi:10.1016/j.amepre.2011.08.026 11. McManus, A. M. in Mellecker, R. R. (2012). Physical activity and obese children. Journal 12. of Sport and Health Science, 1(3), 141–148. 13. Merske naloge SLOfit za študente. (2018). 14. Pridobljeno iz http://www.slofit.org/student/merske-naloge 15. Sparling PB, Snow TK. Physical activity patterns in recent college alu­mni. Res Q Exerc Sport. 2002 Jun;73(2):200–5. PMID:12092895 16. Trost, S. G., Kerr, L. M., Ward, D. S. in Pate, R. R. (2001). Physical activity and determinants of physical activity in obese and non-obese chil­dren. International Journal of Obesity and Related Metabolic Disorders: Journal of the International Association for the Study of Obesity, 25(6), 822–829. 17. WHO | Global recommendation on Physical activity for health (2018). Pridobljeno iz 18. https://www.who.int/dietphysicalactivity/factsheet_recommendati-ons/en/ Iztok Novak, prof. šp. vzg. Univerza v Ljubljani, Fakultete za strojništvo iztok.novak@gmail.com Aleš Golja Akademski šport in življenjski slog študentov na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Izvlecek Akademski šport in življenjski slog študentov v današnjem casu, za katerega so znacilne hitre spremembe in tudi spre­minjajoce se družinske strukture, predstavljata pomemb­ni komponenti za vzdrževanje psihofizicnega ravnovesja in zdravega ter aktivnega nacina življenja v casu študija. V preteklosti so bili vzgojno-izobraževalni programi s podro-cja telesne aktivnosti in športa, v obliki predmeta Športna vzgoja, sestavni del študijskih programov na clanicah Uni-verze v Ljubljani. V casu prenove študijskih programov in sprejemanja bolonjske reforme so, žal, zaradi parcialnih in-teresov odlocevalcev tovrstni programi izpadli iz študijskih programov. Odsotnost vzgojno-izobraževalnih programov s podrocja športne vzgoje v casu študija zmanjšuje kakovost življenja, s socialno-ekonomskega vidika pa dolgorocno veca zahteve po zdravstveni oskrbi in viša socialne stroške (Golja, 2013). V prispevku želimo predstaviti strnjen pregled razvoja športa na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo od njenega nastanka do preoblikovanja organiziranosti špor­ta v casu bolonjske reforme visokega šolstva ter posledice njene ucinkovitosti na telesno aktivnost študentov v dana­šnjem casu. Kljucne besede: šport, univerza, študenti, življenjski slog. Academic sport and students‘ lifestyle at the Faculty of civil and geodetic engieeniring Abstract Today, academic sport and the lifestyle of students, char­acterized by rapid changes and changing family structures, represent important components for maintaining psy­chophysical balance and a healthy and active life style of students during their studies. In the past, educational pro­grams in the field of physical activity and sports at the aca­demic level were in the form of Sport Education an integral part of curricula at University of Ljubljana members. In the time of the renewal of study programs and when adopting the Bologna reform, unfortunately, due to partial interests of the decision-makers, such programs were dropped from curricula. Consequently, the lack of educational programs in the field of sports education during the studies reduces the quality of personal life, and from the socio-economic point of view, in the long term, increases demands for health care and social costs. The aim of this article is to present a con­cise overview of the development of sport at the Faculty of Civil and Geodetic Engineering from its beginnings, the transformation of the organization of sport during the Bo­logna reform of higher education and the consequences of its effectiveness on the physical activity of students in the present day. Key words: sport, university, students, lifestyle. • Uvod Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) je fizicna neaktivnost opredeljena kot cetrti vodilni dejavnik tveganja za umrljivost, kar predstavlja globalni zdravstveni problem cloveštva. V svetovnem merilu je leta 2008 približno 31 % odraslih, starih 15 let in vec, imelo premalo telesne dejavnosti, od tega 28 % moških in 34 % žensk (WHO, 2010). Redna in sistematicna gibalno/športna dejavnost ima pomembno družbeno vlogo, s katero moramo za-ceti že v zgodnjih letih. Iz tega sledi, da morajo športne dejavnosti predstavljati eno izmed bistvenih sestavin ucnega, vzgojno-izo­braževalnega procesa, ki bi se sistematicno izvajale na vseh sto­pnjah izobraževanja, tudi na univerzi. Raznolika in kakovostna vad­ba temelji na osnovni doživljajski izkušnji gibalnih spretnosti, ki od otroštva dalje pomembno vplivajo na biopsihosocialno ravnovesje in razvoj splošnih motoricnih sposobnosti mladega cloveka (Pedi-cek,1970; Bercic, 2014). Na podlagi pridobljenega znanja ter izku­šenj iz osnovnošolskega in srednješolskega okolja, v študentskem obdobju študentje nadgrajujejo, razvijajo in pridobivajo specificna gibalno/športna znanja, kar je odvisno od ponujenih programov posameznih clanic Univerze v Ljubljani (Golja, 2015). V strokovnih krogih prevladuje spoznanje, da je šport na univerzitetnem nivoju pomembna prvina zdravja, vzgoje in izobraževanja, za kakovostno preživljanje napornih študijskih dni in ohranjanje dobrega psihoso­maticnega statusa študenta (Bercic, 2017). Gibalno/športno izobra­ževanje je osnovni pogoj, da študenti, bodoci intelektualci, poleg športnih znanj in izkušenj pridobijo pozitiven odnos do telesne de­javnosti in šport sprejmejo kot kulturno vrednoto za doseganje in ohranjanje zdravega in aktivnega življenjskega sloga (Bercic, 2009; Kristan, 2010). O spoznanjih športne stroke in znanosti o zdravem življenjskem slogu študentov prof. Bercic (2016) trdi, da je: »Športna dejavnost povezana tudi s harmonijo telesa in duha ter posledicno z motivacijo, hkrati pa je lahko tudi nasprotna utež vse vecji odtu­jenosti študentov«, kar predstavlja v današnjem »virtualnem svetu potrošništva in dobrin ter zbledelih vrednot« resen izziv za športno stroko in vodstvo Univerze v Ljubljani. .Razvoj športne vzgoje in športa na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Zacetki razvoja športa na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo (FGG) segajo v leto 1964, ko je takratni svet Fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo (FAGG) sprejel sklep o uvedbi fakultativ­nega predmeta Športna vzgoja. Fakultativnost predmeta je trajala do leta 1969, ko je Univerza v Ljubljani (UL) sprejela sklep o uve­di rednega predmeta Športna vzgoja za vse fakultete ljubljanske Univerze. Prvi honorarni sodelavec in kasneje redni predavatelj pri predmetu Športna vzgoja na UL FAGG in kasneje, ko se je fakulteta razdelila na UL FGG in UL FA (Fakulteta za arhitekturo) je bil pred. Božidar Bucar, prof. šport. vzg. V zacetku je bil predmet namenjen študentom 2. letnika, ob izgradnji Univerzitetne športne dvorane v študentskem naselju leta 1973 pa tudi za študente 1. letnika. Do uvedbe bolonjskega sistema so imeli študentje UL FGG predmet Športna vzgoja v 2. in 3. letniku, na UL FA pa v 1. in 2. letniku. Od leta 2000 do 2009 se je v tedenskih športnih programih zvrstilo preko 1000 študentov obeh fakultet v vseh letnikih študija. Ker bo­lonjski sistem ni dopušcal izvajanja predmeta Športna vzgoja po starem sistemu, je bil z uvedbo bolonjskih študijskih programov predmet Športna vzgoja na UL FA v prenovljenih programih uki­njen. Študentom UL FA je bil na Enovitem magistrskem študijskem programu druge stopnje Arhitektura ponujen izbirni predmet Prostor in rekreacija (ovrednoten s 3 ECTS), pri katerem študentje lahko izbirajo med projektnim delom in športno vadbo. Na UL FGG se je vodstvo fakultete odlocilo, da predmet Športne vzgoje ponudi študentom v obliki izbirnega predmet na prvi bolonjski stopnji študija (ovrednoten s 4 ECTS) in drugi bolonjski stopnji študija (ovrednoten s 3 ECTS), ki ga lahko študenti izbe­rejo enkrat v casu študija. S zacetkom uvajanja bolonjske refor-me v študijskem letu 2009/10 je bilo v programe športne vzgoje vpisanih 651 študentov in ob koncanem tri letnem prehodnem obdobju in s zacetkom bolonjskih programov na vseh stopnjah študija na UL FGG, je bilo v študijskem letom 2012/13 v programe izbirnega predmeta Športna vzgoja vpisanih 230 študentov, kar je 35,3 % vpisanih študentov glede na študijsko leto 2009/10 ob za-cetku implementacije bolonjske reforme. Med študenti izbirnega predmeta je bila v študijskem letu 2012/13 izvedena anketa glede izbirnega predmeta Športna vzgoja, na katero je od 230 študen­tov odgovorilo 138 študentov. Mnenja študentov so prikazana na Slikah 1 in 2. Slika 2. Želje študentov UL FGG po športni vzgoji v študijskem letu 2012/13. Analiza odgovorov je pokazala, da bi 42 % študentov želelo ime-ti vec ur telesne dejavnosti, 92 % študentov želelo obiskovati ure športne vzgoje tudi v naslednjem študijskem letu, 73 % študentov bi se udeleževalo programov, tudi ce ne bi bili v obliki predmeta in 64 % študentov želi imeti športno vzgojo v vseh letnikih študija. Kljub relativno majhnemu vzorcu so rezultati odgovorov pokazali, da imajo študenti pozitiven odnos do gibanja in vec kot polovica vprašanih študentov bi želelo imeti športno vadbo od zacetka do konca študijskega procesa. V študijskih letih 2014/15, 2015/16 in 2016/17 je bil zabeležen drasti-cen padec študentov, vpisanih v izbirne programe Športna vzgoja; v študijskem letu 2016/17 je bilo po šolskem letu 1998/99 najmanj študentov, vkljucenih v program Športna vzgoja. Vpisanih je bilo nekaj vec kot 100 študentov, kar predstavlja 15,8 % vpisanih štu­dentov glede na število vpisanih študentov ob uvajanju bolonjske reforme v študijskem letu 2009/10 (Slika 3). V študijskem letu 2016/17 je senat UL FGG ob soglasju študentske­ga sveta UL FGG sprejel sklep o uvedbi Športne vzgoje kot obštu­dijske dejavnosti na prvi stopnji študija brez kreditnega ovredno­tenja, katere obveznosti morajo biti izpolnjene do konca 2. letnika oz. so pogoj za vpis v 3. letnik študija. Tako je bilo v programe Športne vzgoje na UL FGG v študijskem letu 2017/18 vpisanih 324 študentov in v študijskem letu 2018/19 387 študentov (Slika 3). Iz analize stanja števila vpisanih študentov v programe športne vzgoje na UL FGG in UL FA je razvidno, da je delež gibalno aktivnih študentov po uvedbi bolonjske reforme drasticno padel. V casu prenove študijskih programov (2005–2009), žal, takratno vodstvo UL ni prisluhnilo opozorilom predavateljev športne vzgo­ Slika 3. Število vpisanih študentov pri predmetu Športna vzgoja (UL FGG, UL FA) pred uvedbo in po uvedbi bolonjske reforme. je, da je z vidika aktivne telesne dejavnosti in življenjskega sloga študentov predmet Športna vzgoja pomemben sestavni del fakul­tetnih izobraževalnih programov. Študenti UL FGG veliko casa preživijo v predavalnicah, zato je z vi-dika fakultetne študentske športne vzgoje pomembno razumeti soodvisnost med rekreacijo na prostem, zdravjem in dobrim po-cutjem ter uspešnost pri študiju. Udeleževanje in uživanje v spre­tnostnih igrah, športu, plesu in rekreaciji na prostem razvija pri študentu boljšo samozavest, samospoštovanje in zdrav življenjski slog. Športni vzgojno-izobraževalni programi in ucni prostor spod­bujata študente h kriticnemu ocenjevanju življenjskih priložnosti in izzivov v sodobni družbi in jih ucita, kako ukrepati, da preprecijo poškodbe ali zmanjšajo nevarnosti, ki vplivajo na njihovo zdravje in dobro pocutje. Glede na specifiko študija na FGG je pri predmetu Športna vzgoja namenjeno veliko pozornosti športno-rekreativ­nim dejavnostim v naravnem okolju. Študente, poleg športnih vse-bin, seznanjamo z rabo naravnega prostora za rekreativne, športne in prostocasne dejavnosti, da razvijajo lastno prostorsko percepci­jo, glede na to, da bodo kot strokovnjaki gradbene, geodetske in vodarske stroke gradili in oblikovali podobo grajenega okolja in podeželskega prostora. Osnovni cilji predmeta so skrb za izboljšanje psihofizicnih sposob­nosti, krepitev zdravja in ustvarjalno izrabo prostega casa, ozave-šcanje o vrednotah športa, telesne vzgoje in preko tega vplivanje na oblikovanje pozitivnih stališc do športa, aktivnega preživljanja prostega casa in navajanje na zdrav nacin življenja ter oblikovanje trajnega aktivnega odnosa do športa in rekreacije kot kompenza­cijske dejavnosti k študiju in delu. Izvajanje izobraževalnega procesa preko razlicnih športno-rekrea­tivnih vsebin v naravnem prostoru je kljucnega pomena za boljše spodbujanje kakovosti življenja kar omogoca študentom, da bolj cenijo svojo okolico, razvijejo obcutek za skupnost ter da se preko dejavnosti, kot bodoci strokovnjaki grajenega okolja, seznanijo z razlicnimi vidiki rabe zemljišc in socialnimi dejavniki rabe prostora ter da pridobijo obcutek, zaradi cesa je prostor privlacen za pro-stocasne dejavnosti. Izkustveno ucenje preko telesne aktivnosti je zelo pomembno v procesu izobraževanja bodocih strokovnja­kov, ki se bodo ukvarjali z nacrtovanjem rabe prostora za potrebe rekreacije in športa. Raziskovanje prostora preko športno-rekre­ativnih dejavnosti pri študentu aktivira proces ustvarjanja idej, v smislu ustvarjalnosti in inovativnosti za reševanje kompleksnih problemov odprtega ali zaprtega prostora za potrebe rekreacije in športa (Golja, 2014). Program Športne vzgoje kot obštudijske dejavnosti za 1. letnik študija obsega 60 ur vaj, izbirni predmet na prvi bolonjski stopnji študija obsega 40 ur vaj in 5 ur predavanj, na drugi bolonjski sto­pnji študija obsega 55 ur vaj in 5 ur predavanj ter zajema razlicne športne zvrsti: košarka, nogomet, odbojka, plavanje, tecaj družab­nega plesa, aerobiko, in razlicne športne aktivnosti v naravi (tecaje jadranja, smucarske tecaje, šolo kajaka, rafting, planinarjenje, ta­borjenje in drugo). Nekateri programi športnih aktivnosti v naravi izvajamo v sodelovanju z drugimi fakultetami in tako študentom omogocamo raznolikost in fleksibilnost udejstvovanja pri posa­meznih dejavnostih. Na Slikah 4, 5, 6 in 7 so primeri dobrih praks, ki se izvajajo na UL FGG. Teoreticni del programa Športne vzgoje je razdeljen na tri dele. Prvi del predstavljajo splošne vsebine, ki se izvajajo skupaj za vse študente na prvi in drugi bolonjski stopnji s poudarkom na osno­vah delovanja clovekovega telesa ter njegovega gibalnega, srcno žilnega in dihalnega sistema; na razvoju psihomotoricnih in funk-cionalnih sposobnosti; na spodbujanju zavedanja o pomenu špor­tno-gibalnih aktivnostih kot preventivi in kurativi za ohranjanje in utrjevanje zdravja ter o zdravem prehranjevanju in regulaciji tele­sne teže. Študentje pridobijo tudi znanja o metodah preverjanja in ugotavljanja stanja psihomotoricnih in funkcionalnih sposobnosti posameznika. Drugi del predstavlja specialni teoreticni del, ki je vezan na izbrano športno panogo (posebnosti športne panoge, njen vpliv na cloveka, tehnika, taktika in pravila, osnove telesne in tehnicno takticne priprave) in se izvaja skozi prakticne vaje. Tretji del predstavlja prakticne vaje, kjer študenti izbirajo med ponujeni-mi športnimi panogami in razlicnimi enodnevnimi ali vecdnevnimi športnimi aktivnostmi v naravi. Za vsako panogo se izvaja program ucenja, izpopolnjevanja znanja in osnovne športnega treniranja. Prakticni del programa Športne vzgoje se izvaja v treh sklopih. Prvi sklop predstavlja splošno vzgojno-izobraževalne programe, ki obsegajo programe ucenja in izpopolnjevanja znanja v izbranih športnih panogah. Drugi sklop predstavljajo zdravstveno korek­tivni programi za specificne kategorije študentov (študenti s po­sebnimi potrebami); ti programi obsegajo teoreticne in prakticne vsebine, ki zagotavljajo ohranjanje in korekcijo zdravja. Tretji sklop zajema športno tekmovalni programi, ki obsega redni proces tre­ninga in tekmovanj v okviru med fakultetnih in med univerzite­tnih individualnih ter ekipnih športnih tekmovanj. V ta program se vkljucujejo predhodno selekcionirani študentje. Glede na trenutni življenjski slog študentov je namen predmeta Športna vzgoja na UL FGG, da bi študentje preko športnih dejav­nosti dosegali izravnalne ucinke telesnih in duševnih naporov; oblikovali trajen in pozitiven odnos do športnih rekreativnih de­javnosti, gibalne izraznosti in ustvarjalnosti; priucili in privzgojili skrb za zdravje in ohranjanje delovnih sposobnosti; ter razvili zdra­vo pojmovanje tekmovalnosti, še posebej pa moralno eticno in estetsko senzibilnost. Razvedrilo, oddih, telesna in duševna spro­stitev ter socialno druženje v okviru športne vzgoje, predstavljajo pomembne dejavnike v akademskem življenju in razvoju študen­tov (Sliki 8 in 9). njenih programov iz fakultetnega kurikuluma za razvoj in kako­vost akademskega življenja študentov. Za implementacijo izbir­nega predmeta Športna vzgoja na prvi in drugi bolonjski stopnji ter kasneje uvedbo Športne vzgoje kot obštudijske dejavnosti na prvi stopnji študija, gre zahvala vodstvu fakultete, ki se je zavedalo interakcije vseh prednosti in priložnosti športne vzgoje k izboljša­nju kakovosti življenja, uspeha pri študiju in kasneje na delovnem mestu. Za trenutno stanje študentskega športa in športne vzgoje na clanicah UL nosi odgovornost vodstvo Univerze v Ljubljani, ki je delovalo in odlocalo o sistemskih spremembah ob prehodu na bolonjske programe študija. Z ukinitvijo predmeta športna vzgo­ja na clanicah UL, ki je bil pred bolonjsko reformo, sistematicno vkljucen v redne ucne nacrte fakultet in visokošolskih zavodov ter strokovno voden, se je število gibalno aktivnih študentov na UL zmanjšalo (Golja, 2015, Bratuž, 2017). Spremembe, ki so se zgodile po bolonjski reformi, brez analiticnega in sistematicnega pristopa niso prispevale k ustreznemu napredku in rasti študentskega gi­balno/športnega izobraževanja (Bercic, 2017; Kristan, 2010). Predavatelji športne vzgoje na fakultetah smo v zadnjih letih opo­zarjali na padec deleža redno aktivnih študentov v programih športa in Športne vzgoje na UL. Reforma je na vecini fakultet prine­sla ukinitev obveznega športnega izobraževanja in celo popolno ukinitev vseh športnih programov na nekaterih fakultetah (Golja, Dovjak, Kukec in Bratuž, 2017). Brez obveznega športnega izobra­ževanja na clanicah UL izgubljamo najbolj kriticni del študentske populacije. Študentom, ki še nimajo znanja, bi pomagalo ugotoviti, da jim redna telesna dejavnost lahko pomaga ohranjati zdravje in pomaga pri osebnem razvoju, saj predstavlja dodatno kompo­nento strokovnemu znanju, ki ga pridobijo v casu študija (Bercic; Dodic Fikfak; Lonec Pogacar, 2017). Vodstva nekaterih fakultet so pokazala, da se trend zniževanja deleža redno aktivnih študentov lahko obrne. Menimo, da je to enako možno za celotno Univerzo v Ljubljani. Športna vzgoja bi se morala vrniti kot obvezni izobra­ževalni del ucnega nacrta, na vse clanice UL. Od novega vodstva Univerze v Ljubljani bi bilo modro glede na opozorila športne in zdravstvene stroke, da popravijo napake iz preteklosti, saj pomanj­kanje gibalno/športnega izobraževanja na univerzitetnem nivoju zmanjšuje kakovost osebnega življenja študentov. • Literatura: 1. Bercic, H (2009). Šport na univerzi kot sestavina kakovosti življenja štu­dentk in študentov. Univerzitetni šport, 57, (3-4), 3–9. Ljubljana. 2. Bercic, H (2014). Kje smo bili in kam gremo na podrocju univerzitetnega športa. 50 let športne vzgoje na Univerzi v Ljubljani 1963–2013. (13–23) Lju­bljana: Slovensko akademsko športno društvo. 3. Bercic, H (2016). Nekatera spoznanja športne stroke in znanosti o zdravem življenjskem slogu študentov. Univerzitetni šport, 9 (9), (6–9), Ljubljana. 4. Bercic, H. (2017). Nekatera spoznanja športne stroke in znanosti o zdravem življenjskem slogu študentov. Fakulteta za šport, zbornik, 3–7, Ljubljana. 5. Bratuž, Ž. (2017). Pregled redno športno aktivnih študentov pri programih športne vzgoje in športa na Univerzi v Ljubljani v obdobju med 2004 in 2015. Fakulteta za šport, zbornik, 39–42, Ljubljana. 6. Dodic Fikfak. M. (2017). Medicinski vidiki zdravega življenjskega sloga štu­dentov. Fakulteta za šport, zbornik, 62–65, Ljubljana. 7. Golja, A. (2013). Telesna vzgoja, aktivni življenjski slog in študijski uspeh, Physical education, active lifestyle and study success. Clovek in prostor: zbornik povzetkov, Man and Space: book of abstracts, Fakulteta za ar­hitekturo, UL FA, Ljubljana. 8. Golja, A. (2014). Space and recreation. Proceeding of the International Scientific Conference and Workshop, Smart urbanism_Teaching susta­inability. Ljubljana. 9. Golja, A. (2015). Student physical education for healthy lifestyle. Interna­tional Academic Conference Places and Technologies. Nova Gorica. Pri­dobljeno s http://www.fa.uni-lj.si/filelib/11_urbanizem/2015-2016/ book_of_abstracts_pt_2015_1.pdf 10. Golja A., Dovjak M., Kukec A. in Bratuž Ž. (2017). Recreational sport acti­vities, wellbeing and healthy lifestyle. Environmental protection of urban and suburban settlements : proceedings, 265–272, Novi Sad. 11. Lonec Pogacar, O. (2017). Zdravstveno stanje študentske populacije. Fa-kulteta za šport, zbornik, 69–73, Ljubljana. 12. Kristan, S. (2010). Šport na univerzi v Ljubljani – premik v napacno smer. Šport, 58. 13. WHO (2010). Global recommendations on physical activity for he­alth. Geneva. Pridobljeno s http://apps.who.int/iris/bitstre­am/10665/44399/1/9789241599979_eng.pdf pred. dr. Aleš Golja Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo ales.golja@fgg.uni-lj.si Gorazd Janko Športna vzgoja na Biotehniški fakulteti v Ljubljani s poudarkom na pohodništvu in jahanju Izvlecek Na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani imata športna programa Pohodništvo in Jahanje posebno vlogo. Ni naklju-cje, da so programi, ki se izvajajo v naravi, glede na naravo študija med študenti najbolj priljubljeni. Ce športna vzgoja ne bi bila obvezna obštudijska dejavnost, športni pedagogi ne bi imeli možnosti navdušiti tako velike­ga števila študentov za hojo v hribe in jahanje konj. V obeh programih je poudarek na aktivnem spoznavanju in uži­vanju narave ter njenem ohranjanju. Programa obiskujejo študentje razlicnih smeri študija, razlicnih fakultet in se tako družijo na manj formalen nacin. Med njimi se stkejo pristne vezi, ki se razvijajo v prijateljstva in spoštovanje razlicnosti. Kljucne besede: obvezna obštudijska dejavnost, pohodništvo, jahanje, aktivno uživanje v naravi, prijateljstvo, spoštovanje razlicnosti. .Uvod Na Biotehniški fakulteti se je daljnega študijskega leta 1969/70 uve­dla obvezna športna vzgoja. Zacetki so bili bolj skromni, z manjšim številom vadecih, vadba pa je potekala loceno po spolih. Do leta 1978/79 se obseg vkljucenih študentov v programe ni bistveno povecal, se pa je tega leta uvedla športna vzgoja še za 1. letni­ke. Glede na vecje število udeležencev v vedno bolj pestrih pro-gramih je bilo potrebno zaposliti nove pedagoge, ki so pokrivali nekaj cez dva tisoc študentov na tedenskih vadbah. Takrat so bili zaposleni trije predavatelji. Od študijskega leta 2005/06, ko se je zacelo z uvedbo bolonjskega študija, sta bila šport in še posebej športna vzgoja v nemilosti vodstva Univerze v Ljubljani, zato je šte­vilo vadecih na fakultetnih športnih programih drasticno upadlo. Podobna usoda je doletela tudi Biotehniško fakulteto. Physical education at the Biotechnical faculty in Ljubljana, where hiking and horse riding have an important role Abstract At the Biotechnical Faculty University in Ljubljana the sport programs Hiking and Riding have a special role. It is not a coincidence that the programs, which are carried out in na­ture, based on the nature of the study, are the most favorite among the students. If physical education was not an obligatory extra-curricular activity, sports teachers would not have the possibility to enthuse such a large amount of students about walking on mountains and riding horses. In both programs the empha­sis is on active study and enjoyment of nature and preserva­tion of it. The programs are attended by students of different study courses, different faculties and in doing so, socialize in a less formal way. Real connections are made between them, which grow into friendships and respect for diversity. Keywords: obligatory extra-curricular activity, hiking, riding, active enjoyment of nature, friendships, respect for diversity. V študijskem letu 2010/11 smo s sklepom senata BF spet uvedli športno vzgojo kot obvezno obštudijsko dejavnost za vse 1. letni­ke tako na visokošolskih kot univerzitetnih smereh študija. Program obsega 60 ur vadbe letno brez kreditov in se ga udeležuje cca. 800 študentov na študijsko leto. Opravljena športna vzgoja je pogoj za vpis v tretji letnik. Programi so zelo pestri in se izvajajo v športnih dvoranah, bazenih in v naravi. Leta 2012/13 smo uvedli še izbirni kreditno ovrednoten predmet športne vzgoje, ki ga vsako leto vpiše še okoli 60 študentov. Ti programi so bolj poglobljeni in študentom omogocajo podrobno spoznavanje dolocenih športov. Vse od zacetka ustanovitve Centra za univerzitetni šport, ki se je preimenoval v Center obštudijskih dejavnosti, priznavamo tudi nji-hove obštudijske kreditno ovrednotene programe. • Pohodništvo Pohodništvo je prepoznaven program fakultete, ki se izvaja kot dodatna ponudba študentom na vseh programih in kot samostoj­na izbira programa. Dva pohoda v sredogorje sta obvezna tudi na vseh programih kreditno ovrednotenega izbirnega predmeta. Letno organiziramo sedem pohodov v sredogorje (Krim, Slavnik, Snežnik, Stol, Velika planina, Slivnica, Nanos), vsako soboto v casu predavanj pa poteka pohod na Šmarno goro. Vsi pohodi so del športnih programov na BF že celih dvajset let. V tem casu se je po­hodov na Šmarno goro letno udeleževalo od 85 do 400 udeležen­cev, ki so se povzpeli 270 do 2500-krat, odvisno od že v prispevku omenjene uvedbe bolonjskega izobraževanja. Pohodi v sredogor­je so zelo obiskani, saj se vsakega udeleži preko 100 študentov. Ker se pohodov praviloma udeležujejo isti študenti, imamo mo-žnost podati in utrditi veliko informacij o pravilni hoji, ki bo stalni-ca v vseh življenjskih obdobjih. Informiramo jih, da mora biti hoja ekonomicna glede na porabljeno energijo (drža telesa, premikanje nog, postavljanje stopal, spremljava z rokami, hitrost hoje). Pouda­rek je tudi na pravilni izbiri obutve, vplivu hoje na organizem, o hidraciji in o lepem odnosu do narave. V program pohodništva na BF so se zadnja leta na UL vkljucile tudi ostale fakultete s svojimi predavatelji (FS, FFA, FGG, FKKT, PEF) in ga tako skupaj promoviramo med študenti. Tradicionalno imamo med božicem in novim letom nocni pohod na Šmarno goro, ki se ga je letos udeležilo 79 študentov. Opažamo, da je tudi med štu­denti, kot pri vecini Slovencev, veliko interesa za hojo po hribih. Ce športna vzgoja ne bi bila obvezna, ne bi imeli možnosti navdušiti tako velikega števila študentov za pohodništvo. Tabela 1 Obisk študentov na programu pohodništvo – Šmarna gora – po letih (skupaj vec fakultet) Študijsko leto Status športne vzgoje Število študentov Število obiskov Povprecno število študentov na pohodu 2004/2005 Športna vzgoja je obvezna v vseh letnikih 417 2516 100 2007/2008 Športna vzgoja je obvezna samo v 3. in 4. letnikih 86 273 11 1010/2011 Športna vzgoja je obvezna v 1. letnikih 443 2130 85 2017/2018 Športna vzgoja je obvezna v 1. letnikih in priznana kot izbirni predmet ŠV 390 1284 51 Tabela 2 Obisk študentov na programu pohodništvo – sredogorje – po letih (skupaj vec fakultet) Študijsko leto Status športne vzgoje Število študentov Število obiskov Povprecno število študentov na pohodu 2004/2005 Športna vzgoja je obvezna v vseh letnikih 163 435 62 2007/2008 Športna vzgoja je obvezna samo v 3. in 4. letnikih 47 173 25 1010/2011 Športna vzgoja je obvezna v 1. letnikih 126 412 59 2017/2018 Športna vzgoja je obvezna v 1. letnikih in priznana kot izbirni predmet ŠV 217 846 120 .Jahanje Jahanje je športni program, ki smo ga uvedli v študijskem letu 2010/11. Je edinstven program na UL, ki na takšen nacin v državi vkljucuje lipicanskega konja v izobraževalni proces študentov. Na to smo zelo ponosni. Izvajamo ga na PRC za konjerejo na Krumper­ku pri Domžalah. Tudi jahanje se izvaja na obvezni športni vzgoji in kot eden od programov na izbirnem kreditno ovrednotenem predmetu športne vzgoje. Programa se razlikujeta po številu prak­ticnih vaj. Na obveznem predmetu je 12 ur, na izbirnem pa 20 ur jahanja. Oboji imajo najprej teoreticno izobraževanje s podrocja konjeništva, kjer se seznanijo z osnovnimi zakonitostmi jahalnega športa, varnim delom s konjem ter osnovnimi informacijami o reji in vzreji konj. Na prakticnih vajah se obravnava varen in pravilen pristop konju, vodenje konja in priprava na ježo. Ta znanja so pred­pogoj za nadaljnje delo v okviru šole jahanja. Tako kot konja pripra­vijo za uro jahanja, zanj poskrbijo tudi po vadbi. Ko so te vešcine usvojene, zacnejo s tretjim delom, kjer poteka ucenje jahalnih vešcin. Poudarek je na klasicni šoli jahanja, pred­vsem v dresurnem jahanju. Ce se najdejo kandidati, ki se zanimajo za preskakovanje ovir, jim tudi ustrežemo. Program sledi programu Slovenske konjeniške akademije. Študenti lahko na koncu progra-ma opravljajo tudi izpit za Jahac I in Jahac II. šne izbirnosti, med njimi se tako stkejo številna prijateljstva. Veliko jih po opravljenih vajah nadaljuje z urjenjem v vešcinah jahanja, vkljucujejo se v razlicne programe, in sicer tudi v Promocijsko sku­pino jahacev, s katero se predstavljamo ob razlicnih prireditvah po vsej Sloveniji. Letno je v programu 25 študentov prvega letnika in do 10 na izbirnem predmetu s fakultet UL. Foto: Peter Dragan. .Sklep Ce je športna vzgoja na fakultetah na nek nacin obvezna (kot npr. obvezna obštudijska dejavnost brez kreditov ali kot izbirni pred-met s krediti), se programov Pohodništva in Jahanja udeležuje veliko število študentov. Med bodocimi intelektualci želimo spod­buditi pozitiven odnos do narave ter aktivno preživljanje prostega casa v njej. Tradicija športnih aktivnosti v naravi je med Slovenci zelo priljubljena. Da bi se ta tradicija prenašala tudi na bodoce ro-dove, je potrebno te športne aktivnosti spodbujati na vseh sto­pnjah izobraževanja. Ker so prijavljeni študentje z razlicnim predznanjem, jih razporedi-mo v štiri težavnostne skupine. Od tistih, ki se z jahanjem srecajo prvic, do tistih, ki v jahalnem športu dosegajo tudi vrhunske rezul­tate. Takšna razporeditev omogoca, da na posamezni uri jahanja študenti odnesejo najvec. V skupini so najvec štirje jahaci, najvec­krat pa samo dva. Pri programu imajo študenti možnost prilagoditve urnika ostalim obveznostim pri študiju in si tako izberejo uro in dan, ki jim najbolj ustreza. Velikokrat ure opravljajo tudi med vikendom. Izbirni pred-met obiskujejo tudi študenti drugih fakultet UL v okviru 5 % splo- .Literatura 1. Janko, G. (2014). 50 let športa na UL, Biotehniška fakulteta. Univerzitetni šport, 6(6), str. 28–29. 2. Plešnar, I., Bratuž, J., Janko, G. (2010). Analiza organizirane športne vad-be na Univerzi v Ljubljani v študijskih letih 2006/07 do 2009/10. Univer­zitetni šport, 3(3), str. 6–7. 3. Žgajnar, J., Janko, G. (2015). Programi jahanja na Biotehniški fakulteti, Univerzitetni šport, 8, str. 29–31. Predavatelj Gorazd Janko, prof. šp. vzg. Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta gorazd.janko@bf.uni-lj.si Vinko Zovko Predstavitev organiziranosti športne vzgoje na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani Izvlecek Ker je redno športno udejstvovanje eden od najpomemb­nejših gradnikov zdravega življenjskega sloga, smo se na Ekonomski fakulteti odlocili, da bo športna vzgoja obve­zna za vse študente prvega letnika in prostovoljna za vse študente višjih letnikov. Prav tako smo ustanovili virtualen športni razred, ki vkljucuje študente, ki imajo v tekocem štu­dijskem letu status športnika. Slednjega vodi t. i. koordina-tor za športni razred, ki je hkrati tudi profesor na fakulteti. Kljucne besede: športna vzgoja, Ekonomska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Slovenija. • Uvod Vloga osnovnih in v veliki meri tudi srednjih šol pri športni vzgoji otrok in mladine je enotna in vecinoma podpira obvezno špor­tno vzgojo mladih do 18. leta starosti. Mnenja o tem, kako naj bo urejena športna vzgoja na fakultetah, pa so precej bolj neenotna. Slovenske fakultete so se reševanja tega vprašanja lotile razlicno. Že iz hitrega pregleda njihovih spletnih strani je možno opaziti, da nekatere fakultete športno vzgojo ohranjajo kot obvezen predmet, druge kot izbirni, tretje pa tovrstnih vsebin sploh ne ponujajo. V slovenski literaturi so študije o obveznem vkljucevanju športne vzgoje na visokošolskih institucijah redke. Zovko in Cater (2016) v raziskavi, v kateri sta analizirala 100 najboljših svetovnih univerz, ugotavljata, da je med njimi samo 5 % takšnih, ki od svojih štu­dentov zahtevajo, da med študijem vsaj delno skrbijo tudi za svojo fizicno kondicijo in zdravje. Ceprav nam to odkritje pri argumenta­ciji nujnosti vkljucevanja športne vzgoje v študijske programe ne gre najbolj na roko, pa kaže vendarle opozoriti, da je odnos do tega vprašanja v ZDA vseeno ocitno nekoliko bolj pozitiven kot v preostalih delih sveta ter da so med petimi najboljšimi šolami na svetu, še vedno tri takšne (to so Stanford University, Massachusetts Presentation of the organization of sports education at the Faculty of Economics, University of Ljubljana Abstract As regular sporting activity is one of the most important building blocks of a healthy lifestyle, we decided that sports education at the Faculty of Economics will be compulsory for all students in the first year and voluntary for all students in senior years. We also set up a virtual sports class that in­cludes students who have an athlete status in the current academic year. The latter is led by the co-called coordinator for the sports class, who is also a professor at the faculty. Keywords: physical education, Faculty of Economics, University of Ljubljana, Slovenia. Institute of Technology in California Institute of Technology), ki se dovolj mocno zavedajo dolgorocnega pomena športne vzgoje, da so le-to ohranile kot obvezno sestavino svojih študijskih pro-gramov. Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani sledi prav tem trendom, saj želi biti tudi na tem podrocju v svetovnem vrhu. .Pomen športnega udejstvovanja med študijem Poleg izobraževanja in s tem pridobljenim znanjem in kompe­tencami, ki so pomembne za uspeh na trgu dela (povzetek štu­dij Cawley idr., 2001), vse vec študij tudi ugotavlja, da za uspeh na trgu dela niso pomembne samo kognitivne sposobnosti, ki so pridobljene v casu študija, temvec tudi osebnostne znacilnosti (Heckman idr., 2006). Slednje so že dlje casa predmet preucevanj predvsem v psihologiji, vse bolj pa se jih povezuje tudi s posame­znikovim družbenim in ekonomskim uspehom (Bowles idr., 2001; Heckman idr., 2006; Almlund idr., 2011). Šport pomembno prispeva k razvoju osebnostnih znacilnosti, predvsem delovnih navad, samodiscipline, sposobnosti prena­šanja vzponov in padcev v karieri, motivacije in profesionalnega interesa, dinamicnosti, sposobnosti prilagajanja, visokega razvoj­nega potenciala, inteligence, odgovornosti, sposobnosti vodenja in komunikacijskih sposobnosti. Ukvarjanje s športom med študi­jem lahko torej pomembno prispeva h kasnejšemu uspehu na trgu dela. Rooth (2011) na podlagi eksperimenta in pošiljanja razlicnih prijav na delovno mesto na primer preucuje, kako je ukvarjanje s športom signal delodajalcu pri najemanju novih zaposlenih, Caba­ne in Clark (2011) pa analizirata posameznikovo ukvarjanje s špor-tom kot signal delodajalcu o osebnostih znacilnostih. Delodajalec namrec pred samo zaposlitvijo nima popolnih informacij o pro-duktivnosti potencialnega delavca, zato lahko izobrazba in razlicne delovne navade in izkušnje, tudi ukvarjanje s športom, služijo kot signal o njegovi prihodnji produktivnosti. Gre za t. i. »signaling te­orijo« (Arrow, 1973; Spence, 1973). Pri spodbujanju športnega udejstvovanja med študijem torej ne gre le za to, da s tem spodbujamo razvijanje zdravega duha v zdra­vem telesu, ampak za to, da se s tem razvijajo tudi sposobnosti in delovne navade, ki so kljucne za posameznikovo nadaljnjo osebno in poslovno rast. .PredstavitevEF UL Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani (EF UL) je bila ustano­vljena leta 1946 kot del Univerze v Ljubljani in kmalu po nastanku postala ena od najvplivnejših univerzitetnih organizacij v regiji. Na fakulteti je v celotnem obdobju po ustanovitvi diplomiralo vec kot 40.000 študentov. Na njej so in še vedno poucujejo najbolj znani slovenski in tuji ekonomisti in strokovnjaki. Profesorji, diplomanti in študenti fakultete odlocilno prispevajo h gospodarskemu in poli-ticnemu razvoju družbe. Trenutno je EF UL vodilna izobraževalna znanstvenoraziskovalna institucija na podrocju poslovnega in ekonomskega izobraževanja v Sloveniji in je uveljavljena tudi v širšem mednarodnem izobra­ževalnem prostoru. Poslanstvo EF UL je širiti obzorja in razvijati usposobljenost za družbeno odgovorno obvladovanje poslovnih in ekonomskih izzivov. Cilj fakultete je, da v naslednjem desetle­tju postane prva izbira med poslovnimi in ekonomskimi šolami Srednje Evrope s poudarkom na skupnem raziskovanju, ucenju in oblikovanju trajnostnih razvojnih rešitev. EF UL je edina šola v širši regiji, ki je postala del elitne skupine trojno akreditiranih mednaro­dnih šol – ima mednarodne akreditacije odlicnosti EQUIS, AACSB in AMBA. Ta dosežek fakulteto umešca med 1 % najboljših poslov­no-ekonomskih šol na svetu. V študijskem letu 2018/19 je na fakulteto vpisanih 2.589 študen­tov prve stopnje, ki študirajo na dveh študijskih programih, 2.053 študentov druge stopnje, ki so vpisani na 16 študijskih programov, in 81 študentov tretje stopnje. Študijske programe na fakulteti iz­vajamo v obliki rednega in izrednega študija, nekatere študijske programe pa izvajamo tudi v angleškem jeziku. EF UL izvaja tudi program Management v športu, ki je tako po vse­bini kot po izvedbi prilagojen študentom športnikom in v okviru katerega študenti pridobijo najsodobnejša znanja s podrocja ma-nagementa v športu, managementa športnih prireditev, manage-menta športnih objektov, trženja v športu, financiranja športnih organizacij in ravnanja z ljudmi v športnih organizacijah. Športna vzgoja je za študente prvega letnika obvezna, študen-ti višjih letnikih pa se lahko udeležijo programov športne vzgoje ob minimalnem doplacilu. Na fakulteti dobro deluje tudi Športno društvo, ki s pomocjo študentske organizacije, študentskega sveta in vodstva Ekonomske fakultete skrbi za študentske športne repre­zentance. V društvu delujejo košarkarska, odbojkarska, nogome­tna, teniška, smucarska, šahovska in sekcija za rekreacijo zaposle­nih. Reprezentance Ekonomske fakultete zelo uspešno nastopajo na univerzitetnih prvenstvih in drugih športnih tekmovanjih. Na športnih prvenstvih Univerze v Ljubljani smo že vrsto let med naj­uspešnejšimi clanicami. .Obveznašportna vzgoja in študenti s statusom športnika na EF UL Programi obvezne športne vzgoje Na Ekonomski fakulteti UL se mocno zavedamo pomena redne športne dejavnosti v vsakdanjem življenju. Prav zato si želimo, da bi bili naši diplomanti poleg strokovnih znanj in vešcin obogateni tudi z navadami, ki so povezane z rednim športnim udejstvova­njem. Študenti imajo tako na izbiro vec kot 15 razlicnih športnih zvrsti, ki so organizirane na petih razlicnih lokacijah. Vse vadbene skupine vodijo trije zaposleni profesorji športne vzgoje, ki jim po­magajo trije demonstratorji. Seznam vseh športnih zvrsti obsega košarko, odbojko, nogomet, plavanje, zacetni in nadaljevalni program tenisa, badminton, jaha­nje, golf, programi skupinske aerobne vadbe: New Body (Aerobika z lahkimi, enorocnimi utežmi), HI Low (klasicna, energicna aerob­na vadba s koraki iz aerobike, plesnimi elementi, poudarjenim rit-mom itd.), TNZ (skupinski fitnes program ob glasbi, vaje za moc in oblikovanje telesa), Cross Fit, stretching (vaje raztezanja z elementi joge, sprostitev), družabni ples (standardni in latinsko ameriški), boks in fitnes. Cilji predmeta Športna vzgoja, ki je v obliki videa predsta­vljen tudi na YouTube (glej https://www.youtube.com/ watch?v=Cmwo7bNIjb8), so: – pozitivno doživljanje športa, ki bogati posameznika (zadovolj­stvo ob gibanju, premagovanju naporov in doseganju osebnih ciljev, krepitev zdravega obcutka samozavesti in zaupanja vase, oblikovanje pristnega, custvenega, spoštljivega in kulturnega odnosa do narave ter okolja kot posebne vrednote); – ustrezna gibalna ucinkovitost in oblikovanje zdravega življenj­skega sloga (skladna telesna in gibalna razvitost, pravilna tele­sna drža, zavesten nadzor telesa pri izvedbi položajev in gibanj, zdrav življenjski slog); – usvajanje spretnosti in znanj (gibalna pismenost), ki omogocajo sodelovanje v razlicnih športnih dejavnostih; – razumevanje koristnosti rednega gibanja in športa ter njune vloge pri kakovostnem preživljanju prostega casa; – oblikovanje pozitivnih vedenjskih vzorcev (spodbujanje med- sebojnega sodelovanja, strpnosti in sprejemanja drugacnosti, razvoj zdrave tekmovalnosti, spoštovanje športnega obnašanja). Vadbene skupine štejejo od 15 do 40 študentov, odvisno od špor­tne zvrsti. Študenti se morajo udeležiti vadb kontinuirano, najmanj enkrat tedensko. Vsi programi (razen golfa in jahanja) so za štu­dente prvega letnika Ekonomske fakultete brezplacni. Poleg redne Tabela 1 Število vseh študentov in število študentov s statusom športnika športne vzgoje imajo študenti veliko priložnosti za aktivno sode­lovanje v tekmovalnem športu kot tekmovalci ali kot organizatorji. Prilagoditve za študente s statusom športnika Ker se zavedamo potreb in zahtev študentov športnikov, smo na fakulteti ustanovili športni razred, ki vkljucuje študente, ki imajo v tekocem študijskem letu status športnika. Do statusa športnika so upraviceni tisti študenti, ki s pisnimi dokumenti dokazujejo sta­tus vrhunskega športnika v skladu z Zakonom o športu, ki velja v tekocem študijskem letu. Študent, ki želi dobiti status športnika, mora predložiti potrdilo OKS o statusu kategoriziranega športnika za obdobje tekocega letnika oz. drugo potrdilo o športnih dosež­kih na državni ravni za ne olimpijske športne discipline ali sklep o podelitvi statusa športnika s strani posamezne clanice ali potrdilo o podeljeni nagradi oz. priznanju na ravni univerze. Status športni­ka se posameznemu študentu dodeli za dobo enega študijskega leta in se v casu statusa študenta lahko podaljša. Za celoten cas trajanja študija se status športnika dodeli le v primeru, ko iz pisnih dokumentov izhaja, da bo razlog za dodelitev statusa trajal ves cas študija. Skupno število študentov ter število študentov s statusom športnika prikazuje Tabela 1. Vse aktivnosti, povezane s koordinacijo športnega razreda ter sve­tovanjem v zvezi z organizacijo in usklajevanjem študijskih obve­znosti, vodi t. i. koordinator za športni razred, ki je hkrati tudi ucitelj na fakulteti. Športni razred ne pomeni, da so športniki študenti vpi­sani v isti letnik istega programa, ampak gre za virtualno obliko, ki študente športnike združuje v skupino, ki jo koordinira eden izmed uciteljev. Njegova vloga je povezana predvsem z nacrtovanjem in usklajevanjem dvojne kariere s posamezniki, saj je za njihove druge pravice in ugodnosti zaradi njihovega statusa to urejeno na institucionalni ravni. Študentom torej omogocamo pomoc pri or-ganizaciji študija, pomagamo jim pri nacrtovanju obveznosti glede na urnik športnih obveznosti. V kolikor študenti nimajo potrebe po dodatni pomoci, jih povabimo k sodelovanju po prvem izpitnem obdobju in se pogovorimo o rezultatih, morebitni pomoci in na-crtu za naprej. Ker naši študenti športniki izhajajo iz številnih in razlicnih športnih panog, ki s seboj nosijo tudi razlicne ritme tekmovanj, treningov in sezonske komponente, je samo virtualni razred z osebnim pristo-pom koordinatorja tisti, ki jim na individualni ravni lahko pomaga in olajša študij. Na ta nacin želimo, da poleg pravic, ki izhajajo iz Iz-pitnega pravilnika EF, študentom s statusom športnika ponudimo tudi svetovanje in pomoc, da lahko svojo športno pot nemoteno nadaljujejo, hkrati pa uspešno študirajo in diplomirajo na progra-mu, ki so si ga izbrali. Stopnja študija in študijsko leto Število študentov Število rednih Število izrednih Število študentov s statusom Delež študentov s statusom (%) Prvostopenjski študij 2014/2015 2.697 2.497 196 40 1,49 2015/2016 2.549 2.347 202 43 1,69 2016/2017 2.589 2.386 203 37 1,43 2018/2019 2.547 2.401 146 43 1,69 Drugostopenjski študij 2014/2015 2.244 1.857 387 11 0,49 2015/2016 2.094 1.821 273 6 0,29 2016/2017 2.053 1.779 274 3 0,15 2018/2019 1.993 1.677 316 6 0,30 Najpomembnejše pravice in prilagoditve študija, ki izhajajo iz sta­tusa športnika, so: – Študenti s statusom športnika, ki se zaradi odsotnosti, poveza­nih z aktivnostmi, ki opravicujejo njihov posebni status oz. pravi­ce, ne morejo udeleževati predpisanega pedagoškega procesa, so oprošceni obvezne prisotnosti na predavanjih in vajah, mo-rajo pa opraviti vse ostale obveznosti, dolocene v ucnem nacrtu predmeta, ki so pogoj za pristop k izpitu. – V kolikor študent s statusom športnika oz. pravicami objektivno ni mogel opravljati razlicnih oblik sprotnega preverjanja znanja, ki se upoštevajo pri koncni oceni, mu nosilec predmeta omo­goci opravljanje koncnega izpita na nacin, da študent lahko na­domesti predviden bonus iz oblik sprotnega preverjanja znanja. – V soglasju z nosilcem predmeta se študentu s statusom športni­ka izjemoma omogoci prvo opravljanje izpita na posebej dogo­vorjenem izpitnem roku izven razpisanih izpitnih rokov. – Izpraševalec predmeta lahko doloci, da dolocene oblike prever­janja in ocenjevanja znanja niso obvezne za študente s statu­som športnika, ki zaradi opravicljive odsotnosti k tem oblikam preverjanja znanja ne morejo pristopiti. V tem primeru mora zagotoviti opravljanje koncnega izpita na nacin, da študent pri ocenjevanju znanja ni prikrajšan. Študenti s statusom športnika se lahko vkljucijo v tutorski sistem, ki ga izvajamo na fakulteti. Tutorji izvajajo dve vrsti tutorstva, in sicer uvajalno in predmetno tutorstvo. Uvajalno tutorstvo je namenjeno predvsem študentom, ki želijo pomoc in nasvete o študijskih ter organizacijskih ali administrativnih zadevah. Predmetno tutorstvo je študentom namenjeno kot dodatna pomoc pri razumevanju in osvajanju študijske snovi posameznih predmetov. Obicajno je organizirano pri predmetih z zahtevnejšo in obsežnejšo študijsko snovjo z namenom izboljšanja rezultatov na izpitih. Na uri predme­tnega tutorstva lahko študent povpraša po dodatni razlagi tistih delov snovi, ki jih ni razumel med predavanji in na vajah. Pogosto tutorji tudi svetujejo o najprimernejših študijskih metodah in stra­tegijah ucenja pri posameznem predmetu ter študente seznanijo s pomembnimi informacijami in literaturo za posamezen predmet. Individualna pomoc študentom s statusom športnika je zagoto­vljena s strani uciteljev na razlicne nacine. Študenti se lahko kadar­koli v casu govorilnih ur oglasijo pri izvajalcih predmetov in jih pro-sijo za pomoc, v nekaterih primerih so organizirane konzultacije pri predmetu, so pa ucitelji zelo odzivni tudi preko elektronske pošte in drugih elektronski medijev (npr. Skype). Študente s statusom tudi ustrezno informiramo o možnostih dvoj­ne kariere, in sicer na razlicne nacine: – Individualno informiranje na informativnih dnevih. V okviru in-formativnih dni, ki jih na fakulteti izvajamo posebej za prvosto­penjski in drugostopenjski študij, vse študente že v naprej se­znanimo tako s prilagoditvami za športnike, ki izhajajo iz pravil, kot tudi z mocnim športnim udejstvovanjem ekip Ekonomske fakultete v okviru univerzitetnega športa. Hkrati pa ob takih pri­ložnostih vedno organiziramo t. i. info tocko, kjer naši zaposleni odgovorijo na konkretna vprašanja o pravicah, obveznostih in postopkih za pridobitev statusa in seveda podajo odgovore tudi na vsa druga vprašanja, povezana s študijem, ki jih zastavijo bodoci študenti. – Osebni razgovor bodocega študenta (kandidata za status štu­denta športnika ali športnega trenerja) s pooblašceno osebo v referatu ali tutorjem športnikov. Kot sem že omenil, se lahko kandidati srecajo s koordinatorjem za šport in tudi študen-ti tutorji, hkrati pa se lahko oglasijo ali najavijo in pogovorijo s predstavniki Službe za študijske zadeve, kar je bilo v preteklosti precejšnja praksa zaradi njihovega zasedenega urnika v casu formalno organiziranih informativnih dni. – Ob sprejemu brucev, ki ga na fakulteti organiziramo prvi študijski dan v mesecu oktobru, vsem študentom predstavimo možnost uveljavljanja pravic iz statusa študenta, predstavimo pogoje, ki so potrebni za pridobitev le tega, ter jih za nadaljnje informacije usmerimo v Službo za študijske zadeve, kjer postopke izpeljejo. Predstavi se tudi Enota za šport, ki organizira treninge za ekipe in športno vadbo za študente, ki je za 1. letnike obvezna, za višje letnike pa prostovoljna. Prav Enota za šport in v njej zaposleni športni pedagogi skrbijo za koordinacijo športnih ekip, mnogo­krat pa so tudi v veliko pomoc športnikom pri urejanju študijih izzivov, saj jih znajo usmeriti in povezati s pravimi kontakti, ki jim lahko pomagajo. Veliko pozornost posvecamo tudi študijski uspešnosti študentov športnikov, ki jo spremljamo na vec nacinov: – Vsako leto naredimo analizo predmetov glede na prehodnost in rezultate študentskih anket. Le ti nam pokažejo morebitne teža­ve pri predmetih in za ter predmet potem poskušamo pridobiti cim vec predmetnih tutorjev, ki so študentom na voljo. – Prodekan za študijske zadeve redno sklicuje sestanke z vsemi nosilci oz. izvajalci predmetov po letnikih. Na sestanku so obrav­navana naslednja podrocja: analiza polaganj izpitov, analiza opravljanj izpitov, porocilo predstojnikov letnika, ucni nacrti, ukrepi in pobude. Zadovoljstvo študentom merimo z anketo o zadovoljstvu s peda­goškim delom uciteljev in sodelavcev pri predmetu. V anketi so t. i. odprta vprašanja, v katerih nam študenti pogosto izrazijo svoja mnenja, vezana na izvajanje pedagoškega procesa za študente športnike. Da bi bili študenti športniki cim bolj uspešni, jim je na voljo sle­dece: – Študentom javno predstavimo (v okviru prvih predavanj) uspe­šnost opravljanja izpitov tekoce generacije v primerjavi s pred­hodno generacijo, doseženimi ocenami in številom pristopov k posameznim izpitom zimskega semestra. – Nenehno povecujemo število neposrednih pedagoških oblik dela pri metodoloških predmetih prvega letnika. – Razvijamo nove pedagoške pristope, ki so prilagojeni generaci-jam, ki prihajajo ter študentom s posebnimi statusi. – V okviru Kariernega centra EF UL nadgrajujemo sistem tutorstva na vseh ravneh. – Preko koordinatorja športnega razreda, na katerega se po indivi­dualno pomoc in nasvet lahko zatecejo športniki. Kot že opisano v prejšnjih poglavjih, študentom s statusom špor­tnika nudimo individualno obravnavo, omogocamo dodatno štu­dijsko pomoc (tako ucitelji kot tutorji), skladno s pravilniki upošte­vamo pravice pri izvedbi in opravljanju izpitov. Na racun statusa športnika si lahko podaljšajo tudi vpis (podaljšanje statusa študen­ta), da lahko nadaljujejo športno kariero in imajo s tem vec casa za opravljanje obveznosti posameznega letnika še posebej za tiste študente, ki se pripravljajo ali udeležujejo vecjih tekmovanj (sve­tovna prvenstva, olimpijske igre, evropska prvenstva ipd.). Športniki imajo možnost korišcenja prostorov in opreme. V casu vadb pa lahko izvajajo tudi individualne treninge. Na fakulteti ima-mo organizirano tudi prehrano za študente in zaposlene. Ponu­dniki dnevno zagotavljajo pester izbor prehrane, primerne tudi za športnike. Vsako leto pod okriljem vodstva fakultete pripravimo tudi sprejem vseh študentov s statusom športnika in tistimi študenti, ki so sode­lovali na univerzitetnih športnih tekmovanjih in zastopali Ekonom­sko fakulteto. Ob tej priložnosti dobijo študenti športniki možnost, da še individualno izrazijo svoje zadovoljstvo in predlagajo more-bitne izboljšave, ki bi jim omogocile še ucinkovitejši študij. • Povezovanje EF UL s športno sfero EF UL se aktivno povezuje s športnimi zvezami tako za potrebe izvajanja pedagoškega procesa kot tudi drugih vrst sodelovanja. V svoje aktivnosti vkljucujemo posameznike in združenja, ki nam lahko pri naši osnovni dejavnost – izobraževanju, pomagajo in usmerjajo glede na potrebe stroke. Tako so bili oz. še vedno so v npr. našo usmerjevalno komisijo za drugostopenjski študijski pro­gram Management v športu vkljuceni predstavniki strokovne jav­nosti (npr. Olimpijski komite Slovenije, Športno društvo Vital itd.). V okviru izvedb nekaterih predmetov gostimo predstavnike razlicnih športnih zvez (npr. Nogometne zveze Slovenije in Košarkarske zve­ze Slovenije) in posamezne uspešne športnike (npr. Andrej Miklavc, Miroslav Cerar st., Aleš Zavrl ml., Mitja Petkovšek, Erazem Lorbek ipd.). Za promocijo športa med mladimi je EF UL sodelovala tudi z Agen­cijo S.V.RSA d.o.o., v okviru Študentske poslovne konference, v okvi­ru sprejema brucev je EF UL gostila priznano slovensko športnico Petro Majdic, ki je svojo življenjsko zgodbo o uspehu navdihnila mnogo mladih študentov željnih znanja in uspeha. Prav tako EF UL sodeluje tudi s Fakulteto za šport pri programu SLO FIT študent. • Literatura in viri 1. Almlund, M., Duckworth, A. L., Heckman, J. J. in Kautz, T. (2011): Per­sonality psychology and economics. IZA Discussion Paper 5500. Bonn: Institute for the Study of Labor (IZA). 2. Arrow, K. J. (1973). Higher education as a filter. Journal of Public Econo­mics, 2 (3), str. 193–216. 3. Bowles, S., Gintis, H., Osborne, M. (2001): The determinants of earnin­gs: A behavioral approach. Journal of Economic Literature, 39 (4), str. 1137–1176. 4. Cabane, C., Clark, A. (2011): Childhood sporting activies and adult labour--market outcomes. Documents de travail du Centre d‘Economie de la Sor­bonne, No. 11052, Université Panthéon-Sorbonne. 5. Cawley, J., Heckman, J. J. in Vytlacil, E. J. (2001): Three observations on wages and measured cognitive ability. Labour Economics, 8 (4), str. 419–442. 6. Heckman, J. J., Stixrud, J. in Urzua, S. (2006): The effects of cognitive and noncognitive abilities on labor market outcomes and social behavior. Journal of Labor Economics, 24 (3), str. 411–482. 7. Rooth, D.-O. (2011): Work out or out of work: The labor market return to physical fitness and leisure sports activities. Labour Economics, 18 (3), str. 399–409. 8. Spence, M. (1973): Job market signaling. Quarterly Journal of Economics, 87 (3), str. 355–374. 9. Zovko, V., Cater, T. (2016): Ureditev športne vzgoje clanic Univerze v Ljubljani. Šport: Revija za teoreticna in prakticna vprašanja športa, 64 (3-4), str. 14–18. mag. Vinko Zovko, predavatelj Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta vinko.zovko@ef.uni-lj.si Ana Ravbar Šport na Filozofski fakulteti Izvlecek Šport je del Filozofske fakultete že vse od šestdesetih let prejšnjega stoletja. Prelomni trenutek je predstavljal za­poslitev športnih pedagogov. Vse od takrat se športne ak­tivnosti in število študentov, vkljucenih vanje, povecujejo. Šport na Filozofski fakulteti igra zdravstveno, predvsem re-kreativno ter tekmovalno vlogo. Ker na fakulteti prevaduje ženska populacija, je športna ponudba zelo raznolika in v veliki meri prilagojena študentkam. Danes je športna vzgo­ja del kreditno ovrednotenega izbirnega predmeta Šport in humanistika. Le-tega sestavljajo teoreticni predmeti in prakticni športni programi. Na Pedagoški enoti za šport je trenutno zaposlenih pet športnih pedagogov. Študenti re-dno in tudi uspešno zastopajo barve fakultete na športnih tekmovanjih, tako na univerzitetni državni kakor tudi na mednarodni ravni. Kljucne besede: Filozofska fakulteta, Univerza, Ljubljana, šport. V letošnjem letu – letu 2019 – bomo praznovali dvojno. 100-letni-co Univerze v Ljubljani in prav tako 100-letnico Filozofske fakul­tete. Ob tem spoštljivem dvojnem jubileju je prav, da posvetimo pozornost in predstavimo tudi zgodovinsko prepletanje športa in akademskega delovanja. Bolj natancno, v clanku pred vami, bom predstavila šport na Filozofski fakulteti nekoc in danes. Tradicija športa na Filozofski fakulteti sega že v leto 1963. Tega leta je vodstvo fakultete na pobudo študentov najelo telovadnico in honorarnega ucitelja. Leta 1965 se je zaradi ugodnih pogojev po­javila možnost za redno zaposlitev prvega športnega pedagoga. V program športne vzgoje so se študenti vkljucevali fakultativno. Imeli so možnost izbire med tremi programi športa, odbojko in košarko ter plavanjem. Štiri leta kasneje, leta 1969, je Republiška izobraževalna skupnost Republike Jugoslavije sprejela sklep, po katerem so financirali redno športno vzgojo. Redne športne vzgo­je pa so bili zaradi pomanjkanja vadbenih prostorov deležni le štu­denti drugih letnikov. Na Filozofski fakulteti so zaposlili še drugega športnega pedagoga in študente razporedili v vadbene skupine glede na njihove predhodne prijave. To je predstavljalo trenutek, od katerega dalje ima šport na Filozofski fakulteti pomembno vlo-go (Hribar, 2014). Na Filozofski fakulteti, kot osrednji humanisticni ustanovi, se zave­damo, kako pomemben je vpliv športa na celosten razvoj osebno- Sports at the Faculty of arts Abstract Sport has been part of the Faculty of Arts since the sixties. The breakthrough was the employment of sports educa­tors. Since then, sports activities and the number of stu­dents involved in them have been increasing. Sports at the Faculty of Arts plays a health, especially a recreational and competitive role. Since the female population is dominated, sports offer is very diverse and is largely adapted to female students. Today, physical education is part of a ECTS credit rating of the elective subject of Physical Education and Hu­manities. It consists of theoretical subjects and practical sports programs. Currently, five physical education teachers are employed at the Physical Education division. Students regularly and successfully represent the colors of Faculty of Arts at sports competitions, both at the national university level as well as at the international level. Kea words: Faculty of arts, University, Ljubljana, sports. sti in vrednost. Prav zato je tudi naše vodilo sit mens sana in corpore sano oz. zdrav duh v zdravem telesu. Trendi svetovnih uglednih Univerz vedno bolj težijo k izboljšanju pogojev življenja in dela štu­dentov. Šport nedvomno prispeva dobršen del k izboljšanju kako­vosti življenja študentov ter njihove delovne storilnosti. Pedagoška enota za šport na Filozofski fakulteti deluje kot športni center v malem in ohranja samostojno organiziranost. Na ta nacin poskuša-mo študentom ponuditi cim bolj pester izbor športnih aktivnosti (Hribar, 2014). Programi, ki jih ponujamo, so izobraževalni, preventivno zdravstve­ni, rekreativni in tekmovalni (Hribar, 2014). Študijske programe na Filozofski fakulteti vecinsko obiskuje ženska populacija. Prav zato imamo v svojo športno ponudbo vkljucene programe, ki so najbolj priljubljeni med študentkami. Že vrsto let so najbolj obiskane vadbe joge in pilatesa, raznovrstne oblike ae­robik, razlicne plesne zvrsti in smucanje ter odbojka in košarka, ki prevladujeta med igrami z žogo. S svojo ponudbo športnih pro-gramov poskušamo na Pedagoški enoti za šport slediti svetov­nim smernicam športnih vadb. Smernicam še posebno sledimo posebno na podrocju plesa, saj uvajamo nove, mladim zanimive popularne plese. Ponudbo športnih programov vsako leto spremi­njamo, prilagajamo in izboljšujemo ter dodajamo nove programe glede na želje in potrebe študentk ter študentov (Hribar, 2014). Foto: Ana Kregar, Športna zveza Univerze v Ljubljani V današnjem casu so vedno bolj priljubljene tudi aktivnosti v nara- vi. Na naši enoti jih ponujamo v strnjeni obliki. Smucanja, drsanja in rolanja se lahko študentke in študenti udeležijo kot sezonske de­javnosti. V obliki tecajev nudimo jadranje in smucanje. Obenem se je moc udeležiti tudi enodnevnih izletov (planinstvo, kolesarstvo, veslanje) (Hribar, 2014). Tudi tekmovalni šport na Filozofski fakulteti je deležen vse vecje pozornosti. Študenti in študentke uspešno zastopajo barve Filo­zofske fakultete na razlicnih športnih podrocjih, tako ekipno kot individualno. Fakulteta je zastopana na študentskih ekipnih liga­ških tekmovanjih panožnih tekmovanjih kot tudi na državni in mednarodni ravni. Študenti vsako študijsko leto dosegajo zavidlji­ve rezultete na tekmovanjih. Tako so le v zadnjih štirih letih veckrat posegli po najvišjih uvrstitvah. Ekipa odbojkaric je dvakrat osvojila prvo mesto ligaškega tekmovanje Univerze v Ljubljani (2015 in 2016). Odrezale so se tudi košarkarice z dvojnim petim mestom. Poleg ekipnih ligaških tekmovanj študenti posežejo po odlicnih uvrstitvah tudi na panožnih prvenstvih, npr. v atletiki, namiznem tenisu, plavanju, badmintonu ... V študijskem letu 2014/15 so se od­bojkarice udeležile evropskega univerzitetnega prvenstva na Ci-pru. Študenti Filozofske fakultete so bili tudi sestavni del slovenske reprezentance za univerzijado. Vse aktivnosti opravljajo štirje redno zaposleni in habilitirani pre­davatelji športne vzgoje: – Gregor Hribar (odbojka, košarka, nogomet, badminton); – Metka Jerman Šenica (aerobika TNZ, fitnes, nordijska hoja, drsa­nje, plavanje); – Aleš Mocnik (smucanje, aktivnosti v naravi, košarka, odbojka, no-gomet, kadrovski tecaji); – Maja Krpan Božic (pilates, visoko intenzivna vadba, funkcionalna vadba, razlicne vadbe v fitnesu, prilagojena vadba za študente s posebnimi potrebami). Preko projekta Mladi za mlade zavoda Planica smo leta 2017 zapo­slili tudi Ano Ravbar. mag. prof. šp. vzg.. Ana Ravbar samostojno izvaja svoje programe (solo salsa, zumba, rolanje, jadranje, kolesar­stvo). Nekatere športne vadbe, kot so joga, integralna ter dinamic­na joga in vodna aerobika, izvajajo zunanji sodelavci. Bolonjska prenova študijskih programov je prinesla priložnost, da smo pripravili ucni nacrt za splošni izbirni predmet, ki je ovre­dnoten s petimi ECTS tockami, Šport in humanistika. Zasluga za pripravo ucnega nacrta gre predvsem pred. Darji Kuerner. Izbirni predmet Šport in humanistika je bil akreditiran leta 2009. Izvajamo ga na 1. in 2. stopnji od študijskega leta 2009/2010 dalje. Predmet je dostopen vsem študentom Univerze v Ljubljani. Predmet Šport in humanistika študentkam in študentom ponudi informacije o interdisciplinarnosti fenomena šport. Združuje izbrana poglavja filozofije športa, sociologije športa, zgodovine športa ter medicine športa in preventive v povezavi s telesnimi praksami. Za uspešno opravljen izpit pri izbirnem predmetu Šport in humanistika morajo študentke in študenti opraviti teoreticni del, ki ga sestavljata 10­urno predavanje in izpit ter prakticni del, sestavljen iz najmanj 20 obiskov in prakticnega izpita pri športnem programu, ponujenem na naboru programov športnih vadb Enote za šport. Na prvi stopnji lahko študentke in študenti izbirajo med tremi predmeti: – Izbrana poglavja iz filozofije športa (nosilec red. prof. dr. Lev Kreft); – Izbrana poglavja iz sociologije športa (nosilka red. prof. dr. Mojca Doupona Topic); – Izbrana poglavja iz medicine športa in preventive (nosilec red. prof. dr. Jože Vidmar). Na drugi stopnji ponujamo možnost izbire med dvema predme­toma: – Izbrana poglavja iz sociologije športa 2 (nosilka red. prof. dr. Moj-ca Doupona Topic); – Izbrana poglavja iz zgodovine športa 2 (nosilec doc. dr. Tomaž Pavlin). Zaposleni na Pedagoški enoti za šport se zavedamo, da je športno aktiven študent tudi bolj uspešen študent, zato se s svojim delom trudimo športno udejstvovanje približati študentom in ga vkljuciti v njihov vsakdan. Žal športna vzgoje na Filozofski fakulteti ni ob-vezen predmet, ampak le izbirni. Na Pedagoški enoti za šport se zavzemamo za sprejem športne vzgoje kot obveznega predmeta vseh študentov Filozofske fakultete. .Literatura 1. Hribar, G. (2014). Filozofska fakulteta. V 50 let športne vzgoje na Univerzi v Ljubljani: 1963-2013 (str. 44–47). Ljubljana: Slovensko akademsko špor­tno društvo. 2. Športna zveza Univerze v Ljubljani. (b.d.). Pridobljeno s https://sites. google.com/a/student.uni-lj.si/sportna-zveza/programi-zveze/pro­grami-sportne-zveze-univerze-v-ljubljani-2015-16/univerzitetna-od­bojkarska-liga-2015-16 Ana Ravbar mag. prof. šp. vzg. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta ana.ravbar@ff.uni-lj.si Jaroš Štekl Šport na Fakulteti za družbene vede Izvlecek Šport ima posebno vlogo v vsakem življenjskem obdobju in nic drugace ni v študentskem obdobju. Šolanje na fakulte­tah je za vecino ljudi zadnja stopnja izobraževanja in zato je še toliko bolj pomembno, da se šport na Univerzi vzdržuje in razvija. Na Fakulteti za družbene vede se je oblika športne vzgoje za študente spreminjala skozi cas. Vse od obvezne redne športne vzgoje v vseh letnikih študija do izbirnega predmeta Športna vzgoja ter rekreativne vadbe za študen­te. Tudi univerzitetna športna tekmovanja so bila in so še ve­dno ena od oblik športnega udejstvovanja študentov FDV. Poskrbljeno je tudi za zaposlene, ki imajo poleg športnih dni na voljo tudi redno športno rekreativno vadbo. Glede na dejstvo, da je šport oz. športna vzgoja na slovenskih univer­zah prisotna že kar nekaj casa vendar v razlicnih oblikah, bi bila smiselna sistematicna ureditev športnega udejstvova­nja za študente vseh Slovenskih univerz in njihovih fakultet. Kljucne besede: študentski šport, Fakulteta za družbene vede, razvoj študentskega športa. od zacetka do danes Sport on Faculty of social sciences from the beginning until today Abstract Sports plays a special role in every lifetime, and no other way is it in the student era. Studying at faculties is the last stage of education for most people, and it is even more important that sport at the University is maintained and developed. At the Faculty of Social Sciences, the form of sports education for students changed over time. Everything from compul­sory regular sports education in all years of study, to the op­tional subject of Sports Education, and recreational training for students. University sport competitions have also been and continue to be one of the forms of sports activity of FDV students. Care is also taken for employees who, in addition to sports days, also have regular sports and recreational exercise. Given the fact that sports or sports education at Slovene universities has been present for quite some time but in various forms, it would make sense to systematically regulate sports activities for students of all Slovenian uni­versities and their faculties. Keywords: student sport, Faculty of Social Sciences, student sport development. • Razvoj Fakultete za družbene vede Zacetki Fakultete za družbene vede segajo v šestdeseta leta prej­šnjega stoletja, ko je bila 31. 1. 1961 ustanovljena Visoka šola za politicne vede (VŠPV). Kasneje istega leta se je na tej visoki šoli uvedel enoten študijski program politicnih ved, ucitelji pa so se povezovali v štirih katedrah: za filozofijo in sociologijo, ekonomijo, družbeno politicni sistem in za mednarodne odnose. Leta 1963 je bil na tej šoli prvic v Jugoslaviji zasnovan in uveden visokošolski študij novinarstva. Skozi cas se je šola veckrat preoblikovala. Leta 1968 se je Visoka šola za politicne vede preoblikovala v Visoko šolo za sociologijo, politicne vede in novinarstvo (VŠSPVN). Leta 1970 se VŠSPVN preoblikuje v Fakulteto za sociologijo, politicne vede in novinarstvo (FSPN) ter postane deseta clanica UL. Leta 1974 je bil na fakulteti zasnovan študij Splošna ljudska obramba in družbena samozašcita, ki se je razvila v interdisciplinarni študij obramboslov­ja. 1990 fakulteta izvede temeljito reformo študijskega programa, leto kasneje pa se preimenuje. Fakulteta za družbene vede je dobi-la svoje ime leta 1991 in se je ohranilo vse do danes. .Šport na Fakulteti za družbene vede pred uvedbo bolonjskega sistema Zacetki športa na Fakulteti za družbene vede segajo v leto 1971, ko se je fakulteta imenovala še Fakulteta za sociologijo, politicne vede in novinarstvo. Na uvedbo športne vzgoje je mocno vplivala pri­družitev fakultete k univerzi. Študijsko leto 1971/72 je bila »Telesna Slika 1. Vhod v staro zgradbo FDV. vzgoja« (predhodnica današnje športne vzgoje) prvic zabeležena v predmetnik. Bila je obvezna za študente vseh smeri v 2. letniku. študenti, ki niso opravili študijske obveznosti pri predmetu Telesna vzgoja, niso mogli napredovati v 3. letnik. Za ta predmet je bil ta­krat zadolžen prof. Herman Bercic. Pri predmetu je sodeloval dve študijski leti, nakar ga je v študij­skem letu 1973/74 zamenjal prof. Jože Ogrinc. V študijskem letu 1975/76 je bila Telesna vzgoja obvezna že za vse smeri v prvem in drugem letniku študija. Mocan vpliv na razvoj športne oz. takra­tne telesne vzgoje je bila zasnova študija Splošna ljudska obram­ba in družbena samozašcita leta 1974. Korak naprej pa se je zgodil v študijskem letu 1976/77, ko je bila Telesna vzgoja zabeležena v predmetnik kot obvezni predmet v vseh štirih letnikih v vseh sme­reh. Takrat je prevzel vodenje predmeta prof. Roman Kavcic. Po izoblikovanju novega ucnega nacrta leta 1979, ki je v 3. in 4. letnik uvedel pet smeri (sociološko, politološko, novinarsko, pedagoško Samoupravljanje s temelji marksizma in Splošna ljudska obramba), se je enotni program športne vzgoje zacel diferencirati v program športne vzgoje za študente SLO (Splošna ljudska obramba) in pro­gram za ostale študente. Poseben program za študijsko smer SLO je bil sprejet leta 1980. Program je vseboval: v prvem letniku splošno telesno vzgojo, v drugem judo s samoobrambo, v tretjem plavanje in v cetrtem iz­birni program. Del programa je bil vezan tudi na posamezne vo­jaško strokovne predmete in tovrstnega usposabljanja. Po nekaj letih je število študentov na tej študijski smeri zacelo upadati, s tem pa se je postopno prenehal izvajati program športne vzgoje za te študente (Kavcic, 1993). Druga polovica osemdesetih let (študijsko leto 1987/88) je prine­sla ukinitev športne vzgoje v tretjem in cetrtem letniku. To spre­membo je ob nespremenjenih prostorskih in kadrovskih pogojih narekovalo vedno vecje število vpisanih študentov (Kavcic, 1993). Vse od takrat in do uvedbe bolonjskega sistema izobraževanja se na podrocju športne vzgoje ni nic spremenilo. Tako je bila športna vzgoja obvezna v prvem in drugem letniku v vseh študijskih sme­reh vse do študijskega leta 2006/07. • Bolonjski sistem izobraževanja prinesel spremembe Vse od maja leta 2007, ko je Senat za akreditacijo pri Svetu za viso­ko šolstvo izdal soglasje za uvedbo izbirnega predmeta Športna vzgoja na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani v vseh študijskih programih prve stopnje, se športna vzgoja izvaja v obliki izbirnega predmeta in ne vec kot obvezni predmet. Predmet je ovrednoten s 5 KT in tako izenacen z ostalimi splošno izbirnimi predmeti na dodiplomskem študiju. Namen in cilji predmeta so usmerjeni k ozavešcanju študentov o vrednotah športa in preko tega vplivanje na oblikovanje pozitivnih stališc do športa in nava­janje na zdrav nacin življenja, odpravljanju in preprecevanju posle­dic pomanjkanja gibanja oziroma skrb za izboljšanje psihofizicnih sposobnosti, krepitvi zdravja in ustvarjalni izrabi prostega casa ter izpopolnjevanju znanja v izbranih športnih panogah. Vsebino predmeta Športna vzgoja je tvoril teoreticni in prakticni del. V teo­reticni del sodijo splošne in specialne vsebine. Splošni del se izvaja v obliki predavanj in obsega: osnove delovanja clovekovega telesa, njegovega gibalnega, srcno-žilnega in dihalnega sistema, psiho­motoricne in funkcionalne sposobnosti cloveka, športna/gibalna aktivnost kot preventivna in kurativna dejavnost za ohranjanje in utrjevanje zdravja, osnove zdravega prehranjevanja in regulacije telesne teže ter drugih medicinskih vidikov športa, metode pre­verjanja in ugotavljanja stanja clovekovih psihomotoricnih in funk-cionalnih sposobnosti. Specialni del, ki se izvaja skozi vaje, je vezan na izbrano športno panogo in vsebuje: posebnosti posamezne športne panoge in njen vpliv na cloveka, tehniko, taktiko in pravila posameznih športnih panog, osnove telesne in tehnicno takticne priprave v izbrani športni panogi. Prakticni del se izvaja v obliki rednih vaj v izbrani športni panogi, vodenih celodnevnih aktiv­nosti, priprav in izvedbe preizkusov motoricnih in funkcionalnih sposobnosti. Za predhodno selekcionirane študente vaje potekajo v obliki rednih treningov in tekmovanj v okviru medfakultetnih in meduniverzitetnih športnih tekmovanj. Predmet je bil prvic izveden v štud. letu 2007/08 in prav v tem obdobju je bila s strani Komisije za spremljanje prenove študijskih programov na UL opravljena evalvacija izvedbe bolonjskih študij­skih programov po enotni metodologiji za vse predmete na no-vih (bolonjskih) študijskih programih. S tem je bil prvic doslej tudi prenovljen predmet Športna vzgoja ovrednoten po enotni me-todologiji skupaj z ostalimi predmeti. To daje, poleg vrednotenja predmeta samega, tudi možnost primerjave z ostalimi predmeti. Po obdelavi pridobljenih podatkov je bilo ugotovljeno, da je pred-met Športna vzgoja zelo priljubljen in po mnenju anketiranih štu­dentov zelo koristen. Evalvacija predmeta Športna vzgoja poteka vsako leto in rezultati se kaj dosti ne spreminjajo. študenti kažejo naklonjenost predmetu in menijo, da bi moral vsak študent sko­zi vsaj enoletni proces tako organiziranega ukvarjanja s športom (Štekl, 2012). • Rekreativna vadba za študente Na fakulteti je bilo vedno poskrbljeno za rekreativno vadbo zain­teresiranih študentov, ki niso imeli vpisane športne vzgoje. To so bili v preteklosti predvsem študenti tretjega in cetrtega letnika ter podiplomski študenti, katere se je prav tako vkljucevalo v posame­zne programe izbranih športnih zvrsti. V tem stoletju pred uvedbo bolonjskega sistema izobraževanja so imeli študenti za rekreativno vadbo na voljo svoje termine. Športne panoge, ki so jih lahko obi-skovali so bile: nogomet, košarka in plavanje. Po uvedbi predmeta Športna vzgoja pa se študenti, ki nimajo vpi­sanega predmeta Športna vzgoja ali pa so predmet že opravili, lahko udeležijo obštudijske športno-rekreativne vadbe, ki poteka v okviru fakultete. Študenti lahko izbirajo med razlicnimi vadbami, ki jih organizira Študentska organizacija Fakultete za družbene vede in od študijskega leta 2018/19 tudi Športno društvo Fakultete za družbene vede. Ena od možnosti, ki jo lahko študenti izberejo, je tudi športno re-kreativna vadba, ki je od leta 2005 potekala pod okriljem Centra univerzitetnega športa (CUŠ) Univerze v Ljubljani, ki se je kasneje preimenoval v Center za obštudijsko dejavnost (COD). .Športnatekmovanja Športna tekmovanja je do 1993 leta organizirala Maticna katedra za šport na Univerzi v Ljubljani v sodelovanju s Študentsko orga­nizacijo. Po tem letu je organizacijo tekmovanj prevzela izkljucno Katedra za šport na Univerzi, leta 1999 pa novoustanovljena Zveza športnih društev Univerze v Ljubljani, ki še vedno opravlja to funk-cijo. Študenti Fakultete za družbene vede so se redno udeleževali tekmovanj ljubljanske univerze v razlicnih športih, tako individual-nih kot kolektivnih, zabeležili pa so tudi kar nekaj dobrih rezultatov. .Vadbaza zaposlene Poleg aktivnosti za študente v okviru redne športne vzgoje v pre­teklosti in športne vzgoje pri predmetu v bolonjskem sistemu izobraževanja je pomembno omeniti tudi dejstvo, da je že kar nekaj casa poskrbljeno tudi za delavce fakultete. Že vse od 1978 leta poteka organizirana rekreativna vadba za zaposlene. Nabor športnih panog se je skozi leta spreminjal in tudi poveceval, tako je od zacetnih športnih panog: košarke in namiznega tenisa v pre­teklosti, v zadnjih letih možno izbirati med naslednjimi športnimi panogi: košarko, nogometom, badmintonom, squashom ter pla­vanjem. Tradicionalni so tudi zimski športni dnevi, na katerih lahko zaposleni izbirajo med smucanjem, pohodom, tekom na smuceh ter kopanjem in savnanjem. Junija 2018 je bil organiziran tudi prvi poletni športni dan v Bovcu, na katerem so zaposleni izbirali med raftingom, soteskanjem, kolesarjenjem in pohodom. V študijskem letu 2018/19 pa je fakulteta v skrbi za zdravje zaposlenih storila še korak naprej in uvedla vodene »aktivne odmore« med delovnim casom, ki potekajo v veliki dvorani fakultete enkrat tedensko po pol ure. V casu teh odmorov zaposleni vodeno izvajajo krepilne in raztezne gimnasticne vaje. Prav tako so enkrat mesecno orga­nizirani pohodi na razlicnih lokacijah v okolici Ljubljane, ki trajajo približno 2 uri in imajo poleg gibalnega tudi družaben namen. .Zazakljucek Redna obštudijska in tekmovalna športna dejavnost naj bi na uni-verzah pomenila nadaljevanje in nadgradnjo športa ter tovrstnih znanj in izkušenj, ki so jih študenti že pridobili v srednjih in osnov­nih šolah. Na fakultetah naj bi to znanje nadgradili, tako prakticno kot tudi teoreticno. Še posebej pa kaže pri vsem tem poudariti zdravstvene, razbremenilne in razvedrilne vidike športa, ki lajšajo veckrat stresne in naporne študijske dni (Bercic, 2012). Šolanje na fakulteti je za vecino ljudi zadnja stopnja izobraževanja in zato je še toliko bolj pomembno, da se šport na univerzi vzdržuje in razvija. Stremeti je potrebno k temu, da po zakljucenem študiju študenti odidejo s fakultet obogateni s športnimi izkušnjami in znanjem, predvsem pa pozitivnim odnosom do rednega športnega udej­stvovanja. Glede na dejstvo, da je šport oz. športna vzgoja na Slovenskih univerzah prisotna že kar nekaj casa, vendar v razlicnih oblikah, bi bila smiselna sistematicna ureditev športnega udejstvo­vanja za študente vseh slovenskih univerz in njihovih fakultet. .Literaturain viri 1. Bercic, Herman. 2012. Za sistemsko ureditev športa na slovenskih univer­zah. Mengeš: 2. Herman Bercic, rokopis. 3. Burnik, S., Petrovic, N., Stanic, J. (Ur.) (1988). 25 let telesne vzgoje na Uni-verzi Edvarda 4. Kardelja v Ljubljani. Ljubljana: Maticna katedra za telesno vzgojo na VDO v SRS pri FTK v Ljubljani. 5. https://sites.google.com/a/student.uni-lj.si/sportna-zveza/programi--zveze/programi-sportne­ 6. zveze-univerze-v-ljubljani-2013-14/adidas-univrzitetna-liga-v-dvoran­skem-nogometu---adidas-ufl-2013-14 7. Kalin Golob, M., Grizold, A. (Ur.) (2011). Fakulteta za družbene vede : 50 let znanosti o 8. družbi. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede. 9. Kavcic, R. (1993). Porocila visokošolskih zavodov Univerze v Ljubljani - Fa-kulteta za 10. družbene vede. 30 let športne vzgoje na Univerzi v Ljubljani 1963–1993 (str. 38–39). Ljubljana: Maticna katedra za šport na univerzi pri Fakulteti za šport. 11. Kavcic, R. (2003). Maticna katedra in razvoj športa na Univerzi v Ljubljani od 1993 do 2003. 12. 40 let športne vzgoje na Univerzi v Ljubljani 1963–2003 (str. 38–41). Ljublja­na: Katedra za šport na Univerzi. 13. Štekl, J. (2012). Organiziranost študentskega športa na Univerzi v Lju­bljani. Šport, 59 (1-2): 43–45. Jaroš Štekl, predavatelj Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede jaros.stekl@fdv.uni-lj.si 316