Stav. 10 (Poštno tek. račun,- C. C. con la Posta) V Trstu, petek 5. marca 1926. ja T*ak p*tek opoldne. Naslov l Trst-Triaste Casalla Cantro 37 ati pa : ▼» lmbriani 9/111, Izdaja: konsoroij Malega- lista LIST TEDNIK ZA NOVICE IN POUK. Leto IV. Sta zaiti— >vO j Iso^stoMO Ur Pol leta 5 lir Četrt , • lira :',.o 20 lir -'»rt r,c v-esel Mali koledar. Petek, 5. marca: Janez od, Križa. — Sobota, C.: Fridolin. — Nedelja, 7.: Tomaž Akvinski. — Ponedeljek, 8.: File- mon. — Torek, 9.: Frančiška Rimska. — Sreda, 10.: 40 mučencev. — Četrtek, 11.: Konstantin. — Petek, 12.: Gregorij Veliki. MALE NOVICE Našim naročnikom smo doposlali izvod pastirskega lista, katerega je izdal za letošnji post preč. g. A-lojzij Fogar, tržaško-koperski škof. Nekaj izvodov imamo še na razpolago v naši upravi. « Edin ost« je priobčila le nekatere odlomke. Kdor želi v celoti spoznati ta času primerni pastirski list, ga dobi v naši upravi. Vojaki mislijo na dom. Iz Livorna pozdravljajo topničarji: Zorn Fran, Prvačina; Milič Emil, Salež; Batič Vladimir, Trnovo pri Gorici; Rosič Karol, Logje pri Breginju; Pervanje I-van, Sitopnik ob Idriji; Franetič Angel, Sv. Barbara pri Miljah, Godnič Joško, Kostanjevica na Krasu. Najmočnejša veriga. Znani pisatelj Domen je napisal lepo povestico s Krasa: «Najmočnejša veriga«. Pripoveduje o možu, ki hodi «včasih po dveh, včasih po treh, včasi po štirih, včasih po tleh«. Kdo je to? Zvedeli boste, če Pogledate v 2. številko «Našega Čolniča« ^ tern zvezku dobiš dve lepi povesti in Prav zanimiv potopis v Kelmorajn, ki ga je napisal profesor Terčelj. Društvom bodo dobro služili «Majkni gledališki pripri«. Za dekleta je »Dekliška greda«, za študente, pevce, telovadce in društvenike so posebni zapiski. «Naš čolnič« naročite na naslov: Gorica, Via Mameli 5. Učiteljski sindikatu Po vseh šolskih okrožjih Furlanije in Goriške je zadnjih 14 dni potoval komen-dator Garassini da ustanovi učiteljske fa-šistovske sindikate. Šolski nadzorniki so uradno zbrali učitelje k predavanjem g. Garassinija. Predavatelj je povsod ostro napadal katoliško učiteljsko organizacijo «Niccol6 Tomaseo«, socialistično zvezo in še prav posebno Zvezo slovanskih učiteljskih društev. Predložil je učiteljem izjavo, da niso člani teh društev in da o-ddbrujejo dosedanje in bodoče delo fašizma. Le peščica slov. učiteljev se je vpisala v sindikat. Velika večina slovenskih Učiteljev je na zborovanjih v Idriji, Gorici, Kanalu, Ajdovščini in Sv. Luciji zapustila dvorano. (S tem popravljamo netočno poročilo iz Idrije, ki smo ga v dobri veri objavili). Kobariški in cerkljanski učitelji so večinoma vstopili v sindikat. Slovanski učitelji /izjavljajo, da *o pripravljeni vstopiti v splošna strokovna društva, ko stopi sindikalni zakon T veljavo. Toda hočejo si ohraniti postavno pravico, da so združeni v izobraževalni organizaciji, v «Učiteljski zvezi«. Slovenski učitelji so nastopili kot značajni in iskreni možje. S tem nastopom so si pridobili spoštovanje vseh italijanskih kolegov, ki vedo ceniti moštvo in zna-fajnost. Iz Jugoslavije. Vlada v Belgradu je objavila načrt zakona, po katerem se izenačijo po celi državi vsi neposredni davki in sicer davek n* dohodke, kateri teko iz stavb, podjetij 1h obrti, 9led,njič davek na rente (dohod- iz denarja) in na dobičke takih podrtij, katera polagajo javne račune. — S lem načrtom zakona se odpravi krivična dosedanja razdelitev davkov, katero je •lugoslavija podedovala od starih vlad1, ki so imele vsaka svoj sistem. Narejen je Y°Uk korak k pravi državni edinosti Južnih Slovanov. Kamen namesto kruha Naši možje, ki so po južni Rusiji hodili, poznajo mesto Kišinev. To mesto leži v Besarabiji in tam gospodarijo sedaj rumunski oblastniki. V Kišinevu se je zgodil lani zločin, da mu ga ni para. Visoki rumunski častniki in vojaški uradniki so sleparili z moko. Letos je vse prišlo na dan in 1. marca je začela obravnava proti močnatim bratcem. KREDA IN MALTA V HLEBCIH. Ti visoki gospodje so veseljačili, popivali in igrali, dokler se ni posušilo premoženje. Kaj pa zdaj ? Kje bom jemal za draga vina in razkošne večerje ? Tako je tuhtal polkovnik Filipescu in je uganil: Vojake bomo privili, moko bomo prodali, pa dobimo cvenka na kupe. Urno so šli poštenjakoviči na delo. Začeli so z novim letom 1924. prodajati iz vojaških skladišč moko kar na vagone. Mesto te prodane moke so navozili v skladišča zmleto kredo, malto in cestni prah in so jo pomešali med pristno pšenično moko. Kruh, ki so ga pekli iz te mešanice, je bil podoben cementnim hlebcem. Mnogo mož je zbolelo, nekateri so umrli radi te*-ga kruha. PSE ŽENEJO PRED SODIŠČE. Vojaki so mrmrali in tožili, da je kruh nevžiten. Sodišče je lumparijo odkrilo. Cela sleparska družba sedi na zatožni klopi pred vojaškim sodiščem v Kišinevu. Državni pravdnik jih toži. Ukaže, naj prepeljejo pred sodnike živali. V dvorano primaršira vrsta psov, mačk, par kokoši in celo en prešič. Državni pravdnik ima na mizi nekaj hlebcev vojaškega kruha. Zdrobijo ga in vržejo živalim. Niti ena ni hotela kruha jesti, celo prešič je samo nevoljno zakrulil. Obtoženci sedijo bledi in potrti v kletki. Državni pravdnik pa zakliče: «Če se celo lačna žival brani i tega kruha, ali naj ga jedo vojaki?« Velike množice ljudstva oblegajo sodno palačo. Naskočili so sodišče, da iztrgajo in obesijo sleparje na svetilko. Sodišče stražijo močne vojaške čete. Ne boš, brate. Grški politik Plasti ras je bil tudi v nevarnosti, da ga ljudomili narodni Pan-galos vtakne v luknjo ali pošlje na sa moten otok. Plastiras je še pravočasno zbežal iz objema »domovine« in se zate kel v Jugoslavijo. Pangalos ga je zahte val nazaj. Pa Jugoslavija so drži mednarodne navade, da se politiki ne izročajo žanda.rjem «ljube domovine«. To je Pla-stirasa rešilo. V opravičilo. Večkrait dobimo od naročnikov pritožbe, da jim .ldusit ne prihaja redno. Glede tega moramo opozoriti, da uprava vselej stori svojo dolžnost in krivda za neredno dostavljanje utegne biti pri kakih skritih ali očitnih nasprotnikih Malega lista. Proti takim je treba žilavo in trdovratno vztrajati in ne izgubljati poguma in do-jbre voljo. Kdor se pusti vstrašiti, je iz-[gubljen — kdor vztraja, je nepremagljiv. POZOR ŽENSKE VOLIVKE! Po novem zakonu Imajo volivno pravico PRI OBČINSKIH VOLITVAH tudi ženske. Da dobe volivno pravico, že zadostuje : 1. da izvršuje v družini očetovsko o-blast (n. pr. vdova) in da zna brati in pisati ter, da je bila rojena pred 31. majem 1901; 2. če je bila rojena pred letom 1894. zadostuje, da je izvršila tri razrede osnovne šole; če je bila pozneje, pa, da je izvršila vse razrede osnovne šole, katera se je nahajala takrat v njenem rojstnem kraju; 3. če plačuje 100 lir letnega neposrednega davka. Zadostuje že, da volivka odgovarja le enemu izmed naštetih pogojev. Pri nas bo torej veljal v obče drugi pogoj, ker je vsaka ženska izvršila ljudske šole. Prošnje za vpis v volivni imenik je treba prinesti do 8. marca na županstvo. Prošnjo je treba lastnoročno podpisati ter ji priložili listine : 1. o očetovstvu, kraju in datumu rojstva (krstni list); 2. o bivališču; 3. listine, ki dokazuje].*, da je izpolnila enega izmed pogojev (n. pr. šolsko spričevalo). Listina oz. njih prepisi so koleka prosiL «Rmeni kljun.« To je bil šaljiv list, ki je rad kljuval in kavsai snoparje. Imel je seveda laško ime «11 becco giallo«. Snoparji so ga tako dolgo preganjali/, da je moral prenehali. Namesto njega je izšel «Kos» («11 merlo«). Pa tudi ta ne bo dolgo odpiral kljuna. Kar se ne sme, se ne sme, pa jo amen. To je pošteno. V poljskem parlamentu je vstal znani poslanec Korfanty in zahteval, naj Poljska ravna pravično z narodnimi manjšinami. Javno je Oznanil, da bo poljska stranka krščanskih demokratov stalno podpirala nemško narodno manjšino v njenih pravičnih zahtevah. Iz Gorice čez Ajdovščino v Idrijo. Korjera je zopet začela voziti od 1. marca dalje. Vozila bo vsak dan razen ob nedeljah. Iz Gorice odpelje ob 13.15 (četrt čez eno) in ob 16. (štirih pop.). Druga počaka v Ajdovščini na ono, katera pride od Postojne, potem gre dalje v Idrijo ob 17.30. Iz Idrije odilde zjutraj ob 5.10 proti Gorici nazaj. Zadeto. i Številke «Ljudske pratike« so bile vle- j čene. Zadele so: 3790, 1804, 212, 720, 25 | Kdior ima listek (rdeči) s katero zadetih številk, naj ga pošlje ali prinese na upravntštvo «Malega lista« (Trst., ulica lmbriani, št. 9., 3 nadstr.), da bo dobil dobitek, kateri mu po vrsti pritiče. Velik davek. V neki občini na Gorenjskem, ki šteje 3300 prebivalcev, so izdali v letu 1925 za pijačo in tobak 2.819.977 Din, davka pa so plačali okrog 531 000 Din. Torej za alkohol in tobak več kot petkratni davek! In po mnogih naših občinah ni nič boljše. Pii H P P1 visol<° dvi9a prapor edinjaštvs 1711 n C U. magnat debeli, slavni oderuh. |avrp, Ves se cedi ljubezni in slogaštva, JH ALU ■ na vasi revežem odjeda kruh. BELEŽKE. Turški sodnik. Turški kadi je veli-čanstveno sedel na sitolu in delil pravico. Vsem pravico. V pravdi sta bila dva kmeta. Kadi pokliče prvega in ga vpraša: «Ivakšna je tvoja pritožba, brate ?» Rečo kmet: «Mogočni kadi ! sosed mi je otresel hruško. Sodi mi pravico ! V dar sem ti prinesel purana«. Sodnik si pogladi brado in razsodi : «Pravična je tvoja stvar, zaupaj vame in pojdi domov.« Pristopi drugi kmet in govori: «Zdrav-stvuj mogočni kadi! Moj nasprotnik je lagal. On je otresel mojo hruško. Sodi, o kadi, in razsodi po pravici. V dar sem, ti prinesel svežega masla.« Sodnik si vdrugič pogladi brado, prijazno ga pogleda in potolaži: «Vidim, da je pravica na tvoji strani, bodi miren in pojdi na svoj dom«. — Odšel je tudi drugi kmet veselega srca in blagroval kadijevo modrost. Tedaj pristopi h kadiju prijatelj, ki je obe sodbi poslušal od strani, pa se čudi: «Prijateljček ! kako si mogel o-bema dati prav ? Saj je med obema o-čitno nasprotje. Naravnost nemogoče je obema ustreči«. Kadi se nasmehne, vtre-tje pogladi brado, vtretje razsodi: «Prav imaš, brate ! Že pedeset let tako sodim in ne godi se mi slabo. Nocoj te povabim na večerjo; imela /bova purana na svežem maslu.« To povest je nedavno pameten človek obrnil na «Edi,nost», katera tudi vsem da prav in vse potrošta. Spomnili smo se na spor mer dr.jem Čermeljem in dr.jem Pavlico. Prvi je tajil vse nadnaravno, drugi se mu je v bran postavil. «Edinost» je obema dala prav in tako sta ji. oba o-stala prijatelja. Znati je treba... Apostolski nuncij v Trstu. Papež pošilja iz Rima po vseh državah svoje zastopnike, apostolske nuncije. Ti imajo nalogo, nadzorovati škofe. V primorski deželi je to delo prevzela «Edinost». V soboto je sedla na nadškofovski sedež, in poveznila narodno kapo na petdesetletno glavo, na desno stran je posadila svojega svetovalca, egiptovskega vedeža, ki srečo prerokuje, na levo stran pa slovečo babico, ki tajnosti varuje. Potem je «Edinost» vzela v roke pastirsko pismo tržaškega g. škofa in ga prebrala. Po dolgem posvetovanju z obema prisedn ikoma je zapisala «Edinost» o pastirskem pismu sledečo sodbo, ki smo jo brali v sobotni številki: «Letošnjemu pastirskemu listu tržaškega vladike štejemo v posebno odliko dejstvo, da mu je beseda mirna in sitvar-na». Zakaj žal navadno se godi, da so škofovi pastirski listi udrihaški, nestvarni in nedostojni. Nato je «Edinost» kot Vrhovni nadzornik primorskih škofov še toplo priporočila zbirko svinjskih povesti Boccaccije-vih, blagoslovila vse narodne plese, pro-klela Prosvetno zvezo, pohvalila politične morivce in zaključila važno sejo z rožnim vencem. Vodnik o Novicah. Tako je pel Tine Vodnik : Smo stare Novice negodne drobnice. Nam dobri so kotje za delat napotje. Se bomo zmedite, iskavca dobile. — Pretekla bo zima, zastonj nas išče : nobeden nas nima, ko jaz in bukvišče. K sestanku Ninčiča in Mussolinija. ■■ vrti,- h >■ v- g,- ■ i.''"1" -M. ikr: ' -.'.V' .‘-teteb . ■. ■ ' ■ • V £;>:<,*• *.*$*{• ■ » >7f*- V;t’ V - : * Belgrad. Glavno- mesto Jugoslavije se hitro razvija, odkar je stopilo v vrsto svetovnih mest. Tudi država Jugoslavija se je v'teh malo-letih okrepila im jo v Evropi vedno bolj vpoštievajo. To dokazuje tudi nedavni obisk zunanjega ministra N-in-čiča pri Mussoliniji. O tem obisku je mnogo pisalo vse svetovno časopisje ter mu prisojalo- velik pomen za naidlaljno politiko v Evropi. «Mi smo nacijonalisti!« tako vpijejo vsi tisti ljudje, ki tlačijo majhne narode. «Mi sano nacijonalisti!» vam kričijo vsi. ki hočejo, naj zgine slovenski jezik iz naše domačije, iz naših šol, iz naših vasi in družin. Pa tudi naši edinjaški voditelji slovesno oznanjajo: «Mi smo čisti nacijonalisti!« Prav je tedaj, da pogledamo, kakšen nauk oznanjajo ti možje, ki korakajo pod različnimi političnimi zastavami, a vsi izpovedujejo idejo nacijomalizma. Nauk nacijonalizma. Učeniki nacijonalizma -pravijo: Vse življenje med narodi je večen boj. Narod, ki je velik, bogat, zdrav in močan, zmaga. Majhni in siromašni narodi podleže-; jo. Izobraženi in kulturni narod1 ima pravico in moč, vmičiti jezik in narodno kulturo šibkih narodov. Zakon narave je’ tak, da velike ribe požrejo majhne. Majhna riba naj se brani in naj zraste: ko bo velika, bo imela pravico požreti na sprotnico. Grozna zmota I Ta nauk velja za živali ! Ali velja za ljudi, za cele narode ? Zdrava pamet pove : Ni tako! Mi pravimo: Vsak človek ima pravico da živi, ne samo zdrav bogatin, ampak tudi revna sirota, bolnik in pohabljenec. Tako ima tudi vsak narod pravico do življenja, pa naj bo tudi majhen in siromašen. Vsak narod ima pravico, da goji svoj jezik, da svobodno dvi-ga svojo narodno kulturo, da ima, narodne šole. Veliki narodi malih ne smejo požreti. Hudičeva pravica. Nacijonalisti ne poznajo pravice, samo pest in nasilje, Ko so na vladi, bijejo in tepejo majhne narode, da je groza ! Ko so Nemci bili na vladi, so drli in stiskali slovanske narode. Komaj pa pridejo v manjšino, začno milo cviliti, naj se zgodi pravica, naj jim dajo narodne pravice .' Pa kako? Če niste preje poznali pravice — kako se morete sedaj sklicevati nanjo ? Tako pravico si je sam vrag izmislil. T-ako delajo nacijonalisti: ko so močni, zaklenejo pravico v omaro in krepko zatirajo druge; ko so šibki, privlečejo pra vico iz omare na dan in se skrijejo za njo. Ta grda hinavščina nacijonalistov grozno škodi celemu narodu. Tak narod, kjer vladajo nacijonalisti, nima prave moči, da bi se iskreno in uspešno naslanjal na načelo pravice. Kaj drži slovenski narod pokoncu. Slovenski narod se trdno drži sloven- skega jezika in svoje narodnosti, ker verjame v pravico. .Pravica bo zmagala ! Ni mogoče, da bi pošten in zdrav narod propadel, tudi če še tako tlačijo, če je še tako majhem! zakaj pravica jena njegovi strani! Ta pravica je za vse enaka: Za majhne in velike narode. Ta pravica velja za vse kraje in za vsak čas. Ta zavest pravice je držala naš narod pokon--cu v vseh stoletjih preganjanja, to veliko načelo je gnalo tisoče slovenskih mož, da so se postavili v bran za slovensko šolo, za naš jezik in naš narodni obstoj. Nacijonalisti izpodkopujejo narodovo moč. Nacijonalisti pa pravijo: Pravice ni, le moč velja, samo pest in sila. Dokler smo šibki, le vpijmo in kličimo pravico na pomoč. Ko bomo močni, bomo pa druge stiskali, jim zapirali šole in preganjali jezik, da bo kar groza. Če pravice ni, na kaj naj se opiramo ? 6e veliko in zdravo načelo o pravici ne velja — kam naj se nasloni šibki in siromašni naš narod ? Edinjaši -se lahko rogajo načelom, se lahko posmehujejo i-deji, da je nacijonalizem hudičevo delo. Zdravo slovensko ljudstvo pa bo zavrglo -tiste svoje nevredne sinove, ki se posmehujejo načelu, da bo naš narod močan in zdrav ostal, če bo veroval v pravico, če bo dal vsakemu, kar mu gre. Kako Je s POLITIČNE STRANKE V RUMUNIJL V romunski državi se je -ljudstvo razdelilo na dva politična tabora: Na eni strani stoje vrste rumunskih grofov, veleposestnikov -in težkih industrij alcev, ki so zvezani z bogatim meščanstvom. To veliko zvezo liberalne stranke vodi sedanji ministrski -predsednik Bratianu. Vladajoča stranka hoče vzdržati veleposestva-, noče razdeliti zemlje, se bori proti zahtevam delavcev -in kmetov. Pinti njej se je dvignila vrsta strank: Kmečka stranka zahteva, naj dobi zemljo tisti, ki jo obdeluje; demokratična -stranka terja več svobode; sedmograška narodna stranka zahteva deželno avtonomijo za sedmograško deželo. Poleg t-eh opozicijonalnih strank se bori močna ljudska stranka, ki jo vodi general A-varescu. Že šest let skušajo -te stranke revnega ljudstva vreči grofovsko vlado ob tla. Pa zastonj ! Grofje vladajo z bičem in ječami. Ne puste na vrh kmečkemu ljudstvu. Ko je vlada razpisala občinske volitve v vsej državi, so opozicionalne stranke sklenile: Zdaj je čas, da zadamo grofa-čem smrtni udarec ! Združile so se v e-nof-no fronto svobodoljubnega ljudstva. Vlada kliče narodne manjšine na pomoč. Grofovsko stranko je popadel strah. Brž se je spomnila, da so v državi močne narodne manjšine. Zatekla se je h ma-žarski manjšini po pomoč. Odkod pa so narodne manjšine -prišle v Rumunijo ? Po svetovni vojni je rumunska kraljevina zelo narasla po obsegu in prebivalstvu. Ima 17 milijonov ljudi. V svoje nove meje j-e Rumunija vklenila nad en milijon Mažarov. več -stotisoč Nemcev, močno rusko manjšino v Besarabiji, ter 200 tisoč Bolgarov v Dohrudži -ob izlivu Donave v Cmo morje. Razen teh ljudstev ima Rumunija tudi še Ru-sine v Bukovini. Vse te narodne manjšine zahtevajo narodnih pravic. Kaj jim vlada obljublja. Grofovska stranka pravi: Na vladi hočem ostati, sicer nam kmetje vzamejo veleposestva. Zato moramo pridobiti narodne manjšine zase. Grofovska stranka je sklenila zato -z Narodnim svetom ma-žarskih strank -pogodbo, v kateri je obljubila: Po vseh krajih, kjer -se oglasi 40 mažarskih otrok, otvori vlada mažarsko ljudsko šolo. V vseh okrajih, kjer biva vsaj 20 od sto Mažanov, bo mažarski jezik na sodnijah in uradih domač. Ma-žarska manjšina je torej pridobila važne pravice. Izid volitev. Vendar ta pogodba z narodno manjši- no ni rešila grofačev. Združene ljudske stranke so zmagale v veliki večini mest. V glavnem mestu Bukarešti je opozicija dobila 36 sedežev, vladna stranka pa le 12. Največjo zmago so pridobili opozicijo-nalci v Besarabiji. V tej deželi -so skoro vse občine glasovale proti vladi, proti krvavemu režimu, ki tako strahuje to rusko deželo. Rumunski kmečki trpini so šli -skupno z nemško in rusko manjšino v boj in so z vlado -rumunskih magnatov temeljito obračunali. Stari Bratianu s* pripravlja da pojde v zasluženi pokoj. Na njegov politični grob bo zgodovinar zapisal: P-ro-ti ljudstvu se ne sme vladati! BOJ ZA SEDEŽE V ODBORU ZVEZE NARODOV. V Zvezi narodov je včlanjenih 56 držav vsega sveta. V Zvezi pa ni treh vele-vlasti: Rusije mi, Ameriške združene države nočejo vstopiti, Nemčije niso marali. Zdaj pa bo Nemčija vstopila. Pa ne kar tako, ampak stavi pogoje. Kakšne ? Zveza narodov ima svoj odbor v katerem so zbrani samo zastopniki velikih držav. Nemčija bo tudi dobila sedež v tem odboru. Nemec pravi: Samo te velike države smejo sedeti v odboru Zveze, druge ne. Zdaj pa -so se .oglasile kar tri države, k: hočejo imeti zastopnika v Odboru: Poljska, Brazilija in Španija, Posebno Poljska se trudi za to in Francoz jo podpira, ker hoče imeti zaveznika poleg sebe. Zadnje dni se tudi Anglija zavzema za poljsko zahtevo. Kmeiko tajništvo Anton Bradelj, Dobrepolje 23. — Pošljite ali prinesite pokojninsko knjižico. Vložili bomo reku-rz. G. M. Zevnik: — Prošnjo Vam dopo-šljemo. Anton Berginc in drugi vojni oškodovanci: Proti Kar niškemu konsorciju s« oglašajo mnoge pritožbe. Kmetsko-delnv-ska zv-eza bo nastopila skupno za v-se prizadete. Pošljite prepis pogodbe. Janez Koritnica: Preskrbite seznam parcel srenj-skega zemljišča. Potem vložimo prijavo za vse jusarje. Alojzij Živic, Zgonik: Zamudili, ste termin za proces. Preostaja še pot milostne prošnje na kralja. Vložili jo bomo. Zaupniki! Vprašanja pošiljajte le na naslov: Kmetsko tajništvo, Trst, Via Im-briani 9, III nadstr. Darovi za „Mali List“. N. N. 2 liri. Iz Košane 10 I.. N. B. s Prema 10 L. M. Sancin, Dolina, 5 L. A. Pavlin, Kobarid, 5 L. Kocjan Josip, P-redloka, 10 L. Maslo Nela, Rateževo brdo, 0.80 L. Avgust Tomažič, Cleveland, 4.60 L. Nik Turk, Cleveland, 4.60 L. A. Sluga, Verona Pa, 4.60 L. J. Jagodnik, Verona Pa, 4.60 L. Rojc Ivan, Tolmin, 10. L. Vsem Bog plačaj ! PODLISTEK Zločin in kazen (Nadaljevanje.) Po ozkih stopnrj-icah, skozi hodnik, poln raznovrstne šare, je dospel Moric v mračno izbo, kjer j-e sedela pri šivalnem stroju starejša oseba. Vprašal je po vdovi Lene. Stara ženska — bila je to grbasta Mina — so je ponudila z mraogimi pokloni, da jo gre iskat'. Rekla je, da je na vrtu im da -razveša perilo. Milistljivi gospod najl bi- potrpel za trenutek. Ko je odhitela, je hodil Moric po ozki sobi gor in dol. Kmalu je zaslišal z vrta dvoje ženskih glasov. Prvi -je bil glas šivilje, drugi, trd in zamolkel, pa je bil oči-v.idno glas vdove L one. Kmalu se je Mina vrnila in z veliko zgovornostjo opravičevala svojo sostanovalko, češ, da je tako bo-ječa, da jo mora skoro privleči če pride kak tuj človek. Za staro šiviljo je vstopila vdova Leme. Moric jo je premeril s hitrim pogledom in je takoj vedel, dia še boleha njeno srce na rani ki jo je prizadel pred leti njegov oče. Bolečina jo je naredila trdo. Med o- brvmi je imela one gube, ki jih zareže v mlado obličje bolj divji srd kot bolečina. Okoli ostrih ustnic ji je igrala odbijajoča, skoro zaničljiva poteza. Vsled- tega izraza je aristokrat začutil, kot bi dobil klofuto po obrazu. To žensko prositi- ? To žensko peljati h krivemu očetu ? Ko bi oče ne prosi-] tako iskreno ! «Ičaj želite?« je vprašala. Delala se je, kot da ima opraviti nekaj pri šivalnem stroju in je obiskovalca komaj pogledala. «Nimam mnogo časa«. «Oprostite, da vas nadlegujem«, je začel Moric z zamolklim glasom. Komaj pa je odprl usta, se je žena zdrznila in stopila korak nazaj. «Pri šel sem«, je nadaljeval, «z neko prošnjo. Jaz sem —». Obotavljal se je. A vedela- je že. Najprej v njegovem glasu in nato, ko ga je pogledala, v njegovem obldčj-u je spoznala o-nega, ki je pred šestimi -leti sesul: njeno ubogo sirečo v prah. Dvoje rdečih peg se je pojavilo na njenih sh-ujšanih licih, prijela se je za vrat, zakaj -prav do tam je čutila bi-ti srce. «Vi ste Ro rtov siin !» je hripavo izustila. Prikimal je. Trenutek j-e stala mimo. Nato pa je rekla držeč prst na suhih, trepetajočih ustnicah. «Vi- — gospod ! Veste li, kaj se je zgodi-jlo pred šestimi leti? In si upate priti j sem? Da, nikakega sramu nimate! Nič srca in nič sramu nimajo«, se je -obrnila j h grbavi Mini, ki se je nekako bolestno zasmejala. «Njegov oče je uničil mojega ' moža in njega ni sram priti sem... Po kaj ste prišli? Ste prišli naročit mogoče novo jopico s -trakovi za gospo mater?« Hripavo se je zasmejala. «S trakovi, rdečimi koti j-e bila kri mojega Jožeta? » «Toda Marija ! Toda Marija ! Tako govorjenje !» je tarnala Mina — «milostljivi gospod, prosim, oprostite —- ». «0 moj Jože !» je zakričala vdova. «Vr-nite mi mojega moža !» Zakrila je obraz z rokami in bridko zastokala. Samo kratek čas je obstala tako. Ko je Mina, jokajoč in nevedoč, kaj bi storila, hotela položiti roko nanjo, je pahnila starko od sebe, se vzravnala, stopila trdo pred mladega Rotite in vprašala mitnno kot prej : «Kaj hočete od mene?« Maric ni bil ponosen, ampak zelo občutljiv človek; po sprejemu, ki ga je tu doživel, m,u je rekla njegova vest, naj jo pusti z njeno bolestjo samo in naj svojo nezmanjšano nese domov. Ko bi ne bil njegov oče, ki je prosil, naj pripelje to žensko, kot prosi umirajoči za rešilno pijačo !... Naj bo! Vse hoče storiti; uspeh za visi od božje volje. «Gospa», j-e rekel tiho, «ali bi hoteli iti k mojemu očetu? Bolan je in vas želi«. Smehljaj je šinil preko njenega obličja. Hipoma se ji je posvetilo: starega muči vest in zato jo zahteva. Dobra naj bo z njim, im mu mogoče cel-o reče, da mu ničesar ne očita. Da, to je ! Najrajši, bi zavriskala. -A vzdržala se je. «Tako?» j-e rekla mrzlo. «Kaj pa mu je? Vem, kaj mu je. Zblaznel je, Bog ga je kaznoval — Bog !» je vendar zankala — «hvala ti, da si ga kaznoval !» «Ko bi ga videli, kako trpi —», je povzel Moric. «Nisem rahločutna«, je rekla zaničljivo. «Vide-la sem hujše stvari. Videla sem stvojega Jožeta ubitega... Ali ste kaj pomislili. kaj me prosite? Jaz naj grem k vašemu očetu ! — Da — da !» Odločno je udarila z noga — «31a bom. Rekla mu bom ; Ali se še spomnite mojega moža. Kako je padel, kako je ležal- s krvavo glavo in je doktor rekel: mrtev je, mrtev - — Sedaj j-e tudi vaša glava razbita in noben zdravnik iie -moro pomagati, — morilec, ,Boig te je kaznoval!» Kaj nam z dežele pišejo Iz BOLJUNCA. Pri nas se je obhajail a v ponedeljek 22. februarja redka in pomenljiva slavnost. 'Obče znani posestnik Jakob Starec in njegova žena Ivana sita praznovala zlato Poroko v krogu svojih domačih, namreč •enega sina, petero omoženih hčera ,in nič rriar>j kot 24 vnukov in vnukinj. Oba sita še krepkega in čvrstega zdravja. Kakor Pred 50 leti sta prišla v cerkev, da se Bogu zahvalita za to izredno milost. Po Primernem nagovoru domačega diušnega Pastorja sta ponovila še enkrat pred oltarjem obljubo medsebojne iljubezni in •zvestobe, podala si prstana in nato prisostvovala sv. maši, med katero sta pristopila tudi k m. obhajilu. S tem sta dala lep zgled vsem mlajšim. Po maši je zadonela zahvalna, pesem. Zunaj cerkve se je vse trlo k njima in jima čestitalo, vsak je hotel od blizu videti zlatega ženina in zlato nevesto, ki nikakor sii pozabila na nevestino dolžnost ter pridno metala sladke konfete v veselje o-trokom. Bog ju ohrani še naprej pri ‘zdravju in moči, da dočakata še dija-nnantino poroko! Bivšemu cerkvenemu isttarešini 'Andreju Pečeniku je preminul 17 let stari sin Alojzij. Bil je tih in blag mladenič krotkega značaja. Huda notranja bolezen ga je spravila v grob. Veliko je trpel, a trpel je udano v voljo Božjo. Umrl je lepo previden. Ganljivo je bilo slovo od matere, katero je iskreno ljubil in ki mu je s Pravo materinsko ljubeznijo stregla noč: dan. Kaiko je bil priljubljen je pričal leP Pogreb in obilo darovanega cvetja in v®ncev. imel je poseben dar za rezbarije; naPravii je polno kletk in aeroplanov, ki sedaj visijo v hiši — v spomin na nje-?a. Bil je samouk, ki je pokazal veliko spretnosti, škoda, da se ta talent ni mo--§"el razviti. Globoko žalujoči družini, ki Je še le pred* letom zgubila edino hčerko Pavlico, mi .še sožalje, tebi pa, dragi Lojze, večni mir nad zvezdami. TOPOLEC pri Bistrici. Kakor drugod, tako tudi pri nas tožijo ljudje o slabih čašah, draginji in visokih ■davkih. Poleg prisilnih davkov, kateri se plačujejo vsaka 2 meseca, odrajtujejo pa še prostovoljno davščino, ki se pobira vsako nedeljo po gostilnah. V nedeljo 21. februarjii, je ta davčni duh zlezel nekaterim preveč v glavo. Medi fanti je bil tepež. Trije so dva napadli. Hudih posledic k sreči ni bilo. — Naš napredek pokažimo raje v treznosti in izobrazbi, da nas ■bodo tujci spoštovali kot zrel narod. torsLiCE. Našo skoraj razpadlo cerkev bodo zabeli popravljati; v občinski seji so bili stroški odobreni; da bi se le kmalu izvr žilo. — Trikrat na teden imamo kmetijski pouk, katerega daje g. učitelj Fran Role; udeležba je ,le pičla. — Davki so le-*os pri nas večji od lani, posebno pa občutimo občinske, ker jih bomo plačali za *ri leta skupaj. — Ta pust so bile pri nas ,ri svatbe. V naši stari domači gostilni «0 zvečer hoteli plesati, kar pride noter ■^omač šnofar z nekim drugim, jih raz-žene in pelje plesat na svoje. Tam so se ^sdinjič šnofarji stepli med seboj in gospodarju še par šip razbili. Mačice pri Podgradu. Pazite I Preteikli teden je peljal Jože Kresevlč iz Račič 66 p. d. Kirn drva v Na cesti med Obrovom in Hrušico ^idie k njemu nepoznan človek, ki zač-Jožeta hvaliti, da ima lep par volov. ^Prašal ga je tudi, če bi hotel svoje zamenjati s parom dobrih konj, ki Ph ima on. Ker Jože ni tega hotel, ga "Vpraša neznanec, če ima kaj za prodati. Jože mu pove, da ima oče doma iz Rači-^ah hšt. 66 eno tele naprodaj. Neznanec s® taikoj odpravi v Račiče in pride h Kir-11 u- Vprašal je po teletu, ker pa so niso mo-zmeniti je poprosil hišnega gospodarja, W »mel tam prenočevati in spraviti ^UKiti eno vrečo kave. Hišni gospodar mu je dial v štali prenočišče in mu rekel, da naj ima kavo prdi sebi v štali. Drugo jutro neznanec vstane in vpraša hišnega gospodarja, da naj mu posodi; 25 Ilir, češ da nima sedaj denarja pri sebi, ker da je kupil na Golcu in v Poljanah ovce in vole itd. Rekel je, da mu vrne, ko pride nazaj po vrečo ikave. Hišni gospodar mu verjame in tudli posodi 25 ilir. Ko je neznanec odšel so šli domači pogledat v štalo — dišali jim je namreč kofe — pa glejte — v Žaklju so dobili namesto kave bukovo perje. Hišni gospodar, takoj sluteč, kakšen «merkant» je bil v hiši, jo takoj udari za njim. In res ga dobi v Pa-sjaku, kjer je v neki štali že «glihal» za par valov. Takoj ga začne obdelavati in zahtevati 25 lir. Neznani «merkant» pa ga prosi, da naj ne kriči in mu da samo 5 I.., češ 'da nima več in jo takoj popiha iz štale in beži dalje. Ta pa v jezi pograbi en kamen ter ga vrže za «lum-pom», pa namesto njega je zadel neko drugo ženo. Opozarjamo vse, h katerim bi prišel ta «merkant», da se bodo znali ravnati, pa tudi varovati in ga izročiti oblastem v roke. Dotični «merkant» si najbrž z drugimi v zvezi ogileduje, kje bi se dala odpeljati ponoči "živina iz hlevov. Torej pozor ! CEROVO v Brdih. Ko se je predi dvemi leti po Brdih tako luštno godilo, smo imeli tudi mi junaka, kateri je zbral krdelce kimavcev, s katerimi je hodil na špas po Brdih, pa tudi varovat sveto Gorico. Otec Pisenti mu je slavo pel; bil je povsod gospodar, zlajsiti pa nad svojo četico. Ker pa so bili nekateri muhasti, so se uprli in pravdo dobili. Možu so dali na pristojnem mestu razumeti, da ni tako svet, kakor st dela, in so ga nekaj požegnali; pa domačinom se zdi, da še ni zadosti «tavlih» in še dobiva iz Gorice razna zdravila, katera mu pa povzročajo hudo nervoznost. Tudi v nedeljo 21. februarja, ga je nekaj [i-ocukalo in je šel s par «furboU» k Maksu red delat.. Zato bo postal cavaliere della luna. Vsi Cerovci, ki poznamo tiste «fur-bote» jim svetujemo resno, naj sikrbe raje, da bodo imele žene in otročiči 'kaj za pod zobe. Pika. KOPRIVA. Prav je, da je dopisnik v deveti številki «Malega lista» oštel koprivska bubi-frizuna dekleta, ki delajo sramoto vsej naši občini. Pri tem pa naj se ne misli, ida smo vsa koprivska dekleta tako; v celi občini imamo kake štiri bubi-frizure. Mislile so, ko bodo imele kratke lase, da se jim pamet podaljša, zdaj pa vidimo, da se je zgodilo ravno narobe: lase so si skrajšale, pa tudi: pamet! se jim je močno skrajšala. Veliko krivdo imajo njihovi starši, ki sami ne dlajo najboljšega zgleda. Kar je bolj pametnih deklet — in teh je hvala Bogu še dosti — pa vse obsojamo tiste štiri sprijenke. Potrebno je, da si tudi v Koprivi osnujemo katoliški dekliški krožefk, da se bomo v njem vzgajale, izobraževale, ob enem pa. ad časa do časa prirejale kako pošteno zabavo. Ta krožek se že snuje. Ena v imenu drugih. ORLEK pri Sežani. Letošnjo pustno nedeljo so Orlečani praznovali s plemenito zabavo, kakor morda še nikoli. Skupina fantov in deklet je priredila igro «Na Visokem«. Priznati moram, da so dobro nastopali, ako se vpošteva, da so se učili sami brez uči-teflja. Sami so tudi napravili udoben o der in okrasili skedenj za gledališče. Vse je bilo tako lepo in veselo, kakor obrazi mladih igralcev. — Kakor marsikje, ima tudi v Orleku dobra stvar nasprotnike Ko sem se omenjene^zabave udeležil, som opazil, kako so se nekateri vaški mladeniči zaničljivo posmehovali. Tako vede nje pa je sramota le za tiste posmehoval-ce same. Napredni mladini pa kličemo : Le naprej s plemenito zabavo! Sežanec. KOBJEGLAVA. Pust je šel letos brez posehnih neumnosti mimo nas. Fantje so se vendar vzdržali, da se mil pretezal tisti škodljivi meh po vasi. Priredili so pa lep zabaven večer, za kar smo jim hvaležni. Želimo, da nas bi v kratkem razveselili s kako večjo prireditvijo. — V ponedeljek pa smo praznovali v vasi redko slovesnost — zlato poroko. Obhajala sta jo starčka Štolcelj, ki sta vkljuib tolilkim letom še dovolj trdna. Bog ju ohrani še dolgo v zdravju in zadovoljnosti ! GABERK v Brkinih. Naša vas je majhna, le 1-4 hišnih številk ima. Zato je še manj potrebno, da i-i mamo kar dva župana. Štiri številke so se odcepile od vaške sloge in si izbrale žensko, da bo komandirala. Želja vaščanov je, naj se ženska odstrani z županskega mesta in pusti nam moškim to čast, ker drugače ne vem kam pridemo. BILJANA. V našem prosvetnem društvu «Lipa» je prišlo do očitnega razkola. Ivdinjašem se je posrečilo razbiti društvo. Bili so pri nas njihovi agitatorji in so zabavljali proti veri in «farjem», da je del poslu-šavcev kar zapustil sobo. Ali je v tem vsa vaša kultura, da izlivate gnojnico na narodno duhovščino? Sram vas bodi. dohtarji, ki imate manj srca in soli ko mi preprosti koloni! «Edlnost» pa še laže, da njih govorniki niso udrihali črez vero in duhovnike. Bo že prišlo na dan. kako so ti gospodje dobili izjavo in podpise, ki jih je pribeila «Edinost». «Mali list« je resnico pisal, mi bomo vse to podpričali s podpisi in če treba s1 prisego. Mi briški fantje ne lažeino, zato lažnjive «Edinosti» ki v Trstu škofa hvali, po deželi pa farje bije, ne bomo brali. Zavedne fante pa poživljamo, naj si zapomnijo, kako grdo so edinjaški priha-jači izrabili našo gostoljubnost in pošte no st. ŠMIHEL. Ta predpust se ni nihče poročil iz naše vasi, čeprav jih je več potrebnih. Potrebno pa ni bilo, da so fantje še v sredo cel diam noreli in ploh vlačili. Ker ni bilo porok, se je pa smrt bolj podvizala. Enega je vzela v četrtek popoldne, drugega v soboto zvečer, v nedeljo popoldne pa že tretjega. Ce bo šlo tako naprej, bomo šli za Božič vsi na kor k maši. Saj je vseh-prebivalcev v vasi le okroglo 350. Vipavce in druge, ki so grablje in vile kupovali od! tistega velikega Mihota, opozarjamo, da jih ne bo več prodajal — Vreme imamo lepo, pa je že res, da je človek bolj zadovoljen, če «e v slabem dobrega nadeja, kakor pa. narobe. Lani smo krompirja malo pridelali, pa ga moramo po malem kuhati, peči pa kar nič, če hočemo kaj vsaditi. Kakor marsikje, so tudi pri nas začeli govoriti o Banjaluki; jaz bi rekel, če nas je naša ilovnata zemlja postavila pokoncu, nas bo tudi držala. Bogdan Mladovič. beriaidi leta 1189. Drugi prednik pa je prišel v dneh revolucije pod gilotino, ker je uspešno pomagal bežati svojemu pa smrt obsojenemu graščaku. Sedanja vlada je odlikovala najstarejšega člana rodbine s križcem Častne legije. Naj pazijo na domače listine tudi naši kmetje ! Saj so rodbinske starine največji ponos vsake hiše. MALI OGLASI ZANIMIVOSTI. Kmet, grof in kralj. Francoski kralj Ludvik štirinajsti je zvedel, da je neki bližnji grof grdo oklofutal kmeta podložnika. Kralju to ni bilo všeč. Povabil je grofa na kosilo, ki je bilo izvrstno, le kruha mu ni dal niti mrve. Po kosilu je kralj vprašal grofa, ali je bil s kosilom zadovoljen, naj kar odkrito pove. Nato je rekel grof : «Veličanstvo, kosilo izvrstno, le, le... kruha je manjkalo«. Nato kralj : «Torej je kruha manjkalo; zato pa je treba vselej lepo ravnati s kmetom, ki kruh prideluje !». Plemstvo kmečkega stanu. Na Francoskem biva kmečka rodlbina Dutreuil (Ditrej), ki ima rodovnik, katerega lahko zavida marsikatera plemeni-taška rodbina. Dutreuili so dokazali z rodbinskimi listinami, da obdelujejo eno in isto polje že 1200 let, počenši z letom 711. Med njihovimi predniki je križar, ki je padel v Sveti deželi v bilki ob TS- VELIKA ZALOGA papirja, papirnatih vrečic. Uvoz in izvoz na v s« kraj«. Po ugodnih cenah. Tvrdka Gastono Dolinar, Trst — Via Ugo Polonlo S. PRODAJALKA izvežbana, mešane stroke, vešča knjigovodstva, nekoliko korespondence, laščine in nemščine išče službe. Naslov pri upravi «Mal. lista«. HIŠA enonadstropna se proda po ugodni ceni. Več se poizve pri Antonu Frank na Premu 56. PRODAM kovaški meh (ventilator) še popolnoma v dobrem stanju. Naslov pri upravi «Malega lista«. ŠIVALNI STROJ (Gritzner) še skoraj nov par mesecev v rabi se proda. Naslov pri upravništvu. Zobozdravniki ambulatorll TRST, v. Settefontane št. 6 od 9. do 12, ure in od 15. do 19 ure Ljudske cene. PRIMARIJA dr. n. de Fiori v Goniči Como Vlttor*to £m. HI, 14 Sprejema od 9-12 in od 2*4 Prvi in edini slovenski, urar in zlatar v GORICI Gosposka nlloa 19 Prlporofea svojo veliko zalogo violi vrat ur, zlatalao I In irebrnlno, vao po nizkih oanah. SUJE Jakob Bevc urarna In zlatarna TRST • Čampoi S. (jiacomo št. 5 ZLATO kupuje v vsaki množini po “najvišjih cenah. KRONB plačuje više kot vsi drugi. ZALOGA raznovrstnih ur in zlatenine. SE 505 Predno prodaš te KOŽE Kun, lisic, vider, divjih koz in druge divjačine, kakor tudi domačih živali, vprašajte za ceno. Franc Stres, Kobarid. Zaloga usnja in raznovrstnega obuvala, na drobna in na debelo. Blago prvovrstno; cene take, da se ni bati konkurence. =hH Dr. SANDRO RIZZATTI SPECIALIST za bolezni ušes, nosa, grla. Asistent dunajske klinike. Sprejema od 11-12 in od 3-4. GORICA, v. MameJi (v. Scuole) 5. GOSPODARSTVO Zemljiška knjiga Naši gospodarji imajo večkrat opravka z gruntnimi bukvami. Ko kupiš ali prodaš zemljišče, je moraš prepisati na novega lastnika v grutni knjigi. Ko pridobiš služnost (servituto), jo moraš vknjižiti v zemljiško knjigo. Zakaj je potrebna zemljiška knjiga? Zemljiška knjiga priča, čigava lastnina je zemljišče ali stavba. Kaže, kako obsežna je nepremičnina. Kaže pa tudi javno, ali ima kdo drugi kake pravice na tvoji nepremičnini. Zemljiška knjiga je koristna, ker javno in zenesljivo priča, kako obsežna je nepremičnina, čigava last je in ali je obtežena s pravicami tretjih. Kakšna je? Vsaka zemljiška knjiga se deli: a) v glavno knjigo; b) v knjigo za popravke. Glavna knjiga. Vsaka davčna občina ima svojo glavno knjigo. V glavni knjigi so vpisane vse nepremičnine, ki leže v tej davčni občini. Vsaka pretura (okrajna sodnija) ima toliko glavnih knjig, kolikor je davčnih občin. Recimo, da ima okrajna sodnija v Postojni 50 davčnih občin. Ima torej tudi 50 glavnih knjig, za vsako davčno občino po eno. Hoje posestvo v glavni knjigi. Vsako posestvo ima v glavni knjigi svoj vložek. Vsak vložek ima tri liste. j Kaj pove prvi list Na prvem listu so zapisane vse parcele, ki pripadajo temu vložku. Iz prvega lista spoznaš, kako obsežno, kako veliko je moje posestvo. Zato ta list imenujemo list za obseg. coz. Skozi vino napelje zelo močan e-letotrični tok, katerega napetost dosega nekako sedemdeset (tisoč |voltov. Tok najprej vino očisti raznih primesi, nato po spoji one kemične sestavine, od katerih izvira posebni okus in vonj starih vin. Če traja ta proces tri ure, ne bo noben strokovnjak ločil narejene «starine;> od prave pristne, ki jo je še tvoj ded ali praded spravil v klet. Lep kapital. Koliko premorejo tržaške paroplovne družbe? Takole se vrste: Kozulič 250 milijonov, Svobodna tržaška (Libera Triestina) ISO milijonov, Lojd 100 milijonov, JeralimiC 21 milijonov, F. Tripkovič IG milijonov, Martinolič 12 milijonov, F. Premuda 20 milijonov, »Lošinj » 10 milijonov, «Dalmacija» 4,200.000, «Istra-Trst» 1,800.000. — Šteli smo vplačani kaipital. Skupna svota znaša 585 milijonov lir. Na vsako glavo tržaškega prebivalstva hi prišlo čez 2000 lir, če bi se razdelilo. Sedaj ima to velikansko premoženje v rokah par «težkiih» mož, kateri so vsaki dan težji. Semenj v Divači, 26. II. Prignanih je bilo 300 volov, 200 krav, 50 telet, 200 prašičev, 100 konj. Cene goveda 4-45 kg živ? teže, prašiči, 0-8 tedenski 100 lir glava; konji klavni, 500—800 lir glava; vprežni 2000—4000 lir. Vinske cene po Istri. Črno vino: Piran 250, Buje 250, Oprtalj 200, Moto-vun 200-250, Rovinj 220-240. — Belo vino: Piran 230, Buje 230 (mio Skat 270), Oprtalj 180, Motovun 200-220, Rovinj 180-200. Kaj pove drugi list. Drugi list pove, kdo je lastnik imetja, Na tem listu so zapisani ime in priimek ter bivališče lastnika. Če je več lastnikov, so vsi vpisani na tem listu*. Kaj pove tretji list. Na tretji list se pišejo bremena. To je pravi črni list. Tu sem vpišejo dolgove, ki teže na zemljišču ali stavbah. (Se 'bo nadaljevalo). Za izseljence v Francijo Kdor hoče iti na delo v Francijo, mora še vedno imeti: 1. delovno pogodbo in 2. pismo, s katerim ga francosko podjetje kliče na delo. Obojo morata potrditi dva urada: 1. Francoski urad za delo, ki je v vsakem večjem mestu Francije in 2. italijanski konzul dotičnega francoskega okrožja. Delavci, ki se vrnejo domov na kratek dopust, morajo iptredloži-ti potni list italijanskemu konzulu v Franciji. Konzulat jim da potrdilo za šest tednov. V tem času smejo svobodno priti domov in se vrniti v Francijo. Če prekoračijo rok šestih tednov, marajo predložiti novo delovno pogodbo. Žene in otroci pod 21. letom smejo iti z očetom z navadnim potnim listom. Če pa je oče že v Franciji in hoče družina k njemu, mora oče vložiti na italijanski konzulat izjavo, da želi, naj pride družina, k njemu. To izjavo, potrjeno od konzula, mora družina priložiti prošnji za potini list. Po čem je lira? One S. marca si dal ali dobil: la 100 dinarjev — 43.50 L. M 100 č. kron — 73.75 L. te 100 fr. frankov 92 50 L. za 100 Šilingov — 347.— L., v* 1 dolar — 24.80 L. sta 1 fnnt — 120 30 L, OBČINA CERKNO (Okrožje Idrija). Staro vino imajo pivci posebno v čislflk. Čim starejše je — seveda, če je pravi spravljeno — tem finejše je. Tekom -desetletij ali celo s to Le ti j, ko «zori», pa leži v kleti kot mrtev kapital. Odslej bo to- nepotrebno. Iz novega vina boš lahko v treh urah naredil najimenitnejšo starino. Način za to je iznašel neki Fran- Razglas Daje se na znanje, da se na sred-postni pondeljek dne 8. marca t. 1. vrši prvi živinski sejem v občini Cerkno. Nadaljni živinski sejmi se vršijo: zadnji pondeljek meseca maja, prvi pondeljek meseca septembra, prvi pondeljek meseca novembra. Ako na kak gorenji dian pade praznik, se sejem vrši naslednjega dne, ki ni ptraznik. Sejmi za mlade prešiče se vršijo v tukajšnji občini vsako nedeljo itn praznik od 15. marča di konca meseca maja. Gorioznačemi letni sejmi se bodo redno vršili tudi v naidatojih letih. Cerkno, dne 21. februarja 1926. Zupan : E. Rojic. y|iiiiiiiiiillllllllll!llllllini!Hlllllliimi||IIUIIIIIIilllllHIIIIIIIIIB {ETERNIT ’ je najboljši za kritje streh I A. JANACH 8c O. ! ZALOGA : Trieste - Trst (12) g = Via Milano št. 12 (pri veliki pošti) s S V zalogi ima tudi cevi za vodovode = = in stranišča. | JAMSTVO ZA VEČ LET. Tel. 22-42. § !fliiiiiiiii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!iiiniiiiiiiiiiiiiiiihiiiii!iiiuiiiii Zobozdravnik Dr. O. Sardoč Specljalist zb ustne In zobne bolezni perfekcljoniran na dunajski kliniki ordlnira V Trstu Via M. R. ImbrSani 16, I« (Prej Via S. Glovanni) IV od 9-12 in od 3*7. 3GE ■■■■■■■■ ■■■■aKHieaicuis Kdor rabi 10081 j * Cerkvena umetnost - Oober tisk NOVA TRGOVINA ENRIC0 T0FFGLETT0 TRSr, Via del Peaoe 4 Velika izbira slovenskih molitvenikov, nabožnih knjig, podobic, svetinj in in drugih nabožnih predmetov. Cerkvena obleka in potrebščine. KONKURENČNE CENE. naj si ogleda zalogo pohištva O. BREINER S S TRNOVO s j g pri Bistrici in OPATIJA, predno \ {j kupi kje drugje. »■■iBBiiaaoMKattfliMH «■•»«*> ■■■■■■■* ^iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiih. Zobozdravnik Kupim čebule od lilij sv. Antona in čebule navadnih rumenih narcisov (tromboni) Ponudbe z vzorcem nasloviti na M. German Tfst via Koma 3. = specialist za zobe in usta — S sprejema | v Sorici na Travnih št. 20 § in v AJdovSčini nasproti | posojilnici i^iiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiiniiiiii^ ' S tab. Tip. S. Spazzal - Trieste, C. C. I. 7469 SEVER & GOMP. - TRST - Ul. Machiavelli, 20 prodaja semena KRMILNE PESE kakor tudi vsa druga KURIM, ZElENJflDNH ter CVETLIfHH semena, garantirana čista prvovrstna po konkumčnik cenak. ^ItlllilllllllillllllllllllllllllllllllllllllllltlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltlllUiillHIllUilllllllilllllillllllllllllllllllllUt ill^. Največja zaloga pohištva H na Goriškem - GORICA, Via Carducci (Gosposka ul.) 14 § Ustanovljena leta 1897. g Na izbiro 50 celotnih oprem f bodisi za spalnice bodisi za obednice | — od prav preprostih do najbolj razkošnih = Cene zmerne! Delo trdno! g Pohištvo lastnega izdelka, izvršeno od prvovrstnih delavcev vsake stroke ANTON BREŠČAK I =a VIA. CARDUCCI (GOSPOSKA UL.) 14 ^tlllillllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllililllllllllllllllllllllllllHIUIIIIIIIIIIIlilHHIIIIIIIIIIIIIIimilllillllllllllUlllllllllllllll^ Čevljarntca roneEssm odlikovana v Papizu in Genovi /024. z veliko j»i'timifo, diplomo in zlato svetinjo TrSt via €«mrtn 5 prt Sv. Jakobu JfSl KADAR KUPUJEŠ ČEVLJE MISLI NA VSE: 1.) da bo zdravo za nogo, 2.) da bo elegantno, 3.) da bo trdna, 4.) da bo cena primerna. F0RCESSIN TE ZADOVOLJI V VSEH TOČKAH. Slovenci l Kupujte samo pvi FORCESSINUl u i