Sloga jači, nesloga tlači Zopet stopamo v novo leto. Bog ve, če nam mnogim ne bo poslednje in samo usoda ve, kaj nam prinaša leto 1940. Večini bo prineslo žalost in trpljenje in le redkim bo naklonilo nekaj radosti. To je pač življenje — večna borba in neprestano upanje. Boriti se moramo nenehoma do naše poslednje ure. Toda to nas ne sme plašiti, da ne bi začeli novega leta z dobro voljo, da tudi sami doprinesemo svoj delež k izboljšanju svojega tcžkega položaja. Danes obvladujejo svet kolektivi, posamez-nik se je umaknil skupnim koristim. Ta prehod od individualizma h kolektivizmu opazimo na vseh poljih — kulturnih, političnih in gospodarskih. Stanovskih organizacij do pred 50 leti skoro ni bilo. Radi razcepljenosti gospodarskih, kulturnih in ipolitičnih organizacij je bil tudi posameznik samostojen in je v vsem igral odločujočo vltogo. Že pred svetovno vojno, prav posebno pa še v p*ovojni dobi je človeštvo vedno izraziteje prehajalo v kolektivizem. Gospodarske enote so se združile v večje organizacije in zveze — v truste in kartele, male politične edinice so se umaknile zvezam, samostojne ih večje države pa so se združile v gospodarsko-politične bloke. Tudi človek ni mogel ostati sam, ker ni bil več dovolj močan, da bi se mogel uspešno braniti pred podesetoreno močjo političnih in gospodarskih organizacij. Pričel je iskati pomoč sočloveka, najprej seveda tistega, ki je imel enako delo kot on in zaradi tega enake interese in težnje — poiskal je stanovskega tovariša. Tako so nastale stanovske organizacije, katerih namen je, s podesetorjeno in potisočerjeno močjo braniti posameznika in stan pred gospodarskimi in političnimi vplivi. Interes posameznika se mora podrediti interesom skupnosti. Razume se, da je za ta gigantski boj posameznik oreslaboten — zato se jih je združilo več ali vsi v stanovsko organizacijo po prispodobi: Drobno šibico je lahko prelomiti, butare pa ne moremo, čeprav je sestavljena iz istih drobnih šibic. Čim več iih je, tem težje jih je zlotnilti. In to prispodobo lahko prenesem na organizacijo: Cim več nas bo, tem težje nas bo zlomiti in tem več bomo dosefili. Priznavam, da vsakdo najprej gleda na svoje lastne mterese. Toda ta motiv nas ne sme prav nič motiti, da bi ne ščitili skupnih interesov, ker s tem koristimo samemu sebi. Stanovska zavest mora 'biti nad vsemi ostalimi pripadnostmi in interesi. Učitelj je oredvsem učitelj, vzgojitelj mladine in ne sme poznati nobenih drugih izvenstanovskih činiteljev. Ako se srečata dva človeka-učitelja, sta pač najprej tovariša, šele potem pripad- nika raznih političnih, kulturnih in plemenskih skupin. Učitelj mora predvsem stremeti, da s svojim delom služi ljudstvu, med katerim živi, da vzgaja zaupano mu mladino v dobre, poštene in razumne gosDodarje in državljane. Dober, nesebičen in za poklic vnet učitelj je ljudstvu potreben. Grem lahko celo dalje: kolikokrat se ljudstvo z veseljem in spoštovanjem spominja učiteljev, ki so bili drugačnega političnega pre^ričanja od njih. Toda vsi so bili vzorni učitelji in vzgojitelji. Ako torej Ijudstvo ne sodi učitelja po njegovem prepričanju, tedaj se tudi mi sami ne smemo deliti po raznih političnih, kulturnih in socialnih nazorih. Res je, kjer je mnogo ljudi, je mnogo mnenj. Toda različna mnenja še niso razlog za razdor, temveč so celo potrebna, da se problemi objektivneje in popolneje rešujejo. Zato morajo prav vsi, ne glede na kakršno koli pripadnost, doprinašati žrtve za posameznika. Kjer ni te pripravljenosti žrtvovanja za vsakega člana, kjer ni resnične složnosti, tam je organizacija brez udarnosti in ne pomeni mnogo. Učitelj mora živeti in delati za življenjsko zajednico, v kateri živi. Ne, tovariši, mi ne smemo poznati med seboj nikakih razlik. Vsakdo se potrudi, da bo dober učitelj, dober tovariš in dober član organizacije. Posebno v današnjih časih, ko je posameznik stiskan od gospodarsko-političnih skupin, je potrebno, da smo složni, da bomo mogli brez težjih posledic preživeti težko preizkušnjo. Zbirati se moramo kot drobne šibice v mpgočno, nezlomljivo butaro - organizacijo, ki nam bodi vedno pribežališče v stiskah in krivicah. Organizacija lahko ščiti člane, če je močna, če je sestavljena iz zavednih in nesebično-poštenih članov. Nobenemu zavednemu članu ne sme postati sredstvo za dosego osebnih koristi, na škodo drugih. Naša prva dolžnost kot članov je in mora biti: poštenost. Iščimo zaščito, ko se nam godi res krivica in zahtevajmo pomoč, ko se potegujemo za dobrino, ki nam po  vseh objektivnih okoliščinah res pripada. Nikoli pa sami ne smemo dopustiti, da upoTabimo organizacijo za pokritje svojih pregrešk ali za izpodrivanje tovarišev. Ni mi treba poudarjati, da le organizacija zavednih članov nekaj pomeni, in da je ostnovno načelo vsakc zajednice — složnost, vsak član — ne glede na politično ali kako drugo pripadnost — mora doprinašati žrtve za posameznika in posameznik za skupnost. Le strnjeno in enotno učiteljstvo bo naša rešitev, drugače pa bomo le drobci, ki jih bo prvi vihar razmetal in pomandral. Zaključujem z besedami' finskega predsednika: Naša organizacija mora biti trda kot iz jekla! —a—