Razne stvari.. Iz domačih krajev. Nov list. V naši tiskarni bo že v najbližji bodočnosti začel izhajati nov list, ki bo odkrival temne namene proticerkvenega, nemškutarskega in od nemSkih trgovoev odvisnega Štajerca ter zagovarjal pravice krščanskega slovenskega ljudstva, Gena bo mu tako nizka, kakor nobenemu drugemu slovenskemu listu. Pričakujemo, da bodo vsi slovenski krogi spodnještajerski pozdravili to novo podjetje z velikim veseljem in ga tudi krepko podpirali. Slovenski mladeniči, posebno vas čaka sedaj lepa in velika naloga, da uvedete ta list v vsako slovensko hišo. — Kmetski državni poslanci iz Štajerske pri ministerskem predsedniku. Štirje slovenski in pet konservativnih poslancev štajerskih je šlo dne 14. majnika k ministerskemu predsedniku dr. Koiberju, da mu glede uravnave rek in potokov in zastran železnic izrazijo svoje želje. V obče o tej stvari je govoril baron Morsey; o nujni potrebi, da se začne regulacija Pesnice in Mislinie in Sotle je govoril g. prof. R o b i č ; o Muri g. dr. P 1 o j; o Savi pod Brežicaini in o Sotli g. 2 i č k a r; g. vitez Berks je polagal miuisterskemu predsedniku na srce, naj skrbi, naj se podržavi železnična proga Celje-Velenje in se zveže železnična proga Velenje-Celje s Kamnikom. Ker je g. Hagenhofer prosil dr. Korberja, naj gieda, da se pomnoži število tehnikov, ker brez teh itak ni mogoče uravnati reke in zidati železnice; je pristavil poslanec, da ravno v tem je zadržek, da se za Sotlo še ni napravil najbrž niti regulaciiski načrt, ker primanjkuje potrebnih tehničnih moči. Gospod ininisterski predsednik je obljubil, da hoče oskrbeti načrte za uravnavo vseh rek v državi in se ima po gotovera redu to delo izvršiti. Razgovor je trajal dobie pol ure. G. Simon Kukec, narodni pivovar v 2alcu in v Laškem trgu, je poslal pretečeno leto na svetovno razstavo v Pariz svoje izdelke marčnega, granatnega in cesarskega pivž. Te dni je prejel veliko zlato svetinjosčastno diplomo. Ako pomislimo, da je bilo v Parizu razstavJjeno najboljše pivo skoraj celega sveta, moramo biti Slovenci pač ponosni, da se ie naša dornača tvrdka tako pohvalno odlikovala. To priznanje pa je tembolj pomembno, ker je Kukecevo pivo varjeno izključno le iz savinjskega hmela. Gliha vknp štriha. Da so kranjski liberalci pod Tavčarjevo komando v zvezi z najhujšimi sovragi slovenskega ljudstva, je že zdavna moral spoznati vsak, ki nima v glavi mesto možganov egiptovske teme. Med drugimi le nekaj dokazov: 1. Dr. Tavčar s svojimi hlapci je že več let v tesni zvezi s kranjskimi nemškutarji v deželnem zboru. 2. Kranjski liberalci mečejo tisočake za nepotrebno nemško gledališče v Ljubljani. 3. Dr. Tavčar je lani stopil v zvezo z dr. Mravlagom v Celju in dal pogum štajerskim nemškutarjem zoper našo gospodarsko organizacijo, ki hoče pomagati slovenskemu kmetu iz tujih krempljev. 4. Ptujski nemškutarski list »Štajerc« je z veseljem pozdravil ustanovitev liberalnega društva v Šmarju, ki je pankert ljubljanskih liberaluhov. Že ve zakaj! 5. »Slo- venski Narod< v št. dne 14 maja črno na belem hvali >Štajerca«, da je dobro urejevan list, da ubira narodno struno (čujte, čujte, narodnjaki) in kmetsko struno, čeravno sam mora priznati, da je »Štajerc« volk v ovčji obleki, da spodkopava tla slovenski stranki. »Narod« ve samo to, da so nekateri slovenski narodnjaki drli Ijudstvo, za nernškutarje pa nič ne ve. Če so si res tudi nekateri narodni možje omadeževali roke z oderuštvom, so delali po »Narodovih« načelih zoper naše geslo: Vse za vero, dom, cesarja. — Na Štajerskem so vsi rodoljubi spoznali, da je treba ustanoviti nov list po nizki ceni, ki bi budil zavest med ubožnejšim Ijudstvom, ki večjega lista ne more plačevati. Potreba se je paC spoznala, a storilo se ni nič. Sedaj pa, ko se snuje v Manboru tak list, že psuje »Narod«. Liberalna modrost, razloži nam to-le: z ene strani očitaS duhovnikom, da nič ne delajo, kakor hitro se pa kaj stori, ti zcpet ni prav. Neumnost in liberalizem sta si pač brat in sestra. V tolažbo nemškutarskega »Naroda« še povemo, da bo novi list vsekako izhajal, in da je »Slovenski Gospodar« pridobil zadnja leta več naročnikov, kakor jih ima »Narod« vseh skupaj. Velika mladeniška slavnost se vrši na binkoštni pondeljek pri sv. Benediktu v Slov. gor. Pri poznem opravilu imajo mladeniči skupno sv. obhajilo. Popoldae je slovesno blagoslavljanje krasne fantovske bandere, za katero so benediški fantje v par mesecih nabrali okoli 300 K. Po večernicah priredi pa bralno društvo na čast vrlim mladeničem prelepo veselico s petjem, tamburanjem in predstavljanjem pobožnih in veselih iger. Smrt. Pretekli četrtek smo zagrebli v hladno zemljo v Grižah mnogozaslužnega g. žapnika Matija Arzenšeka. — Pokojni je bil duhovnik pravega cerkvenega duha, navdušen in goreč zlasti za lepoto cerkev. Povsod, kjer je pastiroval, je zapustil spomin svoje gorečnosti za hišo božjo. Pri podružni cerkvi sv. Mihaela nad Laškim, v Sv. RupreLu nad Laškim, posebno pa v Grižah, kjer je postavil dve novj cerkve — farno cerkev in podružno cerkev v čast Lurški Mariji. V tej podružni cerkvi postavil je orglje, katere občuduje vsak, kdor jih sliši. Ravno tako }e tudi druga cerkvena oprava priča njegove vnetosti za čast božjo. Pokojnik je bil v družbi vesel in kratkočasen. Dasiravno precej betežen, imel je zlomljeno nogo, pa bil je vendar zmir vesel in dobre volje — in to tudi nazadnje v svoji hudi in mučni bolezni, ki ga je mučila dobrega pol leta. Bog mu daj večni mir in pokoj in večna luč naj rau sveti! Sv. Pavel pri Preboldu. V soboto dne 11. t. m. smo imeli tukaj v vasi sv. Lorenc ogenj. Zanetila sta ga dva otroka. K sreči je bil izbruhnil na koncu vesi in je veter pihal ugodno, sicer bi bila lahko pogorela cela vas s cerkvijo vred. Hvala gre tudi skrbnim ognjegascem, ki so bili hitro k redi s štirimi brizgalnicami. Tudi St. Peterčani so prileteli svojo brizgalnico na pomoč. Smrt vasovalcev. Dne 30. aprila je hodil hlapec Humsky iz Girkovec vasovat v Mihalovce. Pri oknu sta ga dobila dva mihalovska fanta ter ga tako nabila, da je že 1. maja umrl. — Dne 8. maja sta hodila na Gabernik vasovat fanta Jakob in Anton Matjašič iz Oblakov pri Sv. Lovrencu v Slov. goricah. Bila sta hudo tepena in Jakob Matjašič je v nevarnosti za svoje živlienje. Na cesti je umrl 811etni Filip Kovačič iz Litmerka pri Ormožu dne 7. t. m. Bil je v ptujski hiralnici, katero ie zapustil. Na poti domov se je blizu Dornave zgrudil na zemljo in izdahnil svojo dušo. Ubil je dne 8. t. m. posestnik Jurij Klemenčič iz GruSove pri Mariboru brez vsakega povoda kmečkega fanta Fr. Ribiča, ki se je s tremi tovariši vračal od nabora. Napadeni je bil pri priči mrtev. Sv. Ropert v Slov. goricah. Volitev v Spodnji Voličini dne 11. maja burna. Posredoval je komisar c. kr. okr. glavarstva; red vzdrževali orožniki. Izid izvrsten. Zmaga narodne stranke na celi črti_ Dopis siedi. Pri Sv. Juriju ob Ščavnici imajo zopet narodno občinsko predstojništvo. Dne 12. t. m. so bile volitve in županom je bil izvoljen g. Jurij Brumen iz Biserjan. Svetovalcem sta izbrana g. Jernej Košar in gosp. Jožef Svetonja. — Svojemu rojaku, velec. g. dr. F r. 11 e š i (> u je novi občinski odbor pri Sv. Juriju ob Ščavnici poslal to-le častitko: Blagorodni gospod doktor! Povodom volitve predstojništva v župnišču zbrani občinski odborniki Vam k promociji sub auspieiis Imperatoris, ki je Vaši rojstni občini v visoko čast, vsi iskreno častitajo! Bog Vas živi! Sv. Jurij ob Šoavmci, dne 12. majnika 1. 1901. Jurij Brumen, župan s celiin odborom. Poročil se je v Vojniku učitelj g. Leopold Čulk z gospodično Lujizo Brigito Jamnik. V Ormožu je urarl dne 8. maja odvetnik dr. J. Petovar, star 77 let. Notarijat v Kozjem. Na predlog notarske zbornice je okrožna sodnija v Celju imenovala g. dr. Josipa Barle not. namestnikom za izpraznjeno notarsko mesto v Kozjem. Iz šole. Za okrajna šolska nadzornika sta imenovana nadučitelj v Slovenjem Gradcu g. Ivan Dreflak za šolske okraje Ptuj, Orinož, Rogatec, Ljutomer inZg. Radgona in učitelj v Rogatcu g. Anton Žehelj za šolske okraje Slovenji Gradec, Marenberg, Šoštauj in Konjice. Duhovniške vesti. 2upnijo Sv. Jurij v S!ov. gor. je dobil ondotni provizur č. g. Alojzij Šijanec in bil zadnji četrtek v Mariboru umeščen. Hrvatski uditeljiščniki iz Zagreba pridejo pnhodnjo soboto v Maribor. V Ptuju je odložil obeinsko svetništvo notar Fijaf«ro. Nihče se ni jokal. V Št. Ilju nad Mariborom se je šulferanjska šola vzela v javno upravo, to se pravi, slovenski kmetje jo bodo morali pla¦čevati. Velikanski cirkns Barnum in Bailey bo priredil dne 31. maja dve predstavi tuai v Mariboru. Med mnogobroinimi zanimivimi rečmi omenimo posebno: slone, žeaske klovne, moderno ženo v nenavadnih opravah, 70 dresiranih konjev, ki nastopijo ob enem, spafike, velikane, palčke, dvanajst možkih in ženških mojstrov-jahalcev, telovadne umetnike, dirko konjev, predstave v treh prostorih, predstave na dveh odrih, v zraku in na dirkališču, dve menažerije divjih in ukročenih živali, zbirko redkih živali, 400 konjev itd. Kdo se more čuditi, ako slisi, da se teh predstav ogrornno število ljudi udeležuje? Vsa cirkusova oprava se pripelje na 67 posebnih železniških vozovih v Maribor. Zborovanje na Pouikvi se vrši v nedeljo dne 19. t. m. v farovžu po večernicah. Zborovanje priredi bralno društvo na Ponikvi, torej ne bo politično. Govorit pridejo zunanji govorniki. Ker je zanimanje veliko, pričakuje se obilna udeležba. G. Oroslav Kušec, posestnik v Tržišču pri Slatini, je imenovan vinarskim nadzornikom za rogaški in šmarski okraj. Čestitamo! Celjska vahtarca se hudo jezi radi tega imenovanja, ker je g. KuSec narodnjak. Mi pa niislimo, da se smejo narodnjaki kakoršen je g. Kušec pač nastavljati, ne pa agitatorji, kakor je nemškonaeionalni direktor Šmid v Manboru. Dež. odb. g. Robiča opozarjamo na delovanje tega moža. Obljube presv. Srca Jezasovega. Knjižica s tem napisom, namenjena za pobožnosti k Srcu Jezusovemu, je izšla in se dobiva v naši tiskarni. Posamezni komad stane 10 h, s poštnino vred 14 h. 100 komadov skupaj s poštnino vred 8 K. Majhni zneski se lahko pošijejo v znamkah v pismu. Častilci Srca Jezusovega, sezite po tej lepi knjižici! Od Sv. Urbana nad Ptujem. Z veseljem čitamo tudi pri nas Vaš cenjeni list, »Slov. Gospodar«. Posebno pa nas je razveselil oni članek, v katerem pozivljate nas mladeniče, da bi se združili v druitva in tako budili narodni čut in Ijubezen do mile nam domovine in svete vere. A ko dobite, gospod urednik, tudi iz drugih krajev ptujskega okraja poročila, da se zanimajo za organizacijo mladeničev, srao tudi mi koj pri volji, da stopimo k tej zvezi. Torej, dragi mladeniči slovenskih goric in ptujskega polja, sporočite to reč slavnemu uredništvu, da znamo, kakšnega mnenja so drugje. Na delo tedaj, ker resnobni so dnovi, a delo in trud naj Bog blagoslovi. Več urbanskih mladeničev. Kmetijska zadraga v žnpniji središki ima v nedeljo, dne 19. t. m. svoj letni občni zbor po večernieah v prostorih T. Šulek s sledečim vsporedom: 1. Poročilo predsedništva o delovanju in letnem računu. 2. volitev 3 odbornikov predsedništva. 3. Slučajnosti. — PredsedniStvo. Pri Sv. Ani n. K. v Slov. gor. se je ustanovila dne 7. maja t. 1. družba mladeničev pod varstvom brezmadežne Device Marije in sv. Alojzija. Družba je, kakor razvidno, cerkvena in kot taka velikega družabnega pomena. Udov bo, kakor se kaže do zdaj, približno sto. Upamo pa jih seveda več. Bralno društvo pri Sv. Ani n. K. v Slov. gor. je inielo dne 28. aprila svojo prvo toletošnjo veselico. Spet se je pričela z vabljivim in ganljivim petjem domačih, kakor umetnih popevk, ki bi naj vabile ude in neude k nedolžni zabavi v Krambergerjevih zasebnih prostorih. Udeležba, zlasti od domačinov, je bila hvale vredna, kajti oddalo se je 120 vstopnic. Med tujci so nas presenetili apački obmejni Slovenci se svojim vrlim vodjo Moravanom č. g. A. K. Slovenec, četudi med tujim narodom, čuti, da mora med svoje; s privlačno močjo ga žene med brate in sestre slovenske. Kakor smo svojedobno naznanili, so se občinstvu predstavljale tri gledališke igre. »Stari oče iz Amerike«, prvi igrokaz se je povoljno vprizoril. Mlademu Tonetu, ki »pije kakor mavra«, je dobrn stekk«, čeprav se je nekoliko bal daljšega nastopa na odru. Šaljivi nastop debelega, skopega krčmarja in sitnega berača je bil radi kostumov izvrsten. Vzet je iz začetka igre »Pravica se je izkazala«. Druga igra je bila >Jeza nad petelinom in kes«, objavljena v II. zvezku krščanske socijalne zveze. Naj v kratkem načriamo vsebino. Gospodinja Vladka (M. K.) ie bila vajena vstati vsaki dan ob petelinovem petju. Njene tri dekle, ki rade poležavajo, so tega kričača že čez glavo site, ter sklenejo sprva ga umoriti, pa si premislijo ter ga raje prodajo botri Katri za eno krono. A zdaj, ko petelina ni več v hiši, zdaj Se le nastane pravi nered. Gospodinia Viadka kliče od zdaj, misleča, da je petelin že odpel, dekle že ob iednajstih, ob polnoči, ali ob prvi, tudi drugi uri po polnoči in uboge dekle so kar iz uma, ker se njim toliko blažeai počitek krade in krati. Zatorej se kesaio devičice noričice svojega dejanja s peteliaom, ter ga hočejo na vsak način spet od botre Katre. A ta, ki rada skaže vsakemu človeku prijaznost in pridno zraven njuha, ga njim ne more drugače dati, kakor za 6 kron. Pridni petelin je spet doma. Vladka ga je vesela, dekle zadovoljne. da do petelinovega petja mirno spijo in botra Katra je tudi dober kup naredila. — Dekleta, se mora reči, so dobro svojo nalogo rešila Najboli smešen pa je bil seveda »Krojač Fips«, tretji igrokaz, kojemu se je, kar bi bilo spodtakljivo, nekoliko pristriglo. Ta igra zahteva več izurjenosti in temeljitega vglobljenja, kakor navadne domače predstave, vendar se ie tudi ta igra dobro obnesla. Če nam Bog da in nam je sreča mila, bodemo 7. julija obhaiali v večjem slogu drugo obletnico obstajenia tukajšnega bralnega druStva in ob jednem Ciril-Metodovo slovesnost. V jesen pa vprizorimo z božjo pomočjo prelepo igro »Lurška pastarica«. Do tedaj nam zdravi! Iz drugih krajev. Taki so nfarji". Na Nemškem se je v tovarni v Griesheimu prigodila velika eks- plozija. Strašan požar je zadivjal in za prvo eksplozijo sledile so druge. Pod razvalinami je zagreblo mnogo delavcev, mnogo jih je ranilo. Ljudje so prestrašeni bežali od nevarnega kraja, samo jeden se mu je bližai — kapelan bližnje župnije z zadnjo sveto popotnico. »Nazaj«, klicali so ljudje kapelanu, a kapelan je nevstraSeno odgovarjal: »Dolžnost me kliče!« in tja, od koder se je sliSal stok smrtnoranjenih delavcev. Junaškega kapelana je čuvala božja roka. Podelil ie ranjencem tolažbo, a priSel je iz velike nevarnosti nepoškodovan. Najmanjša in največja nra na svetu. Največja ura na svetu se nahaja na kolodvoru v liverpolski ulici v Londonu. Kazalo te ure ima v premeru 6 metrov in pol, a kazalce tehta 1 in pol stota. Po tej uri je vravnanih 624 ur na kolodvorih iztočnih železnic, katere vse gredo natančno. — Najmanjšo uro na svetu pa je izdelal nek Pavl Ditisheim v La Chaux de Fonds-u na Francoskem. Ta ura ima v premeru cele tri railimetre; pnro ima v premeru 178 mm. a tehta yi0 miligrama. Nihalce v uri tehta 175 miligrama ter se premakne vsako uro 18.152 krat. Gena tej uri je 4800 gld. Kmetovalci na Danskem. Na Danskem so se v enem stoletiu popotnoma spremenile razmere. Prej so imeli vso moč v rokah veleposeslniki; zdaj jo imajo kmetje po zadrugah. Danska je dandanes najbogatejša dežela za Anglijo. In kako so prišli danski kmetje do svoje moči in do blagostanja? Oni znajo ceniti strokovno izobrazbo. Njihove šole so od ljudske šole naprej tako urejene, da služijo posebno tudi njihovim stanovskim zahtevam. Zato pa je pri njih proizvajanje pridelkov velevzorno, a tudi prodajanje pridelkov leži v njihovih spretnih rokah. Nek danski politik je izrekel o danskem kmetu ponosne besede: Kedar se bodo v prihodnjem stoletju enkrat kmetje velikih držav zavedli svojih državljanskih pravic in prišli do spoznanja napredka, tedaj bodo morali v danskem kraetu spoznati prednjo stražo velike osvoboditve kmetov. Za spovedno molčečnost v — smrt. — Meseca julija 1. 1894 bil je obsojen duhovnik v Lavalu na Francoskem Bruneau k smrti, ker se mu je podtikalo, da je umoril duhovnika F r i c o t a. Zatrjeval je svojo nedolžnost zaman. Sedaj poročajo franeoski listi, da je v Nantesu umrla bivša služabnica duhovnika Fricota. Le-ta je na smrtni postelji izjavila, da je s pomočjo neke druge osebe umorila Fricota. Njeno prvo delo po umoru je bilo, da je šla k duhovniku Brunea-u in se mu spovedala svojega strašnega deianja. S tem je Bruneaua s spovedno molčečnpstjo zavezala, potem pa spretno proti njemu nagromadila toliko obtežilnih dokazo^, da je duhovnika Bruneaua sodišče obsodilo na smrt. Bruneau je res moral umreti na šafotu, ne da bi z besedico izdal spovedno molčečnost. Umevno je, da vzbuja to odkntje povsod velikansko pozornost. Tak je katoliški duhovnik! Svarilo. Razni tuji podjetniki, banke itd. deloma pismeno, deloma po agentih ponujajo svoje srečke in obetajo visoke dobiCke. Zlasti z Ogerskega in Holandskega ali Nem«kega pribajajo take ponudbe. Deželna vlada opetovano svari pred nakupom takih srečk, ker cela Htvar ni drugega, nego navaden »švindel«. Torej naj vsakdo kratkomalo zavrne vsa taka pisma, nadležnim agentom pa na,i pokaže vrata. Čuden shod. V Londonu se je vršil shod mož, katere je združila skupna nesreča, da so njih žene — pijanke. Namen shoda je bil, da se ustanovi društvo proti pijanosti udanim ženam, ki so nesreča mnogih družin. Sklenilo se je posredovati, da se bodo mogli možje od pijank ločiti in da bo pijanstvo žensk zakonito dovoljen vzrok razločitve zakona. Velika slavnost hrvatskih delavcev bode dne 29. in 30. junija t. 1. v Varaždinu. Hrvatsko delavsko pevsko društvo »Vienac« v Varaždinu bode blagoslovilo svojo zastavo. K slavnosti bodo povabljena tudi slovenska delavska društva, ki se povabilu gotovo odzovejo. Nenavaden dar srbski kraljici Dragi. Iz Belegagrada poročajo, da je g. Paja Bardakovič poklonil kraljici Dragi kanarčka najredkeje vrste in v čudežni lepi kletki. Isti g. Paja je pred rojstvom kralja Aleksandra podanl kraljevi materi ist'>takega tička in jej želel — sina. Ker se je takrat uresničila njegova želja, se nadeja, da se uresniči tudi sedaj. Pogrezajoče se mesto. Pogrezati se je začelo mesto Northwich na Angleškem. Pod mestom so veliki zakladi kamene soli, ki se pridno izkoriščajo. Izkopali so velike votline, v katere so napeljali vodo, tako da je nastalo podzemsko iezero, v katerem se je kamena sol raztopila. To slano vodo so s sesalkami spravili na dan ter dobili iz nje čisto sol. Dol pa napeljujejo čisto vodo. Voda razjeda solnate sklade pod mestom, in mesto se je začelo zato pogrezati. Najprej se okna in vrata niso dala zapirati, potem je začelo zidovje pokati, in nekatere hiše so se že prectj nagnile. Stavbeniki take hiše obdajo z močnim lesenim odrom in jih z vijaki nazaj »šravfajo« ter potem zvezujejo. Sitno delo! Novo mrtvo morje. Potnik Sven Hedin je odkril na tiberski visočini novo solno jezero, ki je toliko veliko, da ga Sven Hedin nazivlje >novo mrtvo morje«. V jezeru je toliko soli, da vesla postanejo nakrat bela. Hedin je moral broditi po jezerski vodi dva kilometra daleč, da je prišel do mesta, po katerem se lahko veslja. Društvene zadeve. Kmetijska zadrnga v Makolah je imela dne 1<2. t. m. občni zbor v poscjilničnih prostorih. Po pozdravu je dobil besedo g. prefekt Korošec iz Maribora. Med drugimi razlogi za uspešno delovar\ zadrug je navajal predvsem strokovno izobrazbo kmečkega ljudstva, kateremu so zadruge namenjene. V to svrho pa bo služilo: večkratno shajanje zadružnikov in pogovor o kmetijskih zadevah, prirejanje poučnih shodov, na katere se naj povabijo strokovnjaki, pridno čitanje gospodarskih časnikov, pozimski poučni tečaji za nekatere stroke narodnega gospodarstva, pošiljanje kmetskih sinov v kmetijske šole. Za višjo izobrazbo kmetskih sinov v kftietijstvu naj bi skrbele zadruge, občine, okrajni zastopi. Izmed glavnih pogojev za ugodno rešitev kmetskega vprašanja je kolikor možno visoka strokovna izobrazba kmeta samega. Govorniku so zadružoiki v zahvalo zaklicali trikratni: živio. Sprejela sta se dva s k 1 e p a ter se naznanila že tudi g. drž. posl. Jos. 2 i č k a r j u. 1.) Kmetijska zadruga v Makolah pozivlja slovenske državne poslance, da pritiskajo na vlado, naj poskrbi za Spodnji Stajer slovenske kmetijsko-izobraževalne šole. 2.) Kmetijska zadruga v Makolah pozivlja slovenske državne poslance, naj delajo pri vladi na to, da se za spodnještajersko zadružništvo ustanovi posebna presojevalna komisija, ki bo stala ob strani zvezi spodnještajerskih zadrug. Na-to se je pričel jako živahen razgovor o zadružni prodajalni. V razgovor je posegel Se večkrat tudi g. Korošec, ki je pojasnjeval različne in obširne zahteve za prospevanje takega podjetja ter svaril pred vsakim nepremišljenim korakom ki lahko postane za marsikoga usodepoFn. Kmetijska zadrnga v Ivanjcih bode imela svoj prvi občni zbor v nedeljo dne 19. t. m. ob 4. uri popoldne v hiši g. Šturma. Ako bi se tega zborovanja ne udeležilo zadostno število zadružnikov, bode drugo zborovanje ob 5. uri isti dan v določeni hiši pri vsakem Stevilu navzočih zadružnikov. K obilni udeležbi vabi načelstvo. Katoliško tiskovno društvo ima dne 15. julija obdni zbor. Slovenska šolska Matica v Ljubljani. Odbor tega najmlajšega slovenskega književnega društva jako marljivo deluje. Posrečilo se mu je že pridobiti prav lepo število priznanih pedagoških pisateljev, ki so z vsem zanimanjem pri delu. Pričakovati je torej, da bodo že prvi sadovi, ki hoče ž njimi Matica svoje društvenike obdariti koncem prvega leta, pokazali, da hoče z vso resnobo in vnemo gojiti polje pedagoške vede. Tudi društvenikov se je oglasilo že lepo število, od katerih jih je 583 letnino že plačalo; med njimi je 8 ustanovnikov. Toda lahko bi jih bilo že več. Pcgrešamo med njimi Se marsikoga, ki bi ne smel izostati. Še enkrat opozarjamo, da }e vsakemu društveniku na korist, če se število društvenikov pomnoži. Čim več denarja ima društvo na razpolago, tem več darov more svojim društvenikom podajati. Še je čas, da se oglase za tekoče leto novi društveniki. Po pravilih se sprejemajo društveniki do konca rožnika vsakega leta. Posojilnica v Framu ie izdala računski zaključek za deveto upravno leto 1900. Skupai promet je iznašal 254.041 K 76 v. Rezervni fond znaša 10.814 K 42 v. Zadnja revizija se je izvršila dne 15. junija 1899. V Jarenini se bo predstavljala igra »Lurška pastarica« na prostoru pri cerkvi zaporedoma dvakrat in sicer v soboto, dne 18. maja in v nedeljo 19. maja ob 8. uri zvečer. Vstopnina za ude 20 vin., za neude 30 vin., sedeži 40 vin. K obilni udeležbi vabi odbor kmečkega bralnega društva. — Ob neugodnem vremenu se predstava preloži.