I
Za kazen!                        ,
Mi bilo miru in  ga ni bilo pri Trdanovih.  Dan  na           . dan se je sližaio:
nGrahasta bo mojal"                                                          Jj
,Ti si   izbral   belo, ko   je   pogledala   iz  lupine.           1
Grahasta bo pa moja !"                                                             '
VCasih je šcl prepir 5e naprej — prav do joka.
Tedaj   so   pa Trdanova   mali   poscgli   v   kotiček   za           ]
omaro, in  prepirljivčka sta  jo morala  odkuriti v var-          I
nejše zavetje in se bolj potiho prepirati dalje.                       f
Pcpček in Jakec sta bila  pri Trdanovih  cdinca.           \ Prvi je pred kratkim zamenil nerodno srajčko s hlač-
kami, ki so se prav tesno oprijele Pepčka, kajti bil je           |
prccej obilen. Jakcc pa je prvo  leto   uživai sladkosti           '
in bridkosti učenega sveta v vaški šoli.                                  !
Ko so nekega dne mati nasadili   kokljo   in deč-
koma obljubili, da bosta  dobila vsak  eno  jarčko,  ni           -
bilo več mlru. Miru ni imela niti mati niti koklja. Maler          •'
— 134 —
sta fanta vedno nadlegovala, kakšna jarčka bo Pepčkova in kakšna Jakčeva. Eden je hotel iraeti belo, rtrugi pa         | grahasto. Včasih pa oba   grahaslo,  ali  pa  oba belo.         I Tako, da ni bilo nikdar miru. Kokljo sia privzdigovala         j in gledala, kdaj se bo izvahlo  prvo pišče.    Nista   že         , mogla pričakati   srečnega   dneva.  Vedno so jima bile         i v mislih   piške,   še   celo   ponoči  sla   sanjala   o   njih. Pepček je enkrat na ves glas klical:   BO jarčka, moja jarčka!" Potcm se  je šele zavedel,   da   se mu   sanja.         ,
S kokljo sta mala nepotrpežljivca tako ravnala, J da je včasih vsa jezna zapustila gnezdo in se ni vrnila, | dokler sla bila dečka zraven. Čc sla jo dobila v roke, I jo je eden pesloval, drugi božal in gladil. Pepček I je celo izpraSeval, koliko časa bo še valila, če je kaj I lačna, in drugo, kar mu je ravno prišlo v mlado gla- j vico. Seveda koklji ni bilo všeč to početje. Oodrnjala I je po svoje, a dečka se nisla zmenila za lo. Tudi mati . jima je vedno pravila, da jo morata pusiiti v gnezdu, a kaj je pomagalo! Kadar ni bilo malere, sta bila prosta in pozabila sta na vse opomine.
Nekega dne se je odprlo prvo jajčece, in prisla je lepa bela piSka iz njega.   Čez  par   dni   pridejo še         , tri; potem so pa čakali  zastonj.   Mali so spoznali, da         | so vsa druga jajčeca pokvarjena.in sicer najbrž zaradi tega, ker sta jih deEka vedno jemala v roke. Tako so         ' imeli namesto desetih jarčk samo štiri,   po   krivdi ne-         |
ubogljivih fantičev. Od tedaj so jima mati zabičali, da         I se ne smela vei dotakniti  pišk,   zlasli, ker je Pepček eno prijcl s tako močjo za vrat, da bi bila kmalu po-         ' kazala jezičck in seveda tudi poginila. Deček ni vedel,         '.
da ima v roki mehko. občutijivo živalco.         '                   '
Od tedaj so piške res imele mir. Bila je namreč tudi koklja zelo huda. Celo Jakca se ni bala. Samo enkral se je mislil meriti z njo, pa jo je moral popi-hati z opraskano roko. Od tedaj je bil mir: samo od daled sta dečka gledala mladi zarod.
Najlepša med vsemi šlirimi piškami je bila gra-hasla, ki se je tudi prva izvallla. Vse druge so bile bele kot koklja. Včasih so se valjale piške po prahu in bile         >
— 139 —
Nekaj časa so vsi zrli za Francetom, nato pa odšli. —
,,Žejen sem, Jožek, kje bomo dobili kaj vode ?" je tožil Alešek.
Jaz sem tudi," se odreže Feliks.
.Pojdimo v naš grič, se bomo napili iz studenca. Potlej bomo šli pa jagode brat"
Rudolfu ni bil nič kaj prav Joškov nasvet; pa je le šel z njimi, da je imel druščino.
Stopali so po skalah proli studencu. V skalah je bil smrckov žleb, po kalerem se je cedila biserna voda. Mrzla ]e bila in krepilna.
nZ mamo sva jo tukajle pila zadnjič," je pravil Jožek. ,,Saj vem. Mama so še rekli, da srebro pijeva. Svetlika se res, kot bi bila srebrna".
Feliks je nastavil polič k žlebu Imel ga je ssabo, da bi vanj nabiral jagode. Najprej ga je pomil nalo je naločil vanj studenčnice in dal   piti   bralcu Alešku.
,,Najmlajši mora prvi piti!"
AleSku je krožil krog usten sladek smehljaj.
.Pollej pa še meni natoči,"  reLc Jožck.
BBom."
Rudolf je medtem rezai leskovo palico.
Ko so se vsi napili, so se odpravili po Lopar-jevem griču navzdol proti Meščevemu Zavodu.
Spočelka je bilo semterlja nekaj borovja, ki je bilo prazno Čimviše pa so žli, tem več ga je bilo. A ne samega borovja! To borovje je bilo polno jagod. Kroginkrog je bilo vse črno.
Rudolf je legel v praprot Zdajpazdaj je utrgal kakšno borovnico in jo pojel.
Jožek in Alešck sta počepnila pri smreki, okoli kalere je bilo polno borovnic. Alešek je snel z glave slamnik in ga položil med vresje. Obtrgavala sta bo-rovje in metata debele jagode v slamnik. Feliks je bil blizu njiju in je bral jagode v polič.
Toda pod gozdom sta pleli na njivi Kovačeva mati in hči Franca Francini sestrici Metka in Tona, sta skakljali po travi in se lovili. Mali so jima rekli: nPojdita gor v grič po borovnic in jih prinesita naina, da ne bova tako žejni."
— 140 —
Šli sta. Molkov Jožek ju je opazil in je zakričal: ,Na korajžo, Kovačeva Metka in Tona, 6e vaju je kje kaj, na korajžo¦"
Mclka in Tona sla moltali. Ker je pa Jožek le kričal pod smreko.seje ojunačila Metkain jezavpila: ,Na korajžo,  Molkov Jožek, ie ie  je  kaj v hlačah!"
Nastal je tnolk Tiho so brali borovnice. Sotnčni Žarki so se lomili ob smrckah. Med bukvami so se oglašale prepelice. .Pet pedi, pet pedi," se ]e razle-galo po gozdu.
,Če ti meriš samo pet pedi, jaz jih meriin več," se je hudoval Jožek. Ker ni mogel prepclice ugnati z bcsedami, jo je  oponašal:    ,Pet  pedi, pet  pedi . . .'
Cvetice so glcdale zlaio solnce, ki je bleSčalo na nebu. Po logu so prepevale ptice. Oozd je vstajal in se oživljal. Smreke in bukve so vršale z vrhovi, in vrane so lelale ieznj«. Po grmiievju je stikal bo-deči jež med listjem, ki je šustelo.
Senica je zletela iz gozda h Kovačcvima plevi-cama. Počepnila je na njivo, pobrala črviča in spet odlelela v grič. Praprot je zelenela, po nji so se iz prehajali raznobojni metulji. Mah je ječal, ker so ga obirale zuželke.
Pri Feliksu se je vzpel ob smreki zelen kuščar. Feliks ga je opazil. Prašal je Rudolfa, ki je medtem že napol zaspal, kakšna žival je to.
Rudoll je vsta] in slopil k smreki. Tudi Alešek in Jožek sta priSla zraven.
,To je kuščar," je razlagal Rudolf. ,Ta žival nič ne ukolje." ,Bržkone se je jagod najedel," je hiiro izpregovoril Jožek.
Kovačeva Metka in Tona sla se vrnili na njivo k materi, ker nista nabrali nič jagod. Molkova Alešek in Jožek sta jih imela pa že poln slamnik.
.Alešek, iztresi v moj klobuk  iz  svojega  slam-*     nika malo jagod. Nesel iih bom Kovačevim na njivo. Tolikokrat so nam že dalj inati kruha, saj veš."
Alcšek ni nič odgovoril. Hitro je natiesel iz slamnika v Jožkov klobuk do polovice jagod in spet počeni! in jih bral dalje.
— 141  —
t
Jožek je slekel čez Iravnik h Kovačevim. Dal jim je borovnic in se vrnil k Alešku. Potlej je pridno nabiral, da bi bil slamnik preje zopet poln.
Kovačevi so prekinili dclo. Jedli so borovnice in mati so hvalili Molkovega Jožka. »Radodaren je; njemu ne bo nikoli manjkaio kruha, ker je tako do-brega srca."
,Pa je res priden," je dostavila Franca. Metka in Tona sla pa zobali jagode.
Tako tiho in skrivnostno se je približal večer, da otroci sami niso vedeli, kdaj je stopil na zemljo. Nabrati so vse polno jagod. Alešek in Jožck sla jih imela poln slamnik. Feliks poln polič, samo Rudolf jlh ni imel nič. Prosil je druge, naj mu jih dajo. Pa se ga ni hotel nihče usmilitj.
,Bral bi jih bil; saj si imel čas kot mi," so mu odgovarjali.
,Le obriši sc pod nosom," ga je zbadal Fcliks. »Zakaj si pa ležat v senci in spal!"
Solnce je že šlo za goro. Čisto malo se je še svetlikalo vrh gorc. Brenclji so utihnili in se poskrili.
Tedaj šele so se napotili naši nabiralci ob vcseli pesmi domov. Prišli so do mlake, kjer so skakale žabe z brega v vodo in \z vode na breg\ Zapeli so žabam v slovo veselo pesem, ki so se jo naučili iz neke Mohorjeve knjige:
Svatbo žabe so itnele, zbrane iz sosednjth mlak; jedle, pile so in pele regfa rega reg, kvak kvak I
»Dosti smo jih nabrali. Pridni smo bili," se je hvalil Alešek in je vriskal. Pa \e imel slab glas, ker je bil majhen, in se ni stilalo daleč. Pomcnili so se, da bodo šli drugi dan spet po jagode in da jih bodo nabrali še več kot danes.
Večerja je bila že na mizi, ko so vstopili Aležek, Feliks in Jožek v hišo. France je sedel za mizo in je držal žlico v roki, da bi jedel.
,Pa tako dolgo hodile," so jih karali mati. Da bi potolaiili mater, ki  so  bili   malo nevoljni, so  jim
V
— 142 —
pokazali otroci polni slamnik in poiič. Jožek je rekel: ^Poglejtc, mama, koliko smo jih nabralil"
,joj, pa ste bili res pridni! No, boste pa jutri šc šli. Francku jih zdaj malo dajle, ker ga ni bilo zraven."
Feliks mu je ponudil polič. France jih je slastno jedel.
»Veste, mama," pravi Alešek, »smoše vcčnabrali. Pa smo jih dali pol klobuka Kovačevi materi in Franci, ki sta pleli pod Zavodom. Metka in Tona sla jih na-birali, pa jih nista skoro nič dobili. kcr sta premajhni. Ne znata nabirati "
., Oho, koliko smo jih pa snedli! Vsi smo bili siti."
tivahli so se otroci in hvalili. Seveda so jih mati še posebno blagrovali. ker so biii pridni.
,,Je že prav, da s(e jih dali Kovačevim, ker (o-likokrat dobite tam kruha,"  so rekli nazadnje mati.
Na nebu so zaplapolale zlale zvezde. Angeli varihi so se selili z nebes na zemljo in čuvali otrokc, ki so že snivali. Duh Oospodov je plaval nad zemljo.
Vukovoj   .