Stran 172.
Politični  pregled.
Državni zbor je imel v petek veliko razpravo zaradi trpinčenja vojakov. Eazkrile so se prav zanimive reči. Predlogu naj se voli odsek, ki bo preiskoval vse te slučaje, se sicer ni priznala nujnost, in je predlog s tem pokopan, ali brez dobrih posledic razprava ne bo ostala. Zdaj bodo vsaj tisti, ki vojake trpinčijo, vedeli, da stoje pod kontrolo parlamenta.    V isti   seji   je  bil   tudi na zahtevanje dr. Šusteršiča
voljen grajalni odsek. Povod je dalo to, da je poslanec Stein rekel dr. Šusteršiču: „Z Vami ne govorim, Vam se je trikrat reklo „šuft" in Vi niste zahtevali zadoščenja", dalje, da mu je rekel: „Vi imate od žlindre umazane roke" in končno, da mu je rekel: dr. „Schlintra". V sredo se je zbornica bavila samo s to zadevo, a poslancu S teinu se ni izrekla graja. VeČ o tem prihodnjič.
Med Avstro-Ogersko in Meksiko bodo obnovili diplomatično zvezo, ki je bila pretrgana celih 33 let, to je od tedaj, ko se je cesar Maksimilijan bojeval z Meksikanci. Imenovan bode najbrže v kratkem jeden zastopnik naše monarhije za Meksiko, in istotako bode meksikanska vlada imenovala svojega zastopnika za Dunaj.
— Kongres evropskih vladarjev. — Ruski car je storil neke korake za kongres vseh evropejskih vladarjev, ki naj bi se vršil v poznem poletju ali pa v zgodnji jeseni. Na tem sestanku bi se vršil ta razgovor o vseh važnejših mejnarodnih vprašanjih.
Minister Delcassč v Petrogradu. — Francoski minister za vnanje zadeve Delcasse se je napotil v Petrograd o zelo važnih političnih zadevah, in to na izrecno željo carja samega, ki je hotel, da se ruski in francoski vnanji minister natančno dogovorita o vsih vprašanjih, ki se tičejo skupnih interesov obeh držav. Na tem sestanku ministrov so bile kakor poglavitne točke razgovora kitajsko in macedonsko vprašanje, ter obnovitev trozveze in pa politika Angleške. Govori se, da dela ruski finančni minister Witte na to. da se Rusija in Francija še tesneje združita v gospodarskih vprašanjih za slučaj carinske vojne mej Nemčijo in Rusijo. — Smoter Del-cassejeve misije v Petrogradu pa je bil tudi ta, da sta Rusija in Francija prevzeli garancijo za izplačanje vojne odškodnine od strani Kitajske ostalim velevlastim.
Vojna v južni Afriki. — Z južnoafriškega bojišča ni v zadnjih dneh nobenih posebnih poročil. Angleški listi, katerim ni dati prav nobene vere, poročajo sicer, da so Angleži pobrali Burom več orožja in streljiva ter vjeii nekaj Burov in živine, — ali poročilo preko Bruselja, ki so mnogo zanesljiveja nego londonska, pravijo nasprotno, da so Buri pobrali Angležem pri Rosmeadu mnogo orožja in živeža, vsled česar so se Angleži morali umakniti. V nekem gozdu pri Middleburgu pa so Buri popolnoma potolkli Angleže, na življenju ostale pa ujeli, jim pobrali orožje, potem pa jih zapodili ven iz gozda v beg. Neki transvaalski odposlanec je bil pri Kriigerju v Bruslju in ta je povedal, da so Angleži v obupnem položaju, ter da vojne ne bo še tako hitro konec.
Dogodki na Kitajskem. — O razmerah na Kitajskem se ta hip ne more reči, ali bodo kmalu poravnane, ali bodo še trajale dalje, in da-li se razvijejo do nevarnejih zapletajev. Resnično in za ugoden zaključek stvari dobro znamenje je pač to, da sta baš oni dve velevlasti, ki sta najbolj hujskali na razpor, brez posebne moči in to sta Anglija in Nemčija; prva je popolnoma oslabljena in je vesela, ako ni primorana jemati svojega vojaštva iz južne Afrike, druge (Nemčije) vojaštvo, ki stoji na Kitajskem pa se je vsled svoje nebrzdanosti prav močno pokazalo nezmožno za kako resno vojno akcijo. Rusija, ki želi mir in urejenih zadev, deluje z ostalimi veleslastmi na to, da se mejnarodne čete prej ko prej odtegnejo s kitajskega ozemlja. V tem je Rusija zlasti složna s Francijo, Japonska, na katero se je intrigantna Anglija najbolj naslanjala, je jednako sprevidela, da je boljši pameten mir nego nespametna vojna. Kar se tiče vojne odškodnine, so angležki, nemški, francoski in japonski poslaniki sporočili Li-hung-čangu, da njihove vlade zahtevajo vsaka 65 milijonov funtov šterlingov t. j. 1300 milijonov kron odškodnine, ter da se zadovolijo s to odškodnino, ako se odšteje do konca julija, sicer pa zvišajo odškodnino, vsak mesec za 100.000 funtov štelingov. Dokler Kitajska te odškodnine ne izplača, ostane tudi mednarodno vojaštvo v njenem ozemlju.   Poroča   se, da sta Rusija in Francija   sklenili, dati
Stran 173
ostalim velevlastim garancijo za izplačanje te odškodnine, in je vsled te izjave tudi pričakovati, da se mejnarodno vojaštvo skoro vrne domov. Želeti bi to pač bilo, kajti navzočnost sovražnih čet le razburja kitajsko prebivalstvo in provzroča novih nepotrebnih nemirov. Tudi kitajski dvor je izjavil, da se ne vrne prej v Peking, dokler ni sveto mesto popolnoma očiščeno sovražnih čet. Nekatera poročila govore, da so katoliški misijonarji po nekod začeli zopet z nova delovati. Ko-nečno nam je še dodati najnovejSo došlo vest o nekem krvavem spopatku nemških vojakov s kitajskimi vojaki pri Velikem zidovju v Paotingfu. Ta boj pa je bil za Nemce velika nesreča; kajti padlo je pet častnikov in 80 mož, brez ranjenih. Nemci so v veliki zmešnjavi bežali pred Kitajci.