List 39.
Manifest ali cesarjev razglas.
Svojim narodom!
Poglavitna misel, ki sem jo izrekel v svoji diplomi 20. oktobra 1860. leta in ktera Me bode v prihodnje vodila Mojim zvestim narodom na blagor, bila je — da se po skupni obravnavi najviših državnih nalog cesarstvu ohrani moc in Avstrii utrdi edinost v različnih njenih delih in v njihovem pravnem zgodovinskem raz-vitku.
Slovesno zagotovljena in nepriklicljivo ustanovljena je Mojim n&rodom pravica, da se po svojih postavnih zastopnikih sklepavno udeležujejo postavodaje in denar-stvenega gospodarjenja, ta pravica je trdno poroštvo, da se cesarstvu in deželam pospeši materijalni blagor. Kako da se ima ta pravica izvrševati, zaznamnjal je Moj patent 26. februarja 1861, s kterim sem razglasil temeljno postavo o državnem zastopništvu, in v šestem oddelku omenjenega patenta sem oznanil ves obseg prejšnjih, zopet oživljenih in z nova danih temeljnih postav za ustavo svojega cesarstva.
Obliko, po kteri se ima ta ustava v vseh svojih delih soglasno razviti, prepustil sem svobodnemu sodelovanju vseh svojih narodov.
Živo priznavam, da je velik del Mojega cesarstva na Moj klic skoz več let v glavno mesto radovoljno pošiljal svoje zastopnike, da so reševali visoko važne naloge prava, državnega in narodnega gospodarjenja.
Toda ni se dosegel Moj namen, kterega nespremenljivo hranim, namen, da se temelj vsemu cesarstvu na korist postavi z ustavnim pravnim razvitkom, ki ima svojo moč in svoj pomen le tedaj , ako se ga prostovoljno vdeležujejo vsi narodi.
Velik del Mojega cesarstva, akoravno tudi ondi gorko bijejo domoljubna srca, se je stanovitno odtegoval skupnemu postavodajavnemu delovanju; ta del Mojega cesarstva opravičeval je svoje dvome o pravu z različnimi določili onih temeljnih postav, ki so ravno v svoji celoti ustava Mojega cesarstva.
Vladarska Moja dolžnost mi prepoveduje, da bi dalje prezeral dogodbo, ktera ovira izpeljavo Mojega namena, to je razvitek svobodnega ustavnega življenja, in ktera temelj izpodbija pravici vseh narodov; kajti tudi v deželah, ktere niso pod ogrsko krono, je splošna postavodajavna pravica vkoreninjena le v onem stalu, ktero VI. oddelek v patentu 26. februarja 1861. leta določuje Mojemu cesarstvu za ustavo.
Ker ni temeljne pogoje, to je, jasnega in živega soglasja v vseh delih temeljne postave, se tudi v djanji ni pokazalo trdno ustavno življenje, ktero za gotovo obeta blagonosen vspeh.
Da tedaj morem rešiti cesarsko svojo besedo, da bistva ne žrtvujem obliki, sklenil sem, nastopiti pot, po
kterem se pred vsem porazumem s postavnimi zastop niki svojih narodov v izhodnjih deželah, zavoljo tega ogrskemu in hrvaškemu deželnemu zboru v sprejem predložim diplomo 20. oktobra 1860. leta in temeljno postavo o državnem zastopništvu, ktero sem razglasil s patentom 20. februarja 1861. leta.
Ako pa pomislim, da je v pravu nemogoče, da bi se v enem delu Mojega cesarstva še le pretresala ista postava, ktera o istem času že sploh velja za druge dežele , primoran sem, postavo o državnem zastopništvu ustaviti z določnim zagotovilom, da bodem sklepe zastopnikov onih vzhodnjih kraljestev , ako se bodo njihove premembe omenjenih postav vjemale z edinostjo in močjo Mojega cesarstva, postavnim zastopnikom dru-zih kraljestev in dežel, predno jih potrdim , predložil, da zaslišim in pretehtam tudi njihov enako važni izrek.
Žal mi je, da je neobhodnje potrebno, tudi ustaviti ustavno delovanje ožega državnega zbora; toda pri or-ganiški zvezi in enaki veljavi vseh določil temeljne postave za splošno delovanje državnega zbora je nemogoče, ločiti   in le deloma v veljavi ohraniti to postavo.
Dokler ne bode zbrano državno zastopništvo, naloga bode Moji vladi, da oskrbuje vse, kar se ne d& odložiti, zlasti v denarnih in narodnega gospodarstva zadevah.
Odprta je pot, ki z ozirom na postavne pravice pelje do porazumljenja, ako, česar se zaupljivo nadjam, Moje zveste n&rode, kterim veljd ta Moja cesarska beseda, vodi žrtvovaven in pomirljiv duh in zrela spre-vidnost.
Na Dunaji 20. septembra 1865.
Franc Jožef 1. r.