I GLASOVA anorama K K ~- MAJA 1962 - LETO II ŠTEVILKA 17 Pred prepevanjem na Bledu »Stari glasovi« pred mikrofonom Vsakdo, ki so mu popevke v škodo, ampak bi ga le pri-i-n še posebej slovenske ko- jetno poživili, lickaj pri srcu z nestrpnost- Medtem ko pevci vadijo z jo pričakuje, kaj nam bo pri- velikim revijskim ansam-nesel prvi slovenski festival blom RTV Ljubljana in triom popevk. Ljubitelji popevk Mojmira Šepeta v prostorih in radovedneži bodo lahko RTV v Ljubljani, na Bledu prisostvovali prihodnji četr- zaključujejo s pripravami tek. petek in soboto zvečer v dvorane. Zaključili so z vse-ftstivalni dvorani na Bledu, mi investicijskimi deli in iz-F.stival ima veliko nalogo, vedli tudi nekatere zvoJne rsaj mora pripomoči k temu, izboljšave, da bo proMOr bolj da se slovensRa popevka primeren za predvajanje pokončno vendarle nekoliko pevk. Ker je zanimanje za bel j uveljavi. Ce bo to nalogo ta festival zelo veliko, pri-izpolnil ali ne, bo mogoče čakujejo, da bo dvorana, ki reči šele potem, ko bomo sli- lahko sprejme 700 pcslušal-šali popevke, ki so izdržale cev, vse tri večere popolno- Festivalna dvorana na Bledu, kjer bo čez teden dni prvi festival slovenskih popevk stroge preglede komisij za ma zasedena gWbo in besedilo. Pri prvih pripravah na fe Stival so prireditelji med £ drugim radi zagotavljali, da bo ta prireditev tudi idealna moLnost za uveljavitev novih mladih nadarjenih pevcev. Zal te svoje obljube niso izpolnili. Med »izbranimi-« pevci namreč najdemo sama >»stara« imena: Marjana Dor-žaj, Jelka Cvetežar, Beti Jurkovič, Majda Sepe, Slavka Knez, Stane Marvcini, Matija Cerar, Rafko Irgolič in Nino Robič. Res je najbolj enostavno in najmanj tvegano nastopati s preizkušenimi glasovi, vendar pa smo v Zfdnjcm času slišali po radiu že precej mladih talentov, ki bi festivalu nikakor ne bili + NE OBRAČAJ GLAVE OD USODE Jurij Gagarin, ma;or sovjetskega vojnega letalstva in prvi vesoljski potnik, kate rega vzorno zakonsko življenje predstavlja ideal sovjetskih družin, je pra/.noval obletnico svojega poleta v družinskem krogu. Na obletnico njegovega poleta je namreč njegova hčerka G.\-lina praznovala svoj prvi ro'='ni dan. Na fotografiji, ki mu jo je nam nHa njegova žena Valentina Ivanova je zapisano: »Jurij, midva sva najine sreče kovača. Ne obračaj svoje glave od te usode.« Na to posvetilo je Gagarin napisal svoji ženi: »Naj ta slika služi najini večni ljubezni.« POLURNI POŽAR UNIČIL GCSPODARSKO POSLOPJ^ IN HlSO FILIPA SLIKARJA NA ZGORNJI DOBRAVI PRI KROPI - OTROKA SO REŠILI V ZADNJEM TRENUTKU, SICER PA K SREČI NI BILO ČLOVEŠKIH ŽRTEV V četrtek zjutraj se je v Janko Balantič iz Sp. Dobra-našem urtlniv'vu oglasil ve pri Kropi, za katerega ni '■nsHmiirimiiiiiimimuiuMHiiiitinmuiuitHii Iz bogate zakladnice svojega spomina je nenehno trgal imena, številke in dogodke značilne za radovljiško matično območje v zadnjih desetih letih. Tak je 48-letni IVAN RAVNIK, doma iz Bohinjske Bele, ki je pred 33 leti dobil domovinsko pravico v Radovljici, letos maja pa poteka 10 leto, odkar opravlja dolžnosti matičarja. Zastavili smo mu nekaj vprašanj. — Ali bi lahko na kratko povedali, kakšen mora biti matičar? — »Vsak matičar mora predvsem poznati vrsto pravnih predpisov In zakonov in seveda prebivalce na svojem področju, zakaj le tako mu je olajšano delo.« — Koliko je bilo v te mčasu sklenjenih porok, koliko rojstev, smrti? |§ — »Na leto se na tukajšnjem matičnem uradu sklene povprečno 105 porok. V zadnjih dveh letih pa Matiear s petimi križi je bilo sklenjenih 223 porok. V zadnjem času ženske •§ rodijo večinoma v bolnicah, kar potrjuje dejstvo, da je bilo v zadnjih dveh letih izdanih le U rojstnih listov. Mrliških listov pa izdamo na leto povprečno 9, toda le za tiste, ki so umrli na matičnem področju '± Radovljica.« | — Se vam je v tem času vtisnil v spomin kakšen poseben dogodek? Morda ni bilo enega izmed poročen-cev, zlata, srebrna, železna poroka? — »Tega, da ne bi eden izmed novoporočencev prišel, ni bilo. Enkrat pa smo preložili poroko, ker je bil ženin vinjen. V tem času je bila samo ena zlata poroka, in sicer staršev Ivana Bertonclja-Johana, ki je bila 26. maja 1956. leta.« | — In konjiček? • »Petje in nogomet.« — Recimo, da bi imeli priliko ubrati še enkrat življenjsko pot, kako bi jo ubrali? — »Odločil bi se za strojno tehniko.« Stane Skrabar | JllIlllILllIiUllIlIIllIUlLUlIIIlllIIUlIIlIlIlltlllltllililllllllllllllllltllllllllllfllfllllT uniirTfiimillilIItlI11lf11111ltItTllf*lt*1itf'rM-vt tt = leut«, motovili, da je š*o vedno pod vplivam n<-• vad-nega doživetja. Drugega maja zjutraj Je še poležaval v postelji, ko je ob 6. uri skozi okno zag edal velik ogenj. Gospodarsko po« si op je in hiša Filipa Slibar-ja iz Zg. Dobrave je bala v plamenih, ki so s« plazili vi-« soko v nebo. Oškodovani gospodar je bil sam doma z mlajšim sinom« medtem ko je bila njegova žena s starejšim fantom na obisku na Martinj vrhu. Z ju-« traj ko je otrok še spal, s« je gospodar odpravil na krm« ljenje živine. Odprl je skedenj in se že znašel v dimu iz katerega morda tudi zaradi strahu ni našel poti. Začel je klicati na pomoč in sosedje so hiteli pomagali ponesrečencu. V tistem trenutku pa se je ogenj že razbohotil nad vsem gospodarskim poslopjem s hlevom in plamen je že začel oblizovati tudi hišo, v kateri je še spal otrok. V zmedenosti in strahu so vsi pozabili nanj in so ga k sreči rešili šele v zadnjem trenutku. Domnevajo, da je bil kratek stik električnega toka vzrok požara, ki se zaradi mirnega vremena k sreči ni razširil tudi na poslopje bližnjega soseda. Požar je ponehal v približno pol ure, tako da gasilci, ki so prihiteli po-« magat iz Kamne g rice. Krope in Ljubnega, ni o veo utegnili preprečiti iv aie škode. Gospodarsko posiopjo in hiša sta pogorela do zida« ni h obokov. Med domačini kroži govorica, da je mati rekla starej* šemn sinu, ko sta odhajalat »Ali ni velik naš dimnik?« -» Čudno naključje. — (Posnetek na 5. strani) B. Fajon Berlinski kljač Prepih, ki je več mesecev vlekel skozi Brandenburška vrata, se je slednjič zaustavil brez večjega neurja. V tej nenavadni pomladi imajo razgovori, ki jih že dalj časa vodijo izmenično v Moskvi in VVashingtonu veliko izgledov za uspeh. V prvi vrsti moramo omeniti predloge, ki jih je Dean Rusk, ameriški zunanji minister, prejšnji teden obrazložil sovjetskemu veleposlaniku v VVashingtonu Do-brinjinu. VOJSKA V COPATAH Vpolitičnem pogledu je berlinsko vzdušje v veliki meri zapustila napetost. Američani ne omenjajo več »piratskih« poletov sovjetskega letalstva v bližini zračne črte, ki povezuje zahodni Berlin z Zahodno Nemčijo. General Clay, »posebni odposlanec predsednika Kennedvja v Berlinu«, je že poslal svoje kovčke v Ameriko. Tudi vlada Vzhodne Nemčije je postala bolj poslušna in zmernejša v svojih ocenah. Na drugi strani Atlantika je slišati glasove, da bi zmanjšali število ameriških oboroženih sil v Evropi na raven pred izbruhom berlinske krize. V teh zboljšanih razmerah je prišel ameriški predlog v obliki »paketa«, ki vsebuje več točk. V političnom jeziku je »lokomotiva ameriških idej« vzela za gorivo staro idejo, da poti, ki vodijo v zahodni Berlin nadzira posebna mednarodna nadzorstvena komisija. Američani so, kot je videti sprejeli načrt, ki se razlikuje od sovjetskih predlogov, v bistvu pa priznava mednarodno kontrolo nad zračnimi prihodi k zahodnemu Berl:mi. ROKA SKRITA V ROKAVICI Po ameriških načrtih bi nadzorstvo nad zračnimi potmi prevzel tehniški odbor, ki bi izvrševal nadzorstvo samo pod pogojem, da Sovjetska zveza da politična jamstva. Položaj v Zahodnem Berlinu se ne bi bistveno spremenil: zavezniške sile bi zadržale svoje oborožene sile v Hitlerjevi prestolnici. Vloga mednarodnega telesa za nadzorstvo bi 6e v glavnem omejila na vzdrževanje sedanjih prometnih zvez. Američani bi se rad: izognili, da bi Vzhodni Nemci edini nadzorovali poti do Berlina. Seveda še ne moremo z gotovostjo trditi, na kakšen odziv bo naletela ameriška ideja pri Rusih. Večkrat se namreč zgodi, da že ena sama beseda povzroči nezaupanje in vrže vse na glavo. Glavno točko za uspeh ameriških predlogov vidijo v delnem priznanju Vzhodne Nemčije kot države. Vzhodna Nemčija bi sodelovala v mednarodnem telesu in pri la-teorstvu dohodnih poti. V Berlinu se včasih zgodi, da se podre kakšen košček zidu, ki loči Berlinčane v dva dela. Ta zbor vojakov pregleduje razdejani zid. Vzhodnonemška policija v pogovoru Z dvema francoskima stražnikoma in zahodno1-^ •''--'--> ---"-sto I UKNJA V ŽELEZNI ZAVESI Tudi ostalih ameriJtih predlogov ne gre podcenjevali. Američani namreč predlagajo ustanovitev mešanega odbora, ki bi Rekli so . . kada »Zdravniki imajo zelo srečno okoliščino: redijo napako, jo zakopljejo v zemljo.* Else Maxwell »Gospodarske statistike so kakor bikini: pokažejo samo tkto, kar želijo pokazati in zakrivajo, kar bi želeli videti.* Kari Gasse, lastnik tovarne papirja »Politika je veščina, katere bistvo je v tem, da vroče železo primes s tujimi rokami.* Iz avstrijsega časopisa »Bilder-vvoche« »Neprijetno v življenju je to, da je treba vsako neumnost plačati. Prijetno pa je med tem, da so neumnosti v večjih količinah cenejše: čim več neumnosti, tem nižja /* njihova cena.* Andre Malraux, francoski književnik in publicist »Hladno vreme v Jugoslaviji ni težko prenašati. Jugoslovani imajo posebno centralno ogrevanje, slivovko.* Fred Hepp, nemški reporter »Za srečen zakon je potrebno, da sta mož in žena pripravljena drug drugemu odpuščati svoje vrline.* Eraest Hemingvva.v, ameriški književnik »Prav osupljivo je spoznanje, da svet upravljajo ljudje, ki o fiziki nimajo niti pojma.* Aldos Huxley, angleški književnik »Čudno izgleda, da se bo naša doba imenovala »dobri fstari časi*. Ernest Hemingvvav, ameriški knji- ževnik ga sestavljali Vzhodna in Zahodna Nemčija, in bi razpravljal o oblikah nemške združitve v prihodnosti. To je ponavljanje predlogov, ki so jih prvič izrekli leta 1959 v Ženevi. Takrat so celo že določili število članov tega odbora, toda delo ni nikoli oživelo. V VVashingtonu so sedaj spremenili svoje nazore. Mnenja so, da bi takšen odbor ustrezal realnim odnosom, ki obstajajo med obema nemškima državama. Ze nekaj let namreč med Bonnom in Pankovvim vzdržujejo stike zlasti na gospodar- skem torišču. K temu bi bilo treba dodati 6amo še neke dodatne smeri in področja. Strnjeno ima ameriški načrt precej široko osnovo. ^ VVashingtonu so napravili •-medvedovo uslugo« tudi Hruščevu, ko predlagajo sklenitev pogodbe o nenapadanju med obema voja kima taboroma. Prvi, ki je to idejo sprožil, je bfl sovje'skl premier. Na nedavnem za0S-i danju Vrhovnega sovjeta ^ Moskvi je sovjetski zunanji minister Gromiko ocenil »ameriški paket« kot ohrabrujoči znak. Trgovina s Pop v taka kot pri-nas. Predvsem je bučna reklama za posamezne popevke reiuLtat konkurenčne borbe za tržišče. V ta namen se vsaka inozemska produkcija popevk krčevito trudi, da iz najneumnejse popevke napravi -efektno« ploščo, posnetek itd. Od reklame, poznavanja tržišča in predvsem kvalitete izdeikov je odvisen komercialni vspeh. Zato je tuOi kvaliteta izdelkov na iz-reJno visoki ravni. Ne popevk — ampak izdelkov (p!všč, posnetkov, festivalov iki.) Najcenejša in naj ef okusil a reklama je ustvarjanje k.ilta zvezdnistva. Postopek je enostaven. Ilustrirani reviji se naroči (in plača) sen-zaccnalen članek o »novo-ozčkritem talentu« — natanko se obdela vse njegovo (predvsem sentimentalno) življenje. Načelno je skrajno ubog mladenič (ali dekle), ki ga je -umirajočega od gladu« slišal neki producent peti, čudovito peti n. pr. pesem o belem kruhu. Nekoliko mora znati peti, se razume — vendar: ali ni pot iz revšč-ino do zvezclnlštva tiha želja vsakega povprečnega človeka? Tako prikazana zgodba mora užgati! Cilj pa je: čl m večja naklada plošč. To ni iz trte izvito. Načelno postanejo mnogi tuji pevci pri nas priljubljeni tisti hip, ko o njih piše »Tovariš«. Tudi to je reklama — pa še zastonj 1 Po vsem tem se človeku le vsiljuje vprašanje: ali je naša popevka komercialna? Odgovor je, ne. Naša popevka bo komercialna takrat, ko bo prodrla na inozemsko tržišče. Prodrla bo pa takrat, ko bo kvaliteta izvedb domače popevke dosegla tuje — pa še en pogoj je tu: originalnost. Tako v kompoziciji, aranžmaju, izvedbi in načinu petja. Ne gre tu le za popevko, gre za devize, gre za denar. Tu je zainteresirana vsa naša družba. Želeti je, da bi se tega odgovorni nekoliko krepkoj o zavedali. dr. Vladimir Stiasnr | JI Konec otroške dobe človeštra Rekord: 557,70 km nn uro Tistega leta, ko se je Goddardova velika raketa raz-počila, in leto dni, preden je začel von Braun sanjati o medplanetarnih poletih, je letalski poročnik Orlebar letel z letalom Supermarine 557,70 kilometrov na uro in • tem prvič priboril absolutni svetovni rekord v hitrosti Angliji. Kako nesprejemljive so bile o medplanetarnih poletih in kako »blazna hitrost« se j« zdela takrat hitrost blizu 600 kilometrov na uro! Med drugo svetovno vojno zvoka in jih imajo za sestav- so posamezni letalci leteli že ni del vojnega letalstva in dokaj hitreje. Z leti se je ve- ne le v pcizkusne namene, čala hitrost letal. Poleti 195.). A letalstvo je komaj sta- leta je nad puščavo Mojave, rejše od 50 let! severno od Los Angelesa, na 18 km dolgi tekmovalni progi in v višini 12.000 m v dveh poletih bil dosežen nov rekord - 1322,758 km na uro. To je bil prvi merjeni hitrostni rekord v stratosferski višini in šestdeseti po vrsti. To letalo je bilo torej na-granate in bombnike: hitrost, so kdo ve kako koristne, če menjeno proučevanju delo- učinek. Marsikaj na svetu se so sploh uporabne, vanja vpliva, ki nastane na ureja z učinkom. Zlasti če O kakšnih gorivih še lah- človeka pri prehodu iz veso- gre za učinek orožja. Dva ko govorimo? — Najprej o Ija v ozračje Zemlje. — To bloka na svetu se tehtata z atomskem pogonu. Atomski vprašanje je za vesoljske vodenimi izstrelki, s hitrost- pogon v raketni uporabi. O teh časih sanje P°tnike zelo pomembno. nimi rekordi, v izstreljeva- tem se že zelo dolgo govori Vseminsko letalo ali 6ate- nJu satelitov, v izstreljeva- in tudi nekateri projekti so lit ki 6e vrača v ozračje nJu raket proti Luni, tehtata že proučevani. Tudi zmesi za Zemlje, 6e ogreje nad 500 ^ v bistvu s težo raket, z pogon takšnih strojev, kate- stopinj C hitrost se hitro njihovo učinkovitostjo in za rim je atomsko gorivo osno- zmanjšuje' in teža pilota se to zapravljajo milijarde, ki va, so že znane. Gre za ogre- devetkrat poveča razne sile bi jih sicer lahko koristneje vanje plinov do zelo visokih delujejo na telo tako, da se uporabili. Toda doslej se temperatur. Na ta način lah- ljudje nismo navadili druga- ko do neverjetnosti poveča- če misliti kot po vojaško. — mo potisk raketnega curka. Zlasti velike sile še niso na- Dobiti je mogoče hitrost 4000 šle drugačne oblike sporazu- metrov v sekundi in še več. mevanja kot z vojsko, kakor Toda atomski pogon zagotav- je to bilo v navadi skozi vso 1 ja le hitrost 20 m v sekundi. kri težko pretaka po žilah, kot da je živo srebro, oči iz- Medtem ko ljudje še niso stopajo iz očesnih jam utegnili prav razmisliti zgodovini letalstva, 6e je že pojavilo zadnje med najhitrejšimi letali X. To je letalo X-15. Moč motorjev tega letala je bila enaka moči motorjev 250 najtežjih bomb preti nevarnost nezavesti . . . Da bi zvedeli čimveč, so v času, ko so gradili letalo X-15, delali načrte že za naslednje letalo te serije, ki zgodovino. Saj govorimo tudi o spo- Kaj je to proti 300 km v sekundi! naj bi se dvignilo do 700 km zna van ju vesolja s pojmom: nad Zemljo... osvajanje! Pravimo: -Človek Začelo se je obdobje, ki si želi še večje hitrosti, še obeta atomski pogon v letal- večjih daljav, kot jih je do- STARANJE IN POLET V VESOLJE Toda ko smo že pri hitro- Nekaj manj kot eno leto njkov. ki so jih upravljali v pozneje je Peter Tvvis potol- pretekli vojni: letečih trd-kel ta rekord za skoraj 500 njav_ y to letalo je bil vgra- kilometrov na uro. Hitrost jen raketni motor s potisno stvu. Toda letalstvo, ki upo- segel> zakaj človek je osva- £tih in ko govorimo o hitro-letal se je močno približeva- eii0 30.000 ton. Tako je to- števa pilota, je kljub svoje- c mno met no nesrečo. V preisko* varnem zaporu bo sin pusti* nje dočakal obravnavo sodi-« šča, ki bo raziskalo njegovo krivdo v prometni nesreči. O ŽVEČILNA GUMA Philip K. Wrigley, največji ameriški tovarnar žvečilne gume, je napovedal novo žvečilno gumo, ki bi naj slu-* žila ljudem z umetnim zo« bovjem. Wrigley: »To je zelo važno za naše evropsko tržišče, kjer imajo ljudje že z 21 leti umetno zobovje.« Radio Poročila poslušajte vsak dan ob 5.05, 6., 7., 8., 10., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. Ob nedeljah pa ob 6.05, 7., 9., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. SOBOTA - 5. maja 8.05 Poštarček v mladinski glasbeni redakciji 8.35 Glasba ob delu 8.55 Radijska šola za nižjo 6topnjo 9.25 Glasba iz babičinega predalnika 10.15 Od tod in ondod 11.00 Iz starih italijanskih oper 12.05 Deset minut s Kmečko godbo 12.15 Kmetijski nasveti — Marica Krambergar: Ureditev okolice hiš v naših naseljih 12.25 Melodije ob 12.25 13.30 Morda je to vaša melodija 14.00 Arije iz franc. oper 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.20 Napotki za turiste 15.25 Igra klarinetist Miha Gunzek 15.40 Mariborski komorni zbor 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Gremo v kino 17.50 Les Paul in njegove kitare 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Uverture in scherzi 18.45 Okno v 6vet 19.05 Zdaj pa kar po domače 20.00 Za prijeten konec tedna 20.20 Radijska komedija 22.15 Oddaja za naše izseljence 23.05 Želimo vam dobro zabavo NEDELJA - 6. maja 6.00 Z vedro glasbo v nedeljsko jutro 6.30 Napotki za turiste 8.00 Mladinska radijska igra 8.40 V glasbeni sobi Marijana Kozine 8.55 Glasbena m odigra 9.05 Z zabavno glasbo v novi teden 9.45 »Rdeči mak« — jugoslovanske pesmi 10.00 Se pomnite tovariši 10.30 Pisan glasbeni dopoldan 11.30 Nedeljska reportaža 11.50 Melodije za dober tek 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. 13.30 Za našo vas 14.00 Slovenske narodne v priredbi Karla Pahorja 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. 15.15 Petnajst minut z orkestrom Alfred Scholz 15.30 Rudolf Franci in Lad-ko Korošec pojeta samospeve 15.45 Dva Švicarja - pianistka in violinist 16.00 Humoreska tega tedna 16.20 Melodije za nedeljsko popoldne 17.05 Zabavni intermezzo 17.15 Radijska igra 18.16 Orkestralna m odigra 18.30 Športna nedelja 19.05 Petindvajset minut lepih melodij 20.00 Izberite melodijo tedna 20.45 Zabavni orkester Hugo VVinterhalter 21.10 Koncert solistov ljubljanske opere 22.15 Ansambli in solisti RTV Ljubljana 23.05 Zadnji ples na valu 327.1 23.45 Ko se ritem umiri PONEDELJEK - 7. maja 8.05 Simfonična matineja 8.55 Za mlade radovedneže 9.25 Naš zabavni kaleidoskop 10.15 S slovenskimi opernimi pevci 11.00 Komorni zbor RTV Ljubljana poje slovenske narodne pesmi 11.15 Naš podlistek 11.35 Glasbene razglednice 12.05 Viški fantje igrajo 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Mileva Kač: Škropljenje sadnega drevja po cvetenju 12Č25 Melodije ob 12.25 13.30 Slike z rastave 14.00 Vrtimo vam ploščo za ploščo 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.20 Iz Lisztovega opusa 15.40 Literarni sprehod 16.00 Vsak dan za vas 17.05 55 minut ljubiteljem operne glasbe 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Portreti jugoslovanskih skladateljev zabavne glasbe 18.45 Radijska univerza 19.05 Naši mladi glasbeni umetniki 19.27 Druga koncertna etuda za klavir 20.00 Koncert mešanega zbora Slov. filharmonije 20.55 Kulturna tribuna 21.38 Mali ansambli v plesnem ritmu 22.15 S popevkami po svetu 22.50 Literarni nokturno 23.05 Od pianina do big banda 23.45 Melodije za lahko noč TOREK - 8. maja 8.05 Vokalni kvintet »Kranjčani« 8.25 Naš zabavni kaleidoskop 5 m * 8.55 9.25 10.15 11.00 11.15 11.30 11.40 12.05 12.15 12.25 13.30 13.50 14.05 14.35 15.20 15.30 16.00 17.05 17.47 18.00 18.10 18.45 19.05 20.00 20.30 21.43 Radijska šola za srednjo stopnjo Simfonija v e-molu Izberite melodijo tedna Baletna glasba iz opere Faust Napredujte v angleščini Tri pesmi za tri glasove Violina in klarinet v skladbah Pavla Sivica Zadovoljni Kranjci so v gosteh Kmetijski nasveti — ing. Vinko Sadar: Prilagoditev poljedelstva zakasneli pomladi Melodije ob 12.25 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov Melodije na tekočem traku Radijska šola za višjo stopnjo Monologi iz VVagnerje-ve opere »Tannhauser« Harfa in vibrafon V torek nasvidenje Vsak dan za vas Izbor iz Cajkovskega Tema z variacijami za klavir v As-duru Aktualnosti doma in v svetu Kotiček za mlade ljubitelje glasbe S knjižnega trga Godala in zabavni vokalni ansambli Simfonija št. 6 v C-duru Radijska igra Nastopa klavirski trio RTV Ljubljana 22.15 Uvod v glasbo 20. stol. 23.05 Moderna plesna glasba 23.45 Želimo vam prijeten počitek SREDA - 9. maja 8.05 Iz »Grobijanov« 8.35 Dvajset vedrih minut 8.55 Pisani svet pravljic in zgodb 9.25 Plesna orkestra Horste Wende in Erwin Halletz 9.45 Iz folklornih zapiskov Tončke Maroltove 10.15 Orkestralne podobe z Mediterana 11.00 Orkester Norrie Para-mor in ansambel Hazv Osterwald 11.15 Človek in zdravje 11.25 Popevke in ritmi 12.05 10 minut z Veselimi hribovci 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Tanja Hlišč: Oskrba mladih sadovnjakov 12.25 Melodije ob 12.25 13.30 Dueti iz »Manon Lescaut« 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo 14.35 Morda je vmes vaša melodija? 15.20 Siepčeva za violino in klavir 15.30 Basist Ivan Petrov poje samospeve ruskih klasikov 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Šoferjem na pot 17.50 Dve skladbi z orkestrom Raphaele 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Intermezzo z godali 18.45 Ljudski parlament 19.05 Zabavni orkestri naših radijskih postaj 20.00 Iz studiov naših radijskih postaj 21.00 Pojoči mozaik 22.15 Po svetu jazza 22.45 Glasbena medigra 22.50 Literarni nokturno 23.05 Mladim plesalcem 23.45 Romantične melodije za lahko noč Četrtek - 10. maja PETEK - 11. maja 8.05 Kvartet za flavto, oboo, violo in violončelo 8.30 Naš zabavni kaleidoskop 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo 9.25 Pomladno potovanje — orkestralna suita 9.40 Pet minut za novo pesmico in Pozdravi za mlade risarje 10.15 Od tod in ondod 11.00 KZRTV poje slovenske narodne pesmi 11.15 Ruski tečaj za začetnike 11.30 Arije iz Bellinizevih in Donizettijevih oper 12.05 Dalmatinske narodne pesmi 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Erik Eiselt: Priprava govedi za pašo 12.25 Melodije ob 12.25 13.30 Plesni zvoki izpod zelenega Pohorja 13.50 Fantazija in ples 14.05 Radi bi vas zabavali 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.20 Deset minut operetnih napevov 15.30 Turistična oddaja 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Koncert po željah poslušalcev 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Igra violončeli6t Oton Bajde 18.30 Dva domača pevca 18.45 Kulturna kronika 19.05 Koncert za klavir in orkester št. 2 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 20.45 Kvintet George Shea-rmg z orkestrom in zborom 21.00 Literarni večer 21.40 Lepe melodije 2"2.15 Naši tonski tehniki vam predvajajo 22.45 Veliki zabavni orkestri 23.05 Violina — violončelo — glas 23.30 Fantazija za klavir opus 17 8.05 Učiteljski pevski zbor »Emil Adamič« poje pesmi 8.25 Eno v drugo, minuto za minuto 9.25 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe 10.15 Dve skladbi Georgea Friedricha Haendla 10.35 Sestanek z orkestrom Ray Martin in pevcem Deanom Martinom 11.00 Plesi iz Galante 11.15 Naš podlistek 11.35 Do dvanajstih pa nekaj melodij za dober tek 12.05 Ljubljanski oktet poje slovenske nar. pesmi 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Jože Rihar: Izbira lege za čebelnjak 12.25 Melodije ob 12.25 13.30 Poje baritonist Tito Gobbi 14.05 Radijska šola za nižjo 6topnjo 14.35 Pri skladatelju Janku Ravniku 15.20 Godala in zabavni zbori 15.45 Jezikovni pogovori 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Iz del jugoslovanskih avtorjev 18.00 Aktualnosti doma in v 6vetu 18.10 Za vsakogar nekaj iz arhiva slovenskih narodnih pesmi 18.45 Iz naših kolektivov 19.05 Panorama popevk in lepih melodij 20.00 Dva prizora iz hrvaških oper 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled 20.30 Glasbena medigra 20.35 Spoznavajmo svet in domovino 21.35 Ob zvokih zabavne glasbe 22.15 O morju in pomorščakih 23.05 Sodobni koncerti Drugi program SOBOTA — 5. maja 19.00 Uvertura in prizor iz V/agnerjevega Lohen-grina 20.00 S skladateljem Richar-dom Straussom v gorah 20.55 Klavir in hammond orgle 21.15 Jazz na koncertnem odru 22.15 Sobotni ples NEDELJA — 6. maja 12.00 Nedeljski koncert ob dvanajstih 13.10 Operne melodije 14.00 Radi bi vas zabavali 14.30 Dva radijska ansambla 15.15 Prijetno popoldne ob zabavni glasbi 19.00 Priljubljene popevke z jugoslovanskimi pevci 20.00 Nekaj Mozartove glasbe 20.40 Glasbena medigra 20.45 Lahka in plesna glasba 21.00 V nedeljo ob devetih zvečer 22.15 Poje sopranistka Ondi- na Otta-Klasinc 22.35 Zaključni akordi PONEDELJEK - 7. maja 19.00 Arije iz manj znanih oper 20.00 Konce rtira Leonid Kogan 20.30 Napredujte v angleščini 20.45 Vrtiljak vsega za vsakogar 21.39 Dvanajst mladinskih skladb za klavir štiri-ročno TOREK - 8, maja 19.00 Ljubljanski akvareli 20.00 Iz romantične zborovske literature 20.45 Orkestra Raphaele in Alfred Scholz 21.00 Kvintet za klavir, oboo 21.30 Mednarodna radijska in televizijska univerza 21.45 Jazz ob 21.45 SREDA - 9. maja 19.00 Angleščina za mladino 19.15 Nekaj ameriških popevk 20.00 Handel in Valentini 20.30 Ruski tečaj za začetnike 20.45 Odmevi iz Bukarešte 21.45 Trio Horwedeli Četrtek - 10. maja 19.00 Zveneče kaskade 20.00 Prvi festival slovenskih popevk »Bled 1962« PETEK - H. maja 19.00 Zapišite narek 19.15 Po tipkah in strunah 20.00 Prvi festival slovenskih popevk »Bled 1962« 21.30 Nenavadne zgodbe iz znanosti in domišljije 21.45 Jaz ob 21.45 Televizija SOBOTA - 5. maja 18.30 Celovečerni igrani film RTV Beograd 20.00 Sedem dni 20.45 VVeekend v Sisku RTV Beograd 22.00 Sektor D - TV drama PONEDELJEK - 7. maja RTV Ljubljana 18.00 Butalska sol RTV Zagreb 18.30 Znanost in tehnika RTV Ljubljana 19.00 Izkušnje upravljavcev RTV Zagreb 19.00 Pregled J RT 20.00 TV dnevnik RTV Beograd 20.20 Tedenski športni pregled RTV Ljubljana 20.35 Hlapec Jernej in njegova pravica J RT 21.35 TV dnevnik II. TOREK - 8. maja Ni sporeda SREDA - 9. maja RTV Beograd 18.00 Zločin Silvestra Bovarda - TV priredba za mladino RTV Zagreb 19.00 TV pošta 19.15 Panorama — oddajo o umetnosti JRT 20.00 TV dnevnik RTV Beograd 20.20 Propagandna oddaja 20.35 Na tajnem kanalu Italija 21.05 Glasbena revija RTV Ljubljana 22.615 Poštna kočija — &erijski film RTV Beograd 22.15 Vremenoplov 22.45 TV dnevnik II. RTV Ljubljana 18.00 V deželi sanj — oddaja za otroke 18.30 Risani film 8.40 Ribolov II - dokumentarni film 19.05 Sodobna kirurgija RTV Beograd 18.00 En-den-dinus RTV Beograd 18.30 Džungla - serijski film RTV Zagreb 18.45 Otroški magazin 19.00 Jim iz džungle — serijski film RTV Ljubljana 19.30 TV obzornik JRT* 20.00 TV dnevnik RTV Zagreb 20.20 Propagandna oddaja 20.30 TV magazin RTV Beograd 21.30 Loto JRT 21.40 TV dnevnik II. Italija 22.05 Bonsoir Catherine — glasbena revija Četrtek - 10. maja NEDELJA - 6. maja RTV Beograd 10.00 Oddaja za kmetovalce RTV Ljubljana 10.30 Veter - serijski film RTV Zagreb Športno popoldne RTV Zagreb 1«.00 TV v šoli RTV Beograd 18.00 Dobrodošli 18.45 Kratki film 19.00 Cas ljudje in dogodki JRT 20.00 TV dnevnik RTV Ljubljana 20.20 Kratki film RTV Zagreb 20.30 Pijana noč 1944 — TV drama RTV Ljubljana 21.30 I. festival slovenske popevke — prenos z Bleda Zadnja poročila RTV Beograd 21.30 Spomini 21.45 Film 22.15 TV dnevnik II. PETEK - 11. maja RTV Zagreb 18.00 Veter — serijski film RTV Beograd 18.30 Tajni dnevnik dr. Hudsona 19.00 Magazin vsakdanjih 6krbi RTV Ljubljana 19.30 Doma in na tujem RTV Beograd 19.30 Slike in skulpture JRT 20.00 TV dnevnik RTV Ljubljana 20.20 S TV po svetu 20.35 Spoznavajmo svet in domovino 22.00 Kupe št. 9-10 -TV drama JRT 23.00 TV dnevnik II. • RTV Zagreb JRT PREŠERNOVO GLEDALIŠČ V KRANJU SOBOTA — dne 5. maja ob 19.30 Franck: SREČA NA UPANJE - red SOBOTA NEDELJA - dne 6. maja ob 16. uri Franck: SREČA NA UPANJE - IZVEN ČETRTEK - dne 10. maja ob 20. uri Franck: SREČA NA UPANJE - red DIJAŠKI SOBOTA - 5. maja »Center« — angleški fantastični film DUHOVI OSVAJAJO ZAPAD ob 16. uri, francoski barvni W film DVOJNI OBRAT ob 18. in 20. uri, premiera francoskega barvnega filma NESREČNIKI I. DEL cb 22. uri »Storžič« — nemški film ZALJUBLJENA DETEKTIVA ob 10., 16., 18. in 20. uri »Letni kino Partizan« — angleški fantastični film DUHOVI OSVAJAJO ZAPAD ob 20. uri »Svoboda« — nemški CS film PLANET SMRTI ob 20. uri »Krvavec Cerklje« *- ameriški barvni film PRIJATELJ JOE ob 20. uri NEDELJA - 6. maja »Center« — francoski barvni W film DVOJNI OBRAT ob 18. in 20. uri, nemški film ZALJUBLJENA DETEKTIVA ob 16. uri »Storžič« — domači mladinski film PIKO IN DIVJANJE Z MOTORJEM ob 10. uri matineja, francosko sovj. film ESKADRILA NORMA -DUA NJEMEN ob 13. uri, nemški film ZALJUBLJENA DETEKTIVA ob 15., 17., 19. in 21. uri »Svoboda« — premiera francoskega CS filma NESREČNIKI I. DEL ob 16., 18. n 20. uri »Krvavec Cerklje« — ameriški barvni ffiai PRIJATELJ JOE ob 16. in 19. uri »Naklo« — ameriški barvni film OSAMLJENI ČLOVEK ob 17. uri »Šenčur« — ameriški film OBTEZILNA PRlCA ob 16. uri »Preddvor« — ameriški film OBTEZILNA PRIČA ob 19. uri PONEDELJEK - 7. maja »Center« — francoski barvni CS film NESREČNIKI I. DEL ob 16., 18. in 20. uri »Storžič« — franc. sovj. film ESKADRILA NORMANDIJA NJEMEN ob 10., 16., 18. in 20. uri »Letni kino Partizan — premiera domačega filma ŠEKI SNEMA PAZI SE ob 20. uri TOREK - 8. maja »Center« — francoski CS film NESREČNIKI I. DEL ob 16., 18. in 20. uri »Storžič« — franc. barv. CS film NESREČNIKI I. DEL matineja ob 10. uri, ameriški film FRANKENSTEIN ob 16. 18. in 20. uri »Letni kino Partizan — domači film ŠEKI SNEMA PAZI SE ob 20. uri »Svoboda« — domači film VZKIPELO MESTO ob 20. uri Jesenice »RADIO« 5. do 7. maja francoski film SVETNIK VODI IGRE 8. do 9. maja jugoslovanski film NE UBIJAJ 10. maja francoski barvni film PEVEC IZ MEHIKE 11. maja jugoslovanski film DVA Jesenice »PLAVŽ« 5. do 6. maja jugoslovanski film PRED SONČNIM ZAHODOM 7. do 8. maja francoski film SVETNIK VODI IGDRE 9. maja francoski barvni film PEVEC IZ MEHIKE Žirovnica 5. maja italijanski film GREMO V SAN REMO 6. maja italijanski barvni CS film NOC VELIKEGA NAPADA 9. maja francoski film SVETNIK VODI IGRE Dovje 5. maja angl. film S. O. S. PACIFIK 6. maja italijanski film GREMG V SAN REMO 10. maja francoski film SVETNIK VODI IGRE Koroška Bela 5. maja italij. barvni CS NOC VELIKEGA NAPADA 6. maja jugoslovanski film NE UBIJAJ 7. maja nemški film PRED SONČNIM ZAHODOM Kropa 5. maja barvni film DR. BREZ DELA ob 20. uri 6. maja ameriški barvni film DOLGO TOPLO LETO ob 16. in 20. uri 10. maja ameriški film DNEVNIK ANE FRANK ob 20. uri Ljubno 5. maja sovjetski barvni CS film KAPITANOVA HCl ob 20. uri 6. maja sovjetski barvni CS film KAPITANOVA HCl ob 18. uri 6. maja italijanski barvaj CS film CARSTVO SONCA ob 16. uri 10. maja nemški film PR-FOKS ob 20. uri Škofja Loka »SORA« 5. maja nemški film ZALJUBLJENA DETEKTIVA ob 18. in 20. uri 6. maja nemški film ZALJUBLJENA DETEKTIVA ob 9.30., 17., 20.30 uri 8. maja ruski film TUJI OTROCI ob 20.30 uri 9. maja ruski film TUJI OTROCI ob 18. in 20.30 uri 10. maja ameriški film POLKOVNIK IN JAZ ob 20.30 uri 11. maja ameriški film POLKOVNIK IN JAZ ob 18. in 20.30 uri Radovljica 5. maja ameriški barvni VV film DVORNI NOREC ob 20. uri 5. maja francoski barvni film ZVEZDE OPOLDNE ob 18. uri 6. maja ameriški barvni VV film DVORNI NOREC ob 18. in 20. uri 8. maja sovjetski film ISKANJE AFRIKE ob 20. uri 9. maja sovjetski film ISKANJE AFRIKE ob 18. in 20. uri 10. maja italij. barvni CS film ORIENTALKE ob 20. uri 11. maja francoski filtri DVOJNI PREObi*.\T ob 20. uri Duplica 5. maja ameriški barvni CS film OKLAHOMA ob 20. uri 6. maja ameriški barvni CS film OKLAHOMA ob 15., 17. in 19. uri 9. maja švedski fiim POUK O LJUBEZNI ob 18. uri 10. maja švedski film POUK O LJUBEZNI ob 20. uri Športi^ priredij ATLETIKA Jutri ob 9. uri bo na dvorišču osemletke Franceta Prešerna v Kranju osnovnošolsko prvenstvo v atletiki za kranjsko občino. KOŠARKA V kranjskem Savskem logu bo drevi ob 19. uri prvenstvena tekma II. zvezne košarkarske lige (zahod) med Slavonskim Brodom in domačim Triglavom. Jutri se bo nadaljevala tudi republiška košarkartaka liga. Jeseničani bodo odšli na pot v Šoštanj, kjer se bodo pomerili s tamkajšnjim moštvom, Skofjeločani pa bodo na domačem igrišču igrali z Ilirsko Bistrico. NOGOMET V nedeljo bodo ligaške tekme v slovenski conski ligi odpadle. — V Ljubljani se bodo sešli le mladinci ljubljanske reprezentance, ki bodo igrali z izbranim moštvom Gorenjske. JUDO Kranjski judoisti bodo danes in jutri v okviru republiške lige nastopili v Slovenski Bistrici in Mariboru. ODBOJKA Ženska ekipa Triglava bo jutri ob 9. uri igrala s partnericami v I. republiški ligi — z Jeseničankami. Tekma bo na igrišču v Savskem logu. - Moški bodo igrali v IL'*: republiški ligi (zahod). Tako se bodo gimnazijci pomerili z Jesenicami po ženski tek- ' mi, v Kropi bodo z domačimi odbojkarji igrali Crnuča-ni, medtem ko Zirovničani odpotujejo v Kamnik. Bohinjska dolii a že sprejema prve turiste Dom * družina * moda Iz francoskega slovarja lepega vedenja za mlada dekleta Itd. Raje ne uporabljajte »Oprostite!« Naj vas nikoli lo: pet, sedem ali tri, celo pogosto te male besede pri ne bo sram reči »oprostite«, eno. To velja za velike rože; vsakem odstavku v pismu aH ali »žal mi je«, saj to ni pri- seveda pa bo šopek vijolic pri pogovoru. Raje povejte, znanje poraza, pač pa dokaz prav tako lep in primeren, kar ste mislili. dobre vzgojenosti, vljudnosti Nikoli ne darujte rože mo- Točnost. Čakanje nI niti in takta. prijetno niti dopustno, če gre za mlada dekleta. V gledališču morate sedeti na svojem sedežu vsaj pet minut preden se dvigne zavesa. Na kosilo ali večerjo se mora priti do minute točno. Tudi pri sestankih s prijatelji je točnost zaželena, 6trogo pa se morate držati ob dogovoru • tujcem. Račun. Navadite se plačati račun takoj ali še v istem tednu. Spravite račun takoj v denarnico ali v kuverto, kamor pač dajete te stvari, da ga boste takoj našli, če bo treba. Rože. Koliko rož se daruje? Nikoli šest ali dvanajst; pač pa vedno neparno števi- O škiljenju škemu; pač pa svoji materi, prijateljici. Nesite tja, kamor ste bili povabljeni na kosilo in mislite, da boste edini povabljenec, s seboj nekaj cvetja. Razveselite s cvetjem bolnika, toda rože naj ne dišijo preveč, da ga ne bi vonj motil. Za poroko pošljite rože v beli ali roza barvi. Navada je, da se cvetje pošlje prej in ga ne nosite s seboj. Vizitko pritrdi cvelJičar na šopek; ne pozabite pripisati par vljudnostnih besed na vizitko ah še bolje na drobno pisemce. — Cvetličar bo tudi poskrbel. Cim prej začnemo škilave- volj zgodaj, to je med prvim ga otroka zdraviti, tem več je in četrtim letom starosti. Ce upanja na uspeh. Le redko odpravimo škiljenje, še pre- da bo šopek prišel v prave namreč ta bolezen z leti iz- d en začno otroka vrstniki pri roke. (Na žalost te navade, gine, zato pač ni nobenega igri zasmehovati in zapostav- da bi cvetličarne razpošilja- razloga. da bi zdravljenje Ijati, mu lahko prihranimo le cvetje na dom, pri nas odlagali na poznejša leta. Ne- veliko duševnega trpljenja. skoraj ni!) katere vrste škiljenja se dajo popraviti z naočniki, drage ___ pa z vajami. Vsekakor pa je M 4 T 1 N i K V K T I kirurški poseg v splošnem Atjm. rm. mj M. il ra KW ¥ .ulj M. m. najboljši način zdravljenja in ue je treba zanj odločiti do- • Morda ste v modnih ča- ne obleke. Pri tleg otnejši sopisih že opazili, da so se dvodelni obleki lahko zave- na oblekah spet pojavile žete tudi lep širok trak na broške, toda ne velike kera- pentljo. mične, temveč prav ozke in £ Na noge kaj radi pozab- dolge, ter zlate ali vsaj v ljamo pri običajni negi tele- barvi zlata. Z njo se zapenja sa, čeprav tega ne zaslužijo, jopica kostima, ki je brez Nanje se spomnimo šele. ko Dvodelne obleke za vitka mlada dekleta. Leva je krojenu v V obliki in obrobljena z belo treso. Bluza je prevezana z valjastim pasom. Desna bluza ima odstopajoč ovratnik enkrat zavezan in se končuje s resami. Krila so položena v gube gumbov, tako jo zapnete v višini prsi in nanjo zataknete zlato verižico: večkrat zdrsne tudi na krilo ali na rokav. 4 Nekaj časa smo nosile obleke stisnjene s širokim naša hoja ni več prožna in ko nas bolečine opozorijo, da ni nekaj v redu. Ozki koničasti čevlji so stisnili prste skupaj in poleg otiščancev nam je mogoče zrasla celo vzboklina pri palcu, ker se usnjenim pasom, nato pa je je le-ta preveč nagnil k osta- ta popolnoma izginil. Pri oblekah ga je zamenjal pas iz istega blaga oziroma pas iz mehkega usnja brez zaponke. Stari pas lahko nade-nete pri dvodelni obleki, samo da je rahlo zapet in nekoliko na bokih, da se vidi izpod zgornjega dela dvodel- Televizija in vid lim prstom. Moda se sicer nagiba k zaokroženim oblikam čevljev, posledic prejšnje mode pa najbrž ne bo mogla odstraniti. Naj vam preide v navado, da boste zjutraj stopili nekajkrat po sobi po prstih in še posebno zvečer po vroči kopeli. — Členke na prstih na tri le z oljem in z obema rokama močno premikajte prste na nogah. Nato prste stisnite in razširite najmanj desetkrat. S tal poskušajte pobrati robec ali kamen z vsemi prsti hkrati, ne da bi pri tem izgubili ravnotežje. £ Masiranje kože na glavi Po nekem poročilu, ki ga je objavil British Medic al Journal, je mogoče povzeti, je potrebno, če hočete, da da dolgotrajno gledanje tele- bodo lasje lepi in bleščeči. — vizije ne škoduje vidu otrok. Masaža krepi lasne korenine, Proučevanje, v katerega so poživi živce in sprosti kožo. zajeli več kot 1000 angleških Potrebno je samo deset mi- otrok, je pokazalo, da se šte- nut zjutraj ali zvečer. Lase vilo kratkovidnosti ne pove- razdelite na pramene in ka- čuje sorazmerno s številom ni te na glavo par kapljic las- obleka brez ur> ki jih posamezni otroci ne vode. Nato postavite pal- ovratmka* in rokavov, lahko prebijejo pri gledanju televi- ca obeh rok na senca ter z ■■■iBiJim proti robo, princes ' . ostalimi prsti masirajte ko- kroja. Krasita jo dve podolž- Vendar pa je priporočljivo, žo v majhnih krogih, ni črti dvobarvnih trakov, ki da med gledanjem televizijt nato še krtačite v vseh ue ponovita tudi na pasu. ne ugasimo sobne roča. reh. Enostavna Lase Ali ste radodarni? Oglejte si spodnja vprašanja in poskušajte ugotoviti, kako je z vašo darežljivostjo. Ali si upate priznati, da ste včasih stiskaški? Za vsak DA si pripišite 3 točke, za VČASIH po eno točko in za vsak NE nič točk. 1. Ali darujete kadarkoli morete? 2. Kadar imate nekaj denarja več v žepu, ali tako pogostite prijatelje, da nimate občutka, da so ostali vaši dolžniki in ali od njih to pričakujete? 3. Dobili ste tisočak, da bi nekomu kupili darilo Ali bi dodali nekaj denarja iz svojih prihrankov, da bi kupili stvar, ki si jo oni že dolgo želi? 4. Ali ste ravnali tako, da ste se odpovedali svojim majhnim zadovoljstvom, da bi denar poklonili v dobrodelne namene (za slepe, za ponesrečence, za ljudi s potresnega področja?) 5. Ali nudite priložnost tovarišu pri igri, da vas premaga, čeprav je slabši od vas, samo da bi mu napravili veselje? 6. Na tomboli ali srečolovu ste zadeli predmet, ki si ga je že dolgo želel vaš prijatelj. Ali ste mu ga pripravljeni odstopiti? 7. Ali znate oprostiti žalitev? 8. Ali priznavate, da je nekdo v nečem boljši od vas, ne da bi pri tem občutili zavist? 9. Ali ste radodarni iz lastnega nagiba (spontane)? 10. Ce bi zadeli večji znesek na loteriji ali športni napovedi večjo vsoto, ali bi bili pripravljeni del pokloniti vašim revnejšim sorodnikom? 30 TOČK: Popolnoma vam je neznana beseda »U-skaštvo. 24 do 29 TOČK: Preveč se zavedate, da ste darežljivi ln velikodušni, da bi lahko dosegli idealno radodarnost, ki jo imajo samo skromni ljudje. 18 do 23 TOČK: Preveč poudarjate svojo radodarnost, ker vam prinaša ugled in zadovoljstvo. Radodarni ste, toda škoda, da to lastnost uporabljate za afirmiranje svoje osebnosti. 12 do 17 TOČK: Vaš razum je radodarnejši od vašega srca; pustite raje srce do besede. Ne dajejo največ tisti, ki imajo, ampak tisti, ki darujejo iskreno. Večja radost je v darovanju kot v sprejemanju. 6 do 11 TOČK: Neodločni ste pri darovanju zaradi strahu, da ne bi vam primanjkovalo. Mislite, da imate kaj malo, kar bi darovali. Napravite poizkus s skromnejšim darilom, če boste tudi pri tem občutili strah pred svojim pomanjkanjem 0 do 5 točk: Sami ste bili deležni premalo pozornosti, da bi se spomnili tudi drugim pripraviti neko majhno radost. Kdo je kriv Malce hudobna razmišljanja o našem filmu in o nas samih Draga^av Sekularac, po domače Seki, nogometaš in pol, je zašel na platno :n na našo filmsko stran pravzaprav čisto brez svoje krivde. Zaigral je pač pred kamero 6amega sebe in film 6o imenovali po njem — »Seki snema, pazi se«. Vse bi bilo v redu, nihče se ne bi obregnil, če to ne bi bil slab film, namreč zelo slab. Tako slab, da je njegovega režiserja Marjana Vajdo, ki je že prej posnel nekaj komercialnih -umetnin«, Društvo filmskih delavcev Srbije izključilo iz svojih vrst. Pa tudi Vajda ni čisto sam kriv — in to • so njegovi stanovski Film tovariši tudi lepo povedali. Povedali, da so ga izključili v opomin in poduk vsem drugim takim »umetnikom«, predvsem pa tistim filmskim podjetjem, ki dajejo denar noro na litjem Nadja Tiller, ki smo jo pred kratkim videli v »Aferi Nine B«, bo zaigrala vamp-ženo, demonsko mcriiko Lulu v istoimenskem filmu, ki bo že tretji prenos na platno te VVedekindove tragedije. Film bo režiral RoK Thiele, v ostalih vlogah pa bodo igrali Je Hildejrarde Knef, O. e. Hasse in Rudolf Forstcr. Shellv VVinters bo v svojem novem filmu »Chin-chin« Američanka, ki se zaljubi v Italijana, tega pa bo igral Vittorio Gassman. Najbolj zanimivo pri tej stvari je, da je bila Shcllev nekaj let v resnici zaljubljena v Vittoria. Nekateri napovedujejo, da bo Marg.-.r^th I.cc na 1 d-nica M. M. Prav tako kot ona je začela kol fotografski model in tako prišla k filmu. Po prvi viogi v filmu - Preizkusimo se v ljubezni«, so ji Italijani zdaj že ponudili vlogo v drugem filmu. Začvtck > kar običajen, vendar pa je dekle res malce podobno M. M. Ob vsej reklami menda tudi pri nas že skoraj ni nikogar, ki ne bi slišal za Elke Sommer. Ve ncl.tr pa verjetno ne vedo vsi, da ta, zdaj že kar pepela: na igralka v francoskih in nemških filmih, tudi poje — seveda samo popevke. Se več — izkazalo se je, da tudi komponira. Svoji prvi popevki je dali naslov -Sama«. Doslej še niso ugotovili, kako ji je prišlo na misel, da je dala svoji pesmi tak naslov, saj je povsod zelo iskana. Vsem otrokom in vsem, ki so to nekoč bili, obe'.a mojster Walt Disnev spet prijetno presenečenje. Na filmski trak namreč namerava prenes'.i klasično delo mladinske literature, Kiplingovo »Knjigo o džungli«. za take filme. Torej so krivi producenti? Samo recite jim kaj takega, pa bodo takoj povedali, da so pri vsem skupaj pravzaprav čist* nedolžni. Da rabijo denar in — končno je krivo občinstvo, saj 6i takih filmov želi, da naravnost hrepeni po njih! Na srečo je filmsko občinstvo nekaj tako nedoločenega, da se obtožbi ne more upreti. Sicer pa je filmski potrošnik že tako navajen, da plača in tudi »gor plača«. No, šalo na stran in priznajmo, da takole odrivanje krivde, ki malce spominja na tisto otroško: gospod ka-pucinar. . ., ne pelje nikamor in je rudi brez pomena. Kriv; smo pravzaprav vsi, ki se med seboj obtožujemo — in še kdo povrh. Začetek vsega zla pa je pravzaprav eama filmska umetnost. Zakaj to vam je dvolična gospodična — po eni strani bi bila rada umetnost, po drugi strani pa bi rada čim več zaslužila. Toda, če smo pravični, ji je treba priznati, da se je zadnje čase malo poboljšala. Vsaj tista njena hčerka, ki se je naselila pri nas, ni vej tako dvolična in se ne gre veČ umetnosti. Pravijo, da so jo malce pritisnili, takole . . . finančno. Da mora m3lo bo'j paziti, kje bo dobila denar. Ampak — dekle stvari n. prav razumelo. Povejmo kar naravnost: tisti, ki se za njo skrivajo in ki jih redi. niso stvari prav razumeli. Ce se jim reče: »Gospoda, treba bo malo bolj paziti na denar, na to, da bodo ljudje hodili vaše filme gledat in vam plačali zanje, »to še ne pomeni, da naj se gredo bra- njevcev. Ne? Končno tisti, ki hodimo v kino, tudi nismo tako neumni in skromni, da bi hoteli živeti samo od prh-njenih kričeče pobarvanih bolj ali manj »sodobnih« lectovih src, ki jih prodajajo na svojih stojnicah! No, vidite, pa smo le tudi mi krivi! Ker se nam ne zdi vredno — niti, da bi bili užaljeni, niti, da bi jim to pokazali, niti, da bi se naučili ceniti dobre filme. Zakaj le tako bi prisilili branjevce, da nam ponudijo tudi kaj boljšega. Sicer pa — kino je tako za zabavo, kdo se bo pa učil še zabavati! Saj ne rečem, da ni precej tudi takih, ki znajo in to res znajo. Ampak, kaj ko jih je premalo in še tem ne dajo živeti. Vrhu vsega jih je pa še preveč — 18 producentskih hiš: kaj ni to malo preveč? Ali imamo res toliko filmskih umetnikov? Da se razumemo, mi smo veseli, pa še kako, če jih je res toliko. - duš Francosko igravko B nma-« nuelle Riva smo videli že v dveh odličnih filmih »Capo-« in »Hirošima, ljubezen moja«. Kot smo že poročali sedaj zopet snema in sicer s Kanujem Frevem in režiserjem Franjujem. *°lj a -5 tremi srci«. Med takoimenovane komercialne zabavne filme, ki so v zadnjem času nastali pri nas, sodi tudi »UFUS«-ov »Medaljon s tremi srci«, v katerem sta zaigrala tudi Severin Bijelić in Stanislava Pešić. Nad filmom se ni aavduSIa niti kritika, niti publika pa vendar podjetje še ni prepričano, da ne rabimo takih filmov, o čemer priča njegova naslednja produkcija — »žvižg ob 8. uri« Juck C'laj'iGii, ki „e .-.vo »a*..1 kot režiser lilma »Pot v visoko družbo«, je čakal skoraj tri leta, preden se je spet lotil dela kot režiser. Sicer so mu medtem ponujali režijo vrste filmov, med katerimi so bili tudi »Sinovi in ljubimci«, »V soboto zvečer — v nedeljo zjutraj« in »Svet Suzie VVong«, vendar je ni hotel prevzeti. Kot vzrok navaja, da so biK ti filmi po svoji tematiki preveč podobni njegovemu prvemu filmu in nadaljuje: »nisem pa hotel na tej stopnji ponavljati tega; kar sem že nekoč storil — želel sem napraviti nekaj popolnoma različnega.« Zato je čakal na delo, ki ga bo resna-...o privlačita in vmes opravljal druge posle. Sicer pa je bil tega že vajen. V filmske ateljeje je namreč stopil ie leta 1935 in delal kot asistent režije, nato pri montaži, med vojno p« tudi zrežiral za angleško letalstvo »Neapeljsko bojišče«. To vojni je bil predvsem asistent režije in direktor številnih filmov. Vendar je ves ta čas želel samo.lojno režirati, pa mu ni uspelo. V protest je v lastni produkciji zrežiral kratki film »Naročeni plašč« in z njim odnesel nagrade na festivalih v Edinburghu in Benetkah. Ta uspeh je v veliki meri pripomogel k temu, da je dobil režijo -Poti v visoko družbo«. Vendar pa, kot smo videli, Claytoa ni zadovoljen z vsako snovjo in raje počaka, kot da bi storil kaj proti svojemu umetniškemu prepričanju in hoienjo. Selc pod konec lanskega leta je, po triletnem čakanju, začel spet režirati. Film, ki ga je tokrat pritegnil, so »Brezmadežni-* po povesti skrivnosti Henrvja Jamesa »Obrat vijaka«. Ta mu je že od nekdaj ugajala, poleg tega pa je pomenila iranj izziv. Zakaj po njegovih besedah je to zgodba, ki jo je izredno težko povedati v filmskem jeziku. Clavton je ta film posnel za ameriško družbo »20th Century-Fox«, glavne vloge pa so oblikovali Deborrah Kerr, Michael Rcdgrave, Mcgs Jcnkins in pa deklica Pamela Franklin in fantič Martin Stephens, kateremu C!ayton na slild pravkar razlaga, kako naj zaigra. 16 Hotel sem vpiti in jokati, obenem pa poljubljati Tino. Ni še bil čas za počitek, vendar sem zapeljal na rob ceste in počasi ter pazljivo zavil v pustinjo. Odpeljal sem avtomobil in prikolico približno sto petdeset jardov stran od ceste, zavrl in prisluhnil. Iz prikolice ni bilo slišati glasu, očitno so zaspali. Ugasnil sem motor, se obrnil k Tini, jo poljubil, objemal in mrmral besede, kakršnih še nikoli ni slišala iz mojih ust. Na avtomobilska vrata poleg mene je nekdo potrkal. Prestrašeno sem se obrnil. Bil je Guv — zaspan z lahnim nasmeškom na licih. »V sedmi deželi sta,« je tiho dejal in odšel. »Jim boš zdaj povedal?« je zašepetala Tina. »Tako je,« sem dejal in odprl vrata. Tina je stopila ven in odšla okrog avtomobila. Guv in Jerrv sta se vsak zase sprehajala po kadulji, Brick je sta! ob vratih prikolice. Bil je kakor zajetna senca na srebrnkastem aluminijastem ozadju prikolice, ki se je svetila v mesečini. Ko sem stopal proti njemu, sem videl, kako je iskal cigareto v srajčnem žepu. »Imaš minuto časa, Brick?« sem dejal in stopil preden j. »Da,« je dejal, obrnil sem se od prikolice in odšla sva v pustinjo. Ne vem, kaj me je napeljalo, da sem kot prvega nagovoril prav Bricka. Voditelja nismo izbrali. Vodje ni bilo in če bi ga imeli, bi bil to povsem razumljivo Jerrv, ki je imel največ zaslug pri vsem načrtu. Toda kljub vsemu sem hotel sprva govoriti z Brickom, ga vprašati za mnenje in morda celo pridobiti za svoj predlog. Stopala sva skozi resje. Približno sto jardov od prikolice sva našla zapuščeno ogrado in sedla nanjo. »Brick, nerad bi ti povedal...« »... da ti in Tina nočeta več z nami.« Potegnil je cigareto in ko je zažarela, sem videl, da se je smehljal. »Je tako?« »Da, tako je. Zal mi je, toda ... Prav, povedal ti bom razloge, če te zanimajo.« »Ne,« je dejal s poudarkom. »Ne zanimajo me. Morda bi me celo prepričal.« »Morda bi te zanimalo.« »Ne, vajini razlogi me prav nič ne zanimajo.« Brick je spet potegnil cigareto. Smehljal se je in me prijazno gledal. »Zaradi tega, ker nimajo nobenega pomena. Zdaj ne več. To pa zaradi tega, ker vaju ne morem pustiti, da bi odšla, Al. Zame je stvar prepomembna. Pred nami je resna možnost, da dobimo dosti denarja in te ne smemo izpustiti, želim obo gateti. Al, in zato potujem po denar.« Bil sem v zadregi. »Brick, prekleto mi je žal, toda to je stvar, o kateri mora vsakdo med nami sam odločati. Tako smo se tudi sporazumeli. Ce ti moje pripovedovanje ni všeč, lahko odideš ...« »Ah ne!« Govoril je s prijaznim glasom. »Ne gre za to. Problem je ta, da trije ne zadoščajo za uresničenje našega načrta. Potrebujem te.« »žal mi je, Brick.« »Poglej, Al,« za trenutek mi je položil roko na koleno. »Sovražim surovo govorjenje, posebej še z nekom, ki mi je ljub. Toda sam sem surov,« je dejal sladkobno, »mislim, da to dobro veš, vendar se mi zdi. da se ne zavedaš, kako okreten sem v resnici« Naglo je nadaljeval: »Mislim, da o tem ni potrebno govoriti. Želim, da bi spremenil svoje mnenje, Al, in to povsem po lastni volji, ne da bi mi bilo treba govoriti še kaj več. Al, srečen boš! Pomisli na medene ...« »Kaj pomeni to surovo govorjenje, Brick? Razloži mi, nikar ne skrivaj. Naprej! Nadaljuj, zastraši me!« Za trenutek je molče sedel v pustinji. Zatem je potegnil iz žepa zavojček cigaret. »Boš cigareto, Al?« »Hvala.« Vzel sem cigareto in jo prižgal. Ves čas sem ga pozorno opazoval, kar je videl, ko sem prižigal cigareto. »Al, razumeti moraš in mi verjeti: fant sem, ki si želi denarja. In če hočeš vedeti prav vse o meni, vedi, da bom storil prav vse, da bi ga dobil. Zdaj imamo priložnost, da ga dobimo in preimenitna je, da bi jo izpustili iz rok. To moramo izpeljati. Vsi skupaj. Nikar ne zahtevaj, da povem še kaj več.« Odkimal sem. »Ne, nadaljuj! Zanima me.« Brick je znova potegnil cigareto. Dim se je počasi vil v zrak, v mesečini ga je bilo še dolgo časa videti. Ogorek vžigalice je vrgel v pustinjski pesek, kjer sva še nekaj časa gledala majhno iskrico. »V redu. Al. Poslušaj! Ostal boš z nami ali pa bom šel tja in pretepel Tino. Obdeloval jo bom dalj časa, morda kar pol ure. Ko bom nehal, bo živa, ne v nezavesti. Odpeljati jo bo sicer treba v bolnišnico, pa se bo že popravila — telesno namreč. Toda to bo vplivalo na njen duh, kajti kaj takega še ni doživela. Poznam ljudi in vem, kako bi to delovalo na Tino. Bilo bi hudo. Vpila bi in ko ne bi mogla več kričati, bi...« »Ubil te bom,« sem siknil. Zatem sem skočil pokoncu, razsrjen do skrajnosti, in pričel vpiti: »Ti, pasji sin, ubibte bom ...« Osorno me je zgrabil za roko in potegnil nazaj. »Utihni!« Spet sem globoko vdihnil, da bi zavpil, ko me je močno stresel, tako da sploh nisem mogel spregovoriti. »Utihni, Al, sicer ti bo presneto žal, verjemi mi! Poslušaj!« Tako mi je dejal, še preden sem mu lahko odgovoril Zatem je utihnil, me za trenutek opazoval in potem dejal: »Vem, da lahko ostaneš, če le hočeš. Poskušal boš, če si me le dobro razumel. Pozneje me ne boš več našel, Al. Pobegnil bom, ker se te bom bal. Hotel me boš ubiti, ker ti bo Ho za življenje, vendar bom šel po svojih poteh. Mislim, da nu> W naW To ie *rrar ki » bom treeal.« Jeza se je malce ohladila, spet sem obvladal svoja čustva. »Ubil te bom,% še preden ti bo uspelo vlomiti v Haroldov klub. Preden boš lahko na kogarkoli položil roko ...« »Ne.« Brick je segel v srajčni žep po drugo cigareto. »To je smešno. Al, toda ne bo ti uspelo. Želiš sicer tako, vendar bo drugače. To je nenavadno, kajti mislim, da bi mali Guy res napravil kaj takega, ali pa ti, č-3 bi bil v njegovi koži. Toda ti nikdar! Pozneje — po ropu — že in pri bogu, upam, da se takrat ne bom več srečal s teboj.« Skomignil je z rameni. »Toda ti nisi dečko, ki lahko kogarkoli spravi ob glavo, preden bi ti res storil kaj zlega. Premisli o tem kakšno minuto.« Sede sem strmel v noč, opazoval cigaretni dim in nisem vedel, kaj naj storim. Nisem vedel, ali naj mu pritrdim ali zavrnem njegove predloge in možnost, da ima morda res prav, me je dražila. »Poslušaj, Brick. tole je bedasto. Ni važno, če imaš prav ali ne, vendar ne vem, čemu braniš, da bi izstopil iz igre? Dotakni se Tine in ubil te bom — zares.« Prikimal je. »Vem. če boš mogel. Toda pozneje, ne pred Renojem.« »Prav. Morda. Vendar se preveč ne zanašaj!« Brick se je rahlo nasmehnil in vlekel iz cigarete. »V redu,« sem nestrpno dejal. »In kakšna bo razlika? Načrt bo uresničen in ...« »Prav v tem Je smisel vsega.« Potapljal me je po kolenu, da bi potrdil svojo misel. »Ce bo tako, bom ušel z vsem skupaj. Mar ne razumeš? Saj me sam siliš k temu, da bi pozneje ušel.« »Tn če povem Guyju in Jerrvju .. .« »Postavili se bodo na tvojo stran in načrt bo padel v vodo,« je nezadovoljno dejal. »Al, mar ne vidiš? Karkoli boš že pričel, T vsakem primeru boš uničil načrt. In to, kar sem ti povedal, drži.« »Tine odslej še za sekundo ne bom pustil same. Zapustila bova prikolico in tako ne boš imel priložnosti...« -Nemogoče. Ce ne danes, pa jutri. Ce ne ta teden ali mesec, naslednji ali tisti za njim. In če ne tukaj, nekje drugje. Vedno ne boš mogel biti s Tino, bo že trenutek, ko ne bosta skupaj. In jaz vaju bom zasledoval, čeprav bosta poskušala zabrisati svojo sled. Tole je moj trden sklep. Al, in če nekaj sklenem, to tudi storim.« Sedel je in me za trenutek opazoval, potem pa vstal in odšel nazaj proti prikolici. Zatem smo se odpeljali. Prikolica se je rahlo zibala, streha je komaj vidno trepetala. Guy je imel zadnjo izmeno za volanom. Tina je spala med menoj in steno, Jerrv pa na nasprotni strani. Brick je pravkar zaspal. Ležal je na hrbtu tik za menoj. Prekrižal sem roke pod glavo in bdel do jutra. Sprva sem premišljeval, kako bi ušla. Lahko bi odprla vrata, ko bi se ustavili pri cesinem znamenju v kakšnem mestu, prijel bi Tino za roko, stopila bi na cesto in jim povedala, da ne greva dalje z njimi. Brick bi naju sicer lahko zasledoval, toda vprašanje je, če bi to res 6toril? Prepricn sem, da ne bi. "Načrt bi tedaj res padel v vodo in stvar bi bila končana, ne oziraje se na vse, kar mi je pripovedoval. Ljudje pač počno kup bedarij. Kaj bi storil Brick, nisem vedel...« Zatem sem razmišljal, kako bi ga ubil. V pustinji bi počila zračnica. Ko bi v zračnico nastavil žebelj, bi morali pri popravilu postaviti dvigalo za kolesa na pesek. Brick bi izmenjal kolo in ko bi ga snel, bi ga ubil, morda z železom za izbijanje kolesa. Ostali bi ta čas sedeli v prikolici. Potem bi ga zavlekel pod kolo, izmaknil dvigalce in avtomobil bi z vso težo zdrobil Brickovo glavo. Tako bi bilo vse skupaj videti kakor nesreča. Kaj takega se lahko zgodi, če človek ni previden in takšna nesreča bi se utegnila zgoditi prav tukaj v pustinji. Predstavljal sem si v mislih Bricka, kako kleči v senci prikolice poleg osi, pa sebe z vročim železom v rokah tik za Brickovo sklonjeno glavo, potem — kako dvignem palico — toda slika se je pretrgala kakor film, postala neresnična, nemogoča, ne-uresničliiva. Imel je prav! So ljudje, ki imajo čut, da zmorejo še takšen zločin na vsakem kraju in ob vsakršni priložnosti — brez predsodkov ali vesti. So pa tudi ljudje, ki preveč premišljujejo. Brick me je poznal. Bil sem človek, ki dela načrte, ima zamisli in jih v glavi kuha tako dolgo, dokler ne pos!a-nejo neuresničljive in nemogoče. Spominjal sem se verza iz Hamleta, učili smo se ga pri urah iz angleške književnosti. »So ljudje, ki jim čud na eno stran prevaga,« je dejal Shakespeare. Bilo je resnično: človek lahko r>T-mišljuje o vsem mogočem, dokler stvari ne postanejo meglene in neresnične, nemogoče. Nasilje je bilo zame nekaj nemogočega, vsaj dotlej, dokler mi nekdo ne bi storil kaj hudega, zares neprijetnega. Proti temu, kar mi je rekel Brick, pa sem bil zares brez moči. Saj nama fizično ničesar ni storil. Tina me tistega dne ni več spraševala. Sam sem ji povedal še prejšnjo noč, ko sem se vrnil k prikolici, da nisem mogel Bricku reči o najinem odhodu. Bila bi preveč zmedena in prestrašena, ko bi čula resnico. Dejal sem ji, da je še dovolj časa za to in da bom kmalu govoril z njim. Soglašala je. Brick se je že vrnil v prikolico. Guy in Jerry pa sta se prav tako bližala in nekaj minut kasneje smo se že peljali. Naslednjega jutra smo odprli konserviran kompot in običajni zajtrk je minil ob prepečencu in vodi. že nekaj dni pri zajtrku sploh nismo govorili. Vsi smo navadno sedeli in strmeli v stene in strop, jedli ter čakali prihodnjega dne. Dnevi so minevali, drug je bil podoben drugemu. Običajno smo spali ali vsaj poskušali zaspati. Popoldne nam je Tina glasno brala kriminalni roman, v katerem ljudem očividno ni delalo težav, če so morali kogarkoli ubiti. Divji mož na Tolstem vrhu Nad dolino Završnice jeza pastirjevanje dali letošnjo na piščal. In glej! Vse ovce pred ovčnjakom, kjer ga je Se tisto jesen pa je prebri- gora Tolsti vrh. V nje- prirejo ovčje črede.«. so pritekle k ovčarju. že čakal prebrisani pastir. In sani pastir dobil od gospo- nih hostah se je včasih -Ce boš v jeseni zares pri- Pesem pastirjeve piščali ker so bile ovce na varnem, darja, ki mu je s Tolstega ikrival divji mož, takšen ko- gnal domov vse ovce, ti bom pa je ganila kamnito srce ematinec, da je bil poraščen dal vso prirejo in še novce,« ©d temena do stopal. Kdor- je obljubil gospodar. koli je šel na Tolsti vrh in se je srečal z njim, se ni nikoli več povrnil v dolino; mlada Tast Drugo jutro je pastir odšel z ovcami na Tolsti vrh, kjer je v pozdrav vi gredi piskal na piščal, da se je vsa ovčja čreda jagmila okrog njega. Ni še minil dan, ko je na frato, kjer je pasel, pri tacal divji mož. Ko so ga divjega moža, ki je sedel na bližnjo skalo in za momljal: »Oj pastir, zapiskaj mi še eno pesem! Piskaš pa že tako lepo, da še nikoli nisem slišal tako.« < divji mož je imel Kamnito erce in je vsakega, ki 6e pred njim ni pravočasno skril, neusmiljeno zadavil, njegovo truplo pa treščil v enlamol. A četudi je bil ta kosmatinec, pred katerim so trepetali \-si oglarji, pastirji in drvarji, tako močan, da bi se lahko preživljal sam, je kra- -Zdaj pa zares ne utegnem,« se je sprenevedal pastir. -A če boš prišel pred pa<3lJ ^ Sq j€ pastir skril za ovce zagledale, so preplaše- m0J° kočo» ko **> noč> n pečino in še dalje piskal. no zablejale in se razkropile. P»*al na vso moč.« Ker pa v temni noči divji Divji mož pa v dir za njimi, Tako je divji mož praznih mož ni videl prepada, je zgr-da bi vsaj eno ukradel — rok odšel. Ko pa je na zem- mel v mlamol. kjer se je takrat pa je pastir zapiskalljo padla noč, se je pojavil ubil. je pastir zavriskal, nato pa vrha prignal vse ovce, de-na vso moč za piskal na pi- vet jagnjičev — vso prire-ščal, vstal in odšel v črno jo ovčje črede, in še poln noč. Za njim je tacal divji mož. Tako sta hodila in hodila, dokler nista prispela do prepada, kamor je divji hostnik metal svoje žrtve. Ob pre- N 0 pisatelju in njegovem slugi eki pisatelj je prenoče- je tako mokra,« je odvrnil zirni. Dvoje del sem opravil, val v hiši skupaj s svo- 6luga. jim slugo. »Ugasni luč!« je dejal pisa- »Zapri vrata,« je dejal pisatelj. »Ej!« je poklical pisatelj ... sulgo, »Poglej na cesto, ali del zdaj tu adaj tam in pri- dežuje ali ne« »2avijte si glavo s čimerko- tacal, ko so se ga najmanj dežuje!« je odvrnil slu- li, pa vam bo temno in slad- nadejali zdaj na Ovčevnike ga> ne