ŠolsJci radio Nekaj misli k letošnji otvoritvi šolskega radia Vzgojitelji, v pravem pomcnu besede in prav tako vse vzgojne institucije, katerih edini smoter življenja je in mora biti <3rajenje trdnih osnov za čim bogatejšc in pravilnejše življenje. ki naj bi bilo posvečeno skupnemu delu v dobro posameznika, naroda in države, nikakor niso mogli prezieti vseh onih velikih modcrnih pojavov tehnike, ki so bili vkljub drugim smotrom kakor nalašč namenjeni v oporo njihovega dela. Da je bil radio eden največjih opornikov vsem tistim, ki so se ho teli ljudstvu približati in ga z bogastvom svoj.e duše oploditi, ni nobenega dvoma. Da pa je našel pri nas iradio pot tudi v šole in- s- tem do otrok našega podeželja, jc pa korak naprej v razvoju našcga šolstva, kakršneaa najbrže ne bo zlepa več deležno. Tri leta že obstoja naš radio. Če prebiraš njegovo »zgodovino« in se seznanjaš z vsemi zaprrekami, ki jih je bilo treba odstraniti, ko pregleduješ ves bogati program, ki so ga nudile šolske cadio-ure naši mlad.ini, pa tudi učiteljstvu, ko spoznavaš, koliko dela, volje. vztrajnosti in požrtvovalnosti je bilo položene iz ljubezni do mladine na žrtvenik našega šolstva, ko na podlagi vsega tega uvidevaš, da je prav šolski radio tista velesila v pedagogiki. ki je edina zmožna sprejeti najpreje in na najlažji ,pa tudi najhitrejši način, vse vzgojne metode, ki imajo v sebi najbolj zdrave in najmoonejše kali za mlado rast se ti vzbudi v srcu ena sama želja, da naj bi se, v kolikor se še niso, združile okro^ našega šoiskega radia najboljše naše učiteljske moči, ker le na ta način je mogoča njegova razvojna pot z neokrnjenim zair.osom v širino in dolžino, v višino in globino, navzven in v nabranjost naše mladine, tiste, ki bo prej ali slej vendarle morala pokazati plodove tega velikega, z ljubeznijo oplojenega vzgojnega prizadevanja. Da pa bo ta uspeh res tak, kakor bi bilo želeti, bo pa treba vkljub vsemu še veliko dela, preden nam bo zagotovljen. Za začetek je bila potrebna organizacija, za razvoj jc potrebna še temeljitejša organizacija, če pa hočemo, da bo dosegel naš šolski radio tako stopnjo razvoja in tak uspeh, kakršnega bi po svoji moči lahko in moral, bi morala pa tudi organizacija čim preje doseči svoj višek. Ne samo organizacija po svoji zunanjosti, ki pa mora biti brez dvoma tudi odlična. marveč tudi in predvsem organizacija načrtov in programov. ki morajo biti izpeljani do vseh potankosti tako, da ne bo zamujen noben trenutek, da bo vsaka ura odgovarjala svoji nalogi, da bo snov in vsaka beseda odbrano semc, iz katercga je izključen slab in piškav sad. Naša učiteljska sekcija se je že od vsega početka zavedala tega velikega poslanstva šolskega radia, zato mu je posvečala tudi vso svojo pozornost. Gotovo pa je, da ni v njeni moči, da bi dajala kakršnokoli materialno podporo. Njej je mogoča edinole zgraditev vzgojneJa programa za šolski radio in pa čim podrobnejše in popolnejše organizacije. To dvoje je brez dvoma osnova in bistvo vsega prizadevanja. Vse to prizadevanje pa bi ne doseglo pravega uspeha, če ne bi vsem tem načrtom in njih pomenu odgovarjala organizacija šolskega radia po posameznih šolah. To pa more in bi na vsak načiin moralo zastaviti vse svoje prizadevanje učiteljstvo. Zanj bi ne smelo biti nikakih zapirek v tem pogledu. Ena glavnih nalog onih šol, ki še nimajo svojega aparata, bi morala biti čim hitrejša nabava le tega. Če je učitelj, ali pa učiteljsvo ^te ali one šole res doumelo potrebo radia in jim je res kaj do vzgoje in izobrazbe svojih otrok, potem se mi zdi, da je ni ovire, ki bi je ne mo^li odstraniti. Z dobro voljo in prizadevanjem bi se že zbralo toliko denarja, da bi se nabava omogočila. Saj je nič koliko prav izdatnih načinov, kako si dobiti sredstev v ta namen. Prav presenetljivo je, kako so v nabiranju za naš šolski radio marljive nekatere šole. Poiskale so vse mogoče možnosti in njihovo prizadevanje bo kmalu kronano z uspehom. Še ena stvar je, ki naj bi jo h koncu omenil. Naš šolski radio je edina sila, ki bi mogla ustvariti iz vsega našega šolstva pravo zajednico. Tista rdeča nit, ki bi povczala vse naše šolstvo, ne oziraje se na razne nevšecne vsakdanje stvari, ki prav za prav ne spadajo v pravi pojem šole, bi morala postati tako izrazita in tako močna, da bi je ne bilo sile, ki bi jo mogla pretrgati. Prav to, ki je eno največjih poslanstev naše??a šolskega radia, bi mciralo napotiti slehernega učitelja. da bi o tem razmišljal. Zato bi moralo sodelovati pri tem, če že ne neposredno pa vsaj posredno, vse učiteljstvo z otroci vred, in sicer na ta mačin, da bi vsak skušal doprinesti k popolnosti in izboljšanju svoje mnenje, sodbo in obsodbo. Zdi se mi, da šele takrat, ko bo to doseženo, bo dosegel naš šolski iradio svoj namen. Zato bi bilo želeti. da v prihodnjem Ictu našega šolskega radia učiteljstvo kar najbudneje zasleduje njegovo delo in razvoj in da skuša s svojim posrednim ali pa neposrednim »odelovanjem doprinesti kolikor je največ mo^oče k njegovemu napredku. S tem, ko stopamo v novo leto našsga šolskega radia, se moramo predvs«m zavedati, da čimpreje bomo dosegli čim več, preje nam bo mogoč korak naprej. In da je prav to korakanje v življenju z irazvojem časa in kultom dela osnova vsemu našemu vzgojnemu dejstvovanju, da je prav trezno presojanje modernih pojavov iri volja do dela tisto, kar nam kaže pravo pot. je več ko jasno. Naj nam bodo v bodočem letu te misli v jasni zavesti, naj nam bodo merilo in kažipot. Ena stvar pa je, ki ne trpi mikakega ugovora, namreč ta, da čim preje bo imela zadnja hribovska vas svoj šolski radio, prej ji bo mogoč razgled širom ož.je in širše domovine in preko' meja. Otroci oa, ki bodo poslušali, se jim bo odprlo toliko novega, lepega in zanimivega, da bodo od začudenja obstrmeli. In od tu bo šla njihova. pot navzgor!