Poštnina plačana ? gotovini
Leto X, št. 171
Ljubljana, četrtek 25. Julija 1929
Cena 2 Din
s Dfa. m
Inozemstvo 40 Dio.
Uredništvo! Rnafflteva ttica S. Telefon Me«
3133, »123. 3124, 3126 te 3126. Martbori Aleksandrova cesta 13. TeJefaa it 44a
CtOti Kocenov« aLi Telefon Ker. 190. Rokopiri M m vračajo, . Ozki si po tarifa.
UdMMUi PfHeraoti M- M. Telefon St 1122, 3123, 1124. 3128, 312«. teseratal oddelek: Unhtena. Prtiernov
obča 4. relefoa fit 24«2. Podružnica Maribor i Aleksandrova Mak
(t 11 TeJetoo it 456 Podružnica Celje: Kccecova afics IL t,
Teiefoa fe 190 Kače nI pri poŠt ček. ta vodih i Uobttaaa it 11.S42; Praha fiisto 78-160; Wla Nr. 1 OS-241.
Ljubljana, 24. julija.
Minister za šume In rudnike je sklical posebno anketo, na kateri se naj razpravlja o končni redakciji novega rudarskega zakona. Osnutek tega zakona, kakršen bo predložen anketi, vsebuje tudi nekatere modernejše določbe po vzorcih tujih držav. Dočim je socijalna zakonodaja tujih držav rudarskemu delavstvu glede na nevarnost in težavnost njegovega poklica posvečala skrbnejšo in večjo pažnjo, smo mogli pri nas videti baš nasprotno: Rudarsko delavstvo je bilo v marsikakem pogledu zanemarjeno in izvzeto iz drugače splošno veljavnih socijalnih zakonov. Vidi se, da hoče biti novejša zakonodaja boljša. Tako ima novi rudarski zakon vsaj načelno nekaj dobrih stvari tudi za rudarsko delavstvo. Načelno pravimo, ker važna je le podrobna izvedba in praktične koristnosti. Ena teh stvari je v novem rudarskem zakonu predvidena ustanovitev socijalno-kulturnega fonda za vsako rudarsko oblast. Take socijal-ne ustanove v taki ali drugačni obliki poznajo vse države, zlasti one. (n. pr. CSR), v katerih je uzakonjena udeležba rudarskega delavstva na čistem dobičku.
Državno socijalno-politično skrbstvo je uvidelo, da posamezni konkretni zakoni v zaščito socijalnih potreb in pravic ne zadoščajo. Vedno ostane neurejena cela vrsta specijalnih drobnih ali važnejših pojavov, na katere se ne more aplicirati niti eden niti drugi zakon. Zato se je pokazala potreba po nekem splošnem, širšem zakonu, ki bi obsegal vse primere socijalne krize ali potrebe delavstva, specijelno rudarskega delavstva. Nastali so tako zvani skrbstveni ali dobrodelni zakoni bodisi splošno za vse delavstvo, bodisi le za posamezne posebno ogrožane stroke. Zakonodajna tehnika ne želi — ako je dobra — mnogo zakonov. Le važnejša zase zaokrožena vprašanja ureja v specijalnih zakonih, dočim se ostale pojave socijalne potrebe skuša spraviti v okvir sploš-neišega zakona, da je na ta način celotno socijalno življenje zaščiteno in da javna uprava ne pride v položaj reči: ta slučaj pa zakonito ni urejen.
Tak pomen ima tudi socijalno-kultur-ni fond novega rudarskega zakona. Iz naziva se da sklepati, da ima fond služiti vsem onim socijalnim in kulturnim potrebam delavstva, za katere z drugimi zakoni sploh ni poskrbljeno ali pa le nezadostno. Žal osnutek zakona nima preciznih določb o namenu fonda. To je zakonodajno-tehnična pogreška. Naknadni pravilniki morejo biti izdelani proti pravim intenciiam osnovnega zakona: Zato je potrebno, da zakon sam očrta glavne naloge tega fonda. Nameravani fond je važna stvar tudi v finančnem pogledu. Saj bo razpolagal z znatnimi vsotami. Zato mora že zakon sam jasno povedati, v kakšne svrhe se sme in mora fond uporabljati. Te svrhe so bile brez dvoma tudi motiv za ustvaritev fonda. Drugače izgleda, da si zakon glede namena in pomena fonda sam ni na jasnem, kar bi ne moglo roditi dobrih posledic. Naknadni pravilniki se morejo izdelovati pod drugimi vplivi in namera zakonodajstva je izigrana. Zakon sam mora reči: Fond se ima uporabljati za brezposelne podpore rudarjem najmanj v isti izmeri kakor to velja za ostalo delavstvo, za podpore rudarjem v slučaju redukcije ali omejitve dela, v stanovanjske svrhe, v tehnično-strokovno izpopolnitev rudarjev, v higienske svrhe, za zatiranje ljudskih bolezni. za specijalne podpore v posebnih ovaževanja vrednih primerih itd.
Po vladnem projektu so dolžni prispevati v fond vsi rudniki brez izjeme in sicer 5 odst. čistega dobička. Ta odstotek se v drugih državah giblje od 10 do 15 odst. ter je reguliran z zakoni o udeležbi na čistem dobičku. Prav je, da pride nekaj čistega dobička v dobro splošnim socijalnim in kulturnim potrebam delavstva. Koristno bi bilo, ako bi zakon preprečil, da bi rudarska podjetja vse socijalne in kulturne dajatve prevalile v bodoče na ta fond, češ da so s tem prispevkom svojim dolžnostim itak že v polni meri zadostile. Stanovanjsko skrbstvo na primer mora še vedno ostati dolžnost podjetij in ne fonda. V fond imajo prispevati tudi rudarji in sicer 0.5 odst. svojega brutto zaslužka. Ta odstotek je previsok ter bi pomenil pretežko obremenitev rudarjeve mezde. V fond se stekajo tudi vse kazni. Ureditev uprave fonda je pripuščena posebni na-redbi. Vsaj glavna načela bi moral vsebovati že zakon sam. Načelo paritetnega zastopstva mora biti strogo varovano. Tega jamstva zakon ne daje.
Na beograjski anketi bodo sodelovali bdi zastopniki delavskih interesov in reprezentanti našega socijalnega skrbstva. Brez dvoma bo ministrstvo za socijalno politiko na anketi uveljavilo svoja naziranja in skušalo doseči izboljšanja, ki so potrebna. Na rudarskih oblasteh in zlasti na rudarskih inšpekcijah pa je, da preprečijo vsako zavlačevanje ali morda poslabšanje ,tega, kar osnutek hoče.
f T	fOb.
Svetozar Pribičevič bo operiran v Beogradu
Beograjska policijska direkcija je dovolila, da se ga iz Brusa prepelje v beograjsko bolnico
Beograd, 24. julija, p. Pred par dnevi sta po nalogu Uprave grada (policijske direkcije) v Beogradu odpotovala v Brus mestni fizik dr. Popovič in zdravnik dr. Koen, da ugotovita stanje bolezni g. Svetozarja Pribičeviča. ki, kakor znano, že dolgo časa leži težko bolan na posledicah vnetja slepiča. Po temeljiti preiskavi bolnika sta oba zdravnika po svojem povratku z Brusa predložila obširno poročilo, v katerem naglašata, da
se je bolezensko stanje g. Pribičeviča toliko izboljšalo, da je mogoč prevoz v Beograd v svrho operacije, ki je nujno potrebna. Po mnenju zdravnikov je temperatura že toliko padla, da bo mogoče izvršiti operacijo brez komplikacij. Na osnovi tega referata je policijska direkcija izdala danes odlok, s kateiim se dovoljuje prevoz g. Pribičeviča v državno bolnico v Beogradu v svrho operacije.
Zmaga naše teze v sporu z Bolgarijo
Velesile priporočajo takojšnja direktna pogajanja in poravnavo sporov brez tujega posredovanja
London, 24. julija. Na včerajšnji seji parlamenta je minister zunanjih del Henderson odgovarjal na interpelacijo o obmejnih konfliktih med Bolgarsko in Jugoslavijo ter med drugim izjavil:
Angleška in francoska vlada sta sporočili prijateljske nasvete v Beogradu kakor v Sofiji, da bi na ta način olajšali neposredna pogajanja med zainteresiranimi vladami.
Sofija, 24. julija, r. »Zora« poroča: »G. Burov se še vedno mudi v Parizu. Njegov povratek v Sofijo je odvisen od uspeha misije, ki mu jo je poverila vlada v Parizu. Doslej še ni ničesar konkretnega sporočil o svojih pogajanjih in uspehih, ki jih pričakuje. Te dni se namerava še enkrat sestati z Briandom, da zavrne mnenje, ki se je utrdilo v francoskih krogih. Francosko stališče se po poročilih angleških listov razlikuje
od angleškega tako glede bistva spopadov na meji Jugoslavije, kakor glede posredovalnega načina za njihovo ureditev. G. Burov ima nalog, da z dokumenti pojasni vzroke teh incidentov in da pripravi teren za rešitev spora z Jugoslavijo v enem ali drugem pravcu. Po poročilih, ki jih imajo v Sofiji, bo treba počakati na stališče francoske vlade. Šele potlej bodo mogoči učinkoviti postopki od strani velikih zavezniških držav, bodisi kolektivno ali pa posamezno. Po informacijah iz Pariza pričakuje Beograd, da bo sklican sestansk za neposredno ureditev konfliktov. Sestanek se bo vršil med Burovom in Ne-šičem, ko se Burov povrne v Sofijo. To ie bilo sporočeno v smislu srbskih želja, da se na ta način odstrani vsaka tuja intervencija glede ureditve spora z Bolgarsko.
Bolgarski komunike o piratski konferenci
Poskus sofijske vlade predstaviti svoječasna pogajanja v napačni luči
sestev in o prehodnih pravicah njihovih lastnikov, 2.) uredbo o obmejnem režimu in
Sofija, 24. julija, č. Uradna bolgarska brzojavna agentura objavlja:
Neki inozemski listi, ki so bili slabo obveščeni, so objavili napačne informacije o sklenjenih sporazumih v Pirotu med bolgarsko in jugoslovensko vlado. Navajali so v tej zvezi, da so se na bolgarski strani pojavile težave proti ratifikaciji pirotskih sporazumov. Zato smo primorani, da se še enkrat ozremo na vsebino teh sporazumov in da ugotovimo, da so se na programu pirotske konference po soglasnem sporazumu zainteresiranih strani nahajala samo vprašanja o režimu potnikov iz obeh držav, o prehodnih pravicah lastnikov dvoiast-niških posestev in o vzdrževanju mira in reda na meji.	'
O kakem odkupu teh dvolastniških posestev in o ustanovitvi nekakšne nevtralne cone ni bilo govora. Pogajanja so se zaključila s tem da je bila predvidena mešana komisija, ki bo imela stalno dolžnost, da ureja incidente.
Delegaciji sta dosegli soglasje skoro v vseh vprašanjih, ki so se pojavila na skupnih sejah. Bolgarska delegacija ni mogla sprejeti jugoslovenskega predloga o likvidaciji dvolastniških posestev in predloga o ustanovitvi nevtralnega pasu, ker ta predloga nista bila na dnevnem redu konference in bi morala zato tvoriti predmet posebnih pogajanj (!!). V vseh drugih vprašanjih pa je bilo doseženo popolno soglasje med jugoslovensko in bolgarsko delegacijo, tako da je bolgarska delegacija prejela od svoje vlade pooblastilo, da sestavi predlog predpisnih določb po sklenjenih spora,-zumih.
Bolgarska delegacija je na podlagi tega z odobritvijo bolgarske vlade sprejela
1.) uredbo o upravi dvolastniških po-
3.) uredbo o policijski službi in o prehajanju preko meje.
Ti predlogi so bili predloženi 16. aprila v Beogradu zaradi njihove ratifikacije. Jasno je torej, da je pod temi okol-nostmi pirotska konferenca izpolnila vse svoje naloge in da bi pomenilo pomanjkanje dobre volje, ako bi se Bolgarski podtaknila odgovornost, da niso ratificirani ti pirotski sporazumi.
Beograd, 24. julija, m. Komunike, ki ga je danes objavila bolgarska agencija o pirotski konferenci, samo potrjuje naše dosedanje trditve, da Bolgarija izbe-gava in zavlačuje ratifikacijo pirotske-ga sporazuma in se dosledno izogiba ureditvi vprašanja dvolastnikov in za-siguranju reda in miru na meji potom nevtralne cone, ki edina bi prožila do-voljno jamstvo, da bi se neljubi m krvavi incidenti za vselej onemogočili. Kakor vselej doslej, skuša službena bolgarska agencija tudi tokrat zavijati ies-uico v očividnem namenu, da bi svetovni javnosti predočila razvoj pogajanj v taki luči, da bi izgledalo, kakor da je Jugoslavija kriva, če še vse do -lanes ni prišlo do sporazuma. Na svoječasna bolgarska obečanja smo mi ukinili zaporo meje proti Bolgariji, a smo se kruto prevarili. Bolgarija ne le da ni omogočila sporazuma, marveč je Dojačaia svojo akcijo komitskih tolp in atentatorjev. Zato ne more nihče zahtevati od nas, da gremo še enkrat brez garancij na led. Naše zahteve po likvidaciji dvolastniških posestev in ureditvi nevtralne cone so tembolj utemeljene, ker kažejo praktične izkušnje, da je vsaka drugačna ureditev obmejnega Uuzoma.
vprašanja
Važne konference pri predsedniku vlade
Včeraj se je po avdijencah v Topoli mudila cela vrsta ministrov
v Mataruski banji
Beograd, 24. julija č. Davi sta se vrnila iz Topole minister br;z portfelja Nikola Uzunovič in minister pravde dr. Srskid. Včeraj sta bila sprejeta v Topoli od kr*5:-a v avdijenci. Zatem sta se oba z avtr*nobl?i napotila v Mataruško Banjo, kier sta hi*/la dolg sestanek s predsednikom vlad* ralom Petrom Živkovičem.
Predsednik vlade je imel včerai in tenes številne posvete s svojimi prvimi ministri.
Davi je odpotoval iz VrajaUce Ba«\j
minister prometa dr. Korošec. Spremljal ga je beograjski župnik Wagner. Oba sta si tekom dopoldneva ogledala samostan v Žici. Proti večeru pa se ie dr. Korošec odpeljal v Mataruško Banjo, kjer se je se-stai s predsednikom vlade. Po krajši konferenci sta se cf-a napotila v Zlatibor, kjer se sestauefa z ministrom sunanjih del Ma-rinko-včens.
Tem konferencam se posveča ▼ beograjskih javnih krogih velika pažnja.
Zakon o razprodajah sankcijoniran
Beograd, 24. julija r. Kralj je podpisal zakon o razprodajah, ki je bil sestavljen v ministrstvu za trgovino in industrijo. Zakon bo stopil v veljavo še tekom tega tedna. .(Zakon smo že objavili, Op, urj
25-letnica obrtne zveze na Sušaku
Sužak, 24. Julija p. D>ne 26. t. m. se bo vršila svečana prosla-va 25-letnice obrtnega saveza n« Soišaikiu. Dopoldne se bo vršila v mestni posvetovalnici slavnos-tna seja, po banke-tu pa bodo udeleženci popoldne napravili izlet v Ma-Iinsko na otoku Krku. Proslave se bodo udeležil« vse primorska obrtnišk« organizacij«« , > ■
Obnova odnošajev med Anglijo in Rusijo
Ruski delegat odpotuje v London na pogajanja v smislu angleške note
London, 24. julija, d. Angleški minister za zunanje zadeve Henderson je izjavil na seji zbornice na vprašanje nekega konservativnega poslanca, da Anglija še ni prejela ruskega odgovora na noto, ki jo je poslala s posredovanjem Norveške v Moskvo. Glede na vesti angleških listov, da je smatrati ta molk Moskve kot odklanjanje angleških predlogov. je izjavil Henderson, da ga pripisuje predvsem sovjetski nameri sprejeti angleški predlog v najugodnejšem trenutku.
Sicer pa trdijo dobro informirani krogi. da se pogajanja med angleško vlado in Moskvo nadaljujejo navzlic temu ofi-cijelnemu molku in da je pričakovati v
najkrajšem času imenovanje ruskega delegata, ki bo vodil ta pogajanja ofi-cijelno v imenu ruske vlade.
Moskva, 24. julija, a. Sovjetska vlada je po daljšem posvetovanju in proučevanju angleške note o pripravah za vzpostavitev diplomatskih odnošajev z Anglijo sklenila imenovati za svojega oficijelnega delegata za nadaljevanje tozadevnih razgovorov z angleško vlado sovjetskega poslanika v Parizu Aleksandra Dovgalevskega. Ta opolnomočenl ruski delegat odpotuje koncem tedna v London, kjer bo konferiral z angleškim zunanjim ministrom Hendersonom in predsednikom Macdonaldom.
Nespremenjen položai v rusko-kitajskem
sporu
Sovjetska vlada se ne more odločiti za primeren nastop proti Kitajski — Posredovalna akcija se vrši skrajno počasi
Moskva, 24. julija d. zaradi sovjetsko-kitajskega spora je sklenila moskovska vlada izpremeniti program in značaj proslav Rdečega dne, ki se bo vršil 1. avgusta sirom cele Rusije. Dočim je imel dosedanji program predvsem namen podčrtati neomajno vero komunistov v bližnjo svetovno revolucijo, vsebuje novi program v vse bolj bojni značaj. Tako se bodo vršile tega dne po Rusiji velike manifestacije v počast rdeče vojske, združene s propagando za vstopanje v njene vrste.
Glede na zunanje-politični položaj se je vršila v Moskvi tudi seja osrednjega sovjetskega vojnega sveta, katere so se udeležili zastopniki rdeče vojske, mornarice in delavske milice. Na tej seji so obravnavali predvsem možnost nastopa emigrantskih čet, ki so se vdinjale Kitajcem in povzročajo moskovskim komunističnim krogom največje skrbi. Na sestanku je govoril tudi bivši sovjetski poslanik na Kitajskem Karahan. ki se je izjavil za mirno rešitev spora, dočim pa je zastopal vojni komisar Vorošilov stališče, da je treba nemudoma udaritfpo Kitajcih in zasesti Harbiri.
Washington. 24. julija a. Ameriški tajnik zunanjih zadev Stimson je naprosil nem-
škega poslanika, ki mu le sporočil, da je prevzela Nemčija obojestransko zaščito kitajskih in ruskih interesov, da naj Nemčija pripomore s sodelovanjem izvesti ameriško posredovalno akcijo v sporu med Kitajsko in Rusijo. To svojo prošnjo je opiral na izjavo nemškega zunanjega ministra dr. Stresemanna, da bo Nemčija vedno z vsemi silami podpirala vsako akcijo, ki bo izvedena v duhu Kelloggove protivojne pogodbe.
Pariz. 24. julija s. Ruski poslanik Doga« levski je danes obiskal zunanjega ministra Brianda in se mu v imenu svoje vlade zahvalil za inicijativo, ki jo je dal za mirno ureditev rusko-kitajskega spora. Poslanik je pri tej priliki izrazil Briandu obžalovanje svoje vlade, da te pobude ni mogla sprejeti, ker postopanje kitajske vlade ni takšno, da bi moglo privesti do zbližanja. Končno je Briandu zagotovil, da je sovjetska vlada najtoplejše prežeta volje za mir.
Nanking, 24. julija s. Na merodajnih mestih odločno pobijajo obtožbe, da je nan-kinška vlada najela ruske belogardiste za napade na sovjetsko ozemlje. Nankinška vlada noče vojne z Rusijo in ne bo podpirala nobenega načrta belogardistov.
Silovita eksplozija v berlinski tovarniški
četrti
Dve tvornici so eksplozije in požar popolnoma razdejale —• Smrtnih žrtev na srečo ni, pač pa je mnogo delavcev težko
poškodovanih
Berlin, 24. julija s. a. Danes popoldne nekaj minut pred 13. uro je nastala strahovita eksplozija v tovarni za Lindeieve stroje za izdelovanje ledu, ki se naaaja v Borsigovem gozdu. Iz doslej neznanega vzroka je zletela v zrak veiika posoda, ki so jo baš polnili s tekočim kisikom. Par hipov po strasni eksploziji je objel visok plamen tovarniško poslopje in ga obdal z oblaki dima, ki so onemogočili vsak pristop na kraj nesreče. Nekaj minut pozneje so izbruhnile nove eksplozije, ki so razrušile cele dele tovarniške stavbe.
Takoj po prvi eksploziji so teli hiteti iz vseh delov mesta na kraj nesreče številni oddelki požarne brambe in reševalni avtomobili Rdečega križa Reševalno akciio pa so zelo ovirale vedno se ponavljajoče eksplozije, po katerih so leteli več sto metrov daleč na okoli težki železni kosi in cele
skale porušenih betonskih stropov.
Prebivalci sosednjih stanovaniskih "fllš in številnih v okolici se nahajajočih tovarn se je polastila velika panika, da so zbežali na prosto in iskali v begu rešitve. Med tem splošnim begom je požar objel že tudi sosednjo Rothovo tovarno in se bližal veliki tovarni Ge.neralmotor družbe, kjer je bilo na dvorišču baš nekoliko cistern bencina. Z nadčloveškim naporom se ie posrečilo gasilcem v zadnjem hipu ogenj omejiti ter obvarovati tovarno avtomobilov pred požarom.
Po dosedanjih ugotovitvah katastrofa nI zahtevala človeških žrtev. Pač pa Je število težko poškodovanih delavcev ln gasilcev zelo veliko in še dosedaj ni ugotovljeno, ker so jih vozili v različne bolnice. Ma* terijelna škoda je zelo velika.
Zagonetni politični atentati v Holsteinu
V zadnjem času je bil izvršen v Holsteinu cel niz atentatov na uradna poslopja — Atentatorji so člani nacionalistične bojne
organizacije »Consul«
Berlin, 24. Julija d. Berlinska politična Policija raziskuje že dalje časa atentate, ki so se izvršili od oktobra meseca sem v Holsteinu in povzročili med tamošnjim prebivalstvom veliko vznemirjenje. Do sedaj je bilo izvršenih že osem atentatov z eksplozivi, ki so porušili celo vrsto uradnih poslopij. Sprva so pripisovali atentate levičarskim elementom. Sedaj pa so ugotovili, da so atentatorji ljudje, ki stoje v ozkih zvezah s tajno nacijonalistično desni-
čarsko organizacijo bivšega mornariškega kapetana Eckardtha, znano po imenu »Consul«. Ta organizacija je v letih po revoluciji organizirala celo vrsto političnih atentatov, kojih žrtve so bili med drugimi minister Matija Erzberger in minister dr. \Valter Rathenau. Ugotovljeni pa še niso motivi, ki vodijo te fanatične atentatorje, da polagajo eksplozive pod uradna poslopja in rušijo na ta način imovino nemške države.
Uveljavljenje Kelloggove pogodbe
Washintfon, 24. julija, a. Danes se je vršila v Beli hiši slovesna proglasitev uve* Ijavljenja Kelloggove protivojne pogodbe, ki se je je udeležilo 15 zastopnikov raz« ličnih držav, podpisnic te pogodbe. Ob otvoritvi slavnostnega sestanka ie pozdras vil zbrane zastopnike predsednik Hoover in v kratkem govoru orisal pomen in das lekosežnost Kelloggove pogodbe. Za njim ie prečital tajnik za zunanje zadeve, Stimmscm pozdravne brzojavke skoro vseh držav, ki so podpisale pogodbo. Veliko za« nimanje je vzbudilo dejstvo, da se prosla* ve ni udeležil kitajski zastopnik.
Obsodba komunistov v Sofiji
Sofiia. 24. julija a. Urednik lista »Mlade-ška duma« Cvetan Kovarov in urednik »Mladeške iskre« Ivan Ilčev sta bila obsojena na pa 3 leta ječe zaradi komunizma*
Komunistična zarota v urciji
Atene. 24. julija d. Grška policija je odkrila široko zasnovano komunistično zaroto za prireditev velikih in krvavih demonstracij ob priliki napovedanih komunističnih demonstracij širom vsega sveta, ki se imajo vršiti 1. avgusta. Glede na številne aretacije komunistov, ki bodo stavljeni pred državno sodišče, je izjavil grški notranii minister Agripopulos. da bo grška vlada že v kali zatrla sleherni poskus komunistov kaliti red in mir v državi.
Solun. 24. julija d. Stavkujoči delavci solunskih tobačnih tovarn so priredili velik demonstracijski obhod po mestu in se ustavili naposled pred italijansko tobačno tovarno, kier so pričeli s kamenjem pobijati šipe. Na pomoč dospela policiia je uporabila orožje in težko ranila 15 delavcev in razgnala demonstrante^
Sestava proračuna za leto 1930-31
Vsa ministrstva morajo do 10. avgusta sestaviti svoje predloge — Finančni minister priporoča največjo štednjo v vseh državnih izdatkih
Beograd, 24. julija, p. Minister financ je poslal vsem ministrstvom okrožnico, v kateri jih poziva, naj mu najkasneje do 10. avgusta predložijo svoje proračune za leto 1930-31. V okrožnici naglasa finančni minister, naj se pri sestavi proračunov izvaja največja štednja in op liste vsi kolikortoliko nepotrebni izdatki. Na podlagi predlogov resornih ministrstev bo finančno ministrstvo sestavilo
celoten proračun, ki bo nato predložen ministrskemu svetu v podrobao razpravo. Finančno ministrstvo st bo prizadevalo, da ustvari kolikor mogoče realen proračun, pri čemer bo upoštevalo vse med letom izvršene računsko-tehnične in finančno-zakonodajne iz-premembe, izkoriščajoč pri tem dosedanje izkušnje.
Nova pogajanja za rešitev glede spora srbskih predvojnih posojil
Če pogajanja ne dovedejo do sporazuma, bo odločevalo posebno razsodišče deiinitivno
— Beograd, 23. julija. Dr. Zivan Spaso-Jevič, profesor beograjske univerze, ki je zastopal našo državo skupaj z bivšim belgijskim ministrom Devezom pred mednarodnim sodiščem v Haagu, je dal novinarje o nadaljni proceduri za rešitev spora med našo državo in francoskimi porterji predvojnih srbskih posojil ta-le pojasnila: Sedaj, ko je haaško razsodišče izdalo svoj pravdorek, se morajo sestati delegati naše države in predstavniki francoskih poterjev, da se dogovore o koncesijah, ki naj se dovole naši državi pri izplačilu teh dolgov v smislu 'oaaške razsodbe. Do kontakta med obema delegacijama mora priti
najkasneje v enem mesecu. Pogajanja med delegacijama smejo trajati kvečjemu 3 mesece. Ako končajo z neuspehom, potem morata naša država in organizacija francoskih porterjev imenovati delegirano razsodišče, ki bo v nadaljnih 6 mesecih rešilo spor definitivno. Razsodba tega razsodišča bo izvršna.
Razsodba v Haagu zatorej še ni defj-nitivna. Definitivne sklepe prinesejo šele pogajanja oziroma delegirano razsodišče, ki bo sklepalo o velikosti našega dolga, upoštevaje pri tem naš gospodarski in finančni polažaj ter plačilno zmožnost naše države.
Krvava tragedija v Dubrovniku
Komunistični agitator je pri aretaciji ustrelil orožnika in policijskega stražnika ter brez sledu pobegnil — Doslej ga še niso
mogli izslediti
Dcbrovnik, 24. julija p. Sinoči se je pripetil pri postaji Gruž pri Dubrovniku nenavaden incident. Policijske oblasti so bile obveščene, da prispe z večernim vlakom iz Sarajeva komunistični agitator Cvetko Čelan, ki potuje z lažnim potnim listom glasečim se na ime Cvetko Šarič, diiak medicine iz Zagreba. Ker smatrajo Celana za zelo nevarnega komunista, so oblasti odredile njegovo aretacijo. Železniška policija je pri prihodu vlaka Čelana res takoj izsledila ter ga pozvala na policijski ko-misarijat v kolodvorskem poslopju. Čelan sa je pozivu brez ugovora pokoril. Nihče ni pričakoval, da se bo iedva 23 letni fant postavil v b>ran. Čim so prispeli v sobo, fe Čelan med tem, ko je policijski komisar pripravljal papir za protokol, potegnil revolver oddal na orožnika Marina Matiniča štiri strele ter ga na mestu ubil. Drugi navzoči policijski stražnik je skočil k vratom, da bi preprečil Čelanov beg. Toda Čelan Je izkoristil trenotno zmedo ter skočil sko-
zi okno med vagone, ki so stali na kolodvoru. Vsi navzoči orožniki in policijski stražniki so se takoj pognali za njim. Na begu je Čelan streljal in je ustrelil še stražnika Nikolo Gjuriča, ki se je zadet v glavo zgrudil na mestu mrtev. Čelan Je strelja] tudi na poveljnika policije Marko-viča, vendar pa ga k sreči ni zadel. Skrivajoč se za vagoni, je v temi izginil. Da-siravno so ga vso ;noč zasledovali in so bile na vse strani odposlane orožniške patrulje, ga doslej niso našli. Neki policijski stražnik ga je ponoči sicer izsledil v neki temni ulici in ga skušal prijeti, vendar pa je Čelan med ruvanjem vrgel stražnika na tla in pobegnil. Dogodek je izzval v Dubrovniku veliko razburjenje. Notranje ministrstvo je sedaj razpisalo 30.000 Din na. grade za onega, ki izsledi Čelana ali pa pripomore k njegovi izsleditvi Čelan Je star okrog 23 let, je Visoke, a šibke postave ter je oblečen v sivo letno obleko.
čsl.-madžarski mejni spor še ni razčiščen
Nova čsl. nota napoveduje obnovo železniškega prometa — Spor je znatno izgubil na ostrosti — Čsl. vlada bo pazno zasledovala sodno obravnavo proti Pechi
Budimpešta, 24. julija s. Kakor znano, je madžarska vlada v zadevi aretiranega železniškega uradnika Peche v Hidas-Nemetiju odposlala dne 13. julija češkoslovaški vladi odgovor. Na ta odgovor je danes češkoslovaški poslanik dr. Pallier izročil zunanjemu ministru VValku novo noto, ki ponovno ugotavlja dejanski stan in nagla-Ša, da se je čutilo češkoslovaško železniško osobje zaradi dogodka v Hidas-Nemetiju tako preplašeno, da je smatrala direkcija čsl. železnic za potrebno, da ukine promet Nota poudarja dalje, da zadnja nota madžarske vlade ni bila taka,, da bi pomirila razburjenje, ki je nastalo zaradi tega incidenta v čsl. javnosti in izjavlja, da "bosta čsl. vlada in javnost z največjim interesom sledili poteku kazenske razprave proti Pechi, ker bo samo potek te razprave lahko" popolnoma razčistil incident čsl. vlada si pridržuje pravico, da bo vzela svoje državljane na primeren način v zaščito, če bi se tekom kazenske razprave s stališča mednarodnega prava ponudili vzroki in prilika. Zato je odločena, da bo v primeru, da bi madžarska vlada kljub ponovnim obrazložitvam . v čsl. noti-ne spremenila svojega naziranja in bi razmere zahtevale, uporabila pravice, ki so "ji zasigurane po členu 35 železniške konvencije, in odpovedala konvencijo. Končno sporoča čsl. vlada, da je dala direkciji če-
škoslovaških železnic popolno svobodo, naj sporazumno z direkcijo madžarskih železnic obnovi promet preko obmejne postaje Hidas-Nemeti.
Praga, 24. julija g. V zvezi z izročitvijo ponovne note je sprejel namestnik zunanjega ministra dr. Krofta zastopnike tiska, med katerimi je bil tudi vaš dopisnik, in jim izjavil med drug.i.m naslednje: Prekinitev železniškega prometa preko Hidas-Nemetija je bila posledica razburjenja med uslužbenci na madžarski obmejni postaji, ki jo je predlagalo železniško ministrstvo in na katero je pristalo tudi zunanje ministrstvo. Ni šlo za mero retorzijskega značaja. niti za bojni ukrep, temveč samo za Protest proti postopanju madžarskih oblasti. Razen tega je imela namen, da da eks-poniranim uradnikom čsl. republike na meji časa za pomirjenje. V merodajnih krogih se izraža naziranje, da je izzvala prva čsl. nota v Budimpešti nesporazumljenje, kar pa je zakrivila madžarska vlada, ki je objavila .samo izvleček, ki je bil ultimati vpe-ga značaja. Madžarski. zunanji minister Walko se je v prvih poročilih izogibal točno navesti vzroke, zakaj je bil železniški uradnik Pecha aretiran, kar čsl. vlada ni moglo zadovoljiti. Češkoslovaška si pridržuje, da bo budno čuvala nad sodnim postopanjem proti Pechi in storila vse, da se mu ne bo zgodila kriVica.
Nenavaden punt lichtensteinskih podanikov
Protest proti ženitvi 711etnega katoliškega kneza z Židinjo — Knez si je izgovoril 14 dnevni rok za premislek
ta rok še ni potekel, pričakujejo sedaj Du-najčani z velikim zanimanjem, da li se bo knez odločil za poroko in se odpovedal vladi, ali pa obratno.
— Dunaj, 24. julija. Veselo razpoloženje je vzbudila v dunajskih krogih vest, da se je sklenil 71-letni stari knez Liech-tensteinski poročiti z dvajset let mlajšo vdovo bivšega ministrskega svetnika pl. Eroesa baronico Gutmann. Z manjšim veseljem pa so sprejeli to radostno vest knezovi podaniki, ki so se pritožili pri liechten-steinski vladi proti nameri kneza, da bi se poročil na stare dni. Kot poseben vzrok svojega nezadovoljstva pa so navedli še posebej dejstvo, da se misli knez liechten-steinski kot dober katoličan poročiti z ženo, po katere žilah teče poleg modre krvi tudi dober del židovske krvi. Ker so Liech-tensteinci dobri katoličani, se nikakor nemo-rejo sprijazniti z mislijo, da bi postala kne-ginja Židinja, to je pripadnica onega naroda, ki je križal Izveličarja. Zaradi tega nastopa podanikov je bila liechtensteinska vlada v velik' nepriliki. Hotela je sicer sprva pregovoriti svoje državljane, kar pa se ji ni posrečilo. Preostalo ji ni torej drugega, kakor poslati posebno deputacijo na Dunaj, kjer Je z veliko težavo razložila staremu knezu. z mladim srcem želje naroda in mu iz državnih interesov odsvetovala poroKo z Židinjo baronico Guttmannovo. Knez je poslušal nasvete in pomisleke svoje vlade in si izrosil 14 dni odloga za premislek. Ker
Večja svoboda za Žide v Romuniji
Bukarešta, 24. julija, a. Rumunski par« lament je sprejel zakonsko novelo k ob. stoječemu cerkvenemu zakonu. Po dose« dan jem zakonu, sta bili pripuščeni v kra« jih stare Rumunije samo dva obreda Židov, ske veroizpovedi, a v vsakem kraju je sme. la obstojati samo po ena židovska cerkve« na zajednica. Na Erdeljskem so bile raz« mere drugačne. Tu je vladala popolna svo. boda. Obredi niso bili omejeni in v posa« meznih mestih so smele delovati dve in več zajednic. Z novelo je parlament razši« ril veljavnost zakonskih določb na Erdelj. skem na vse področje Rumunije. Minister ver je po sprejemu te novele v parlamentu prejel nešteto brzojavnih čestitk in depu. tacij židovskih vernikov, ki se zahvalju. jejo vladi za svobodo, ki jo je uvedla v jevrejski cerkvi. Del jevre.iskih poslancev je glasoval za novelo, ostali pa proti.
Konferenca o reparacijski kvoti
Beograd, 24. julija č. V ministrstvu zunanjih del se je vršila danes dopoldne konferenca, ki so ji prisostvovali namestnik ministra zunanjih del dr. Kosta Kumanudi, -naš poslanik v Parizu dr. Spalajkovič, naš poslanik v Londonu dr. Gjurič, naš stalni delegat v reparacijski komisiji Mate Bo-škovič, njegov namestnik dr. Ploj, minister. financ dr. Stanko Švrljuga in tehnično osobje. Konferenca je bila posvečena vprašanju kvote, ki pripade po Youngovem reparacij skem načrtu naši državi
Mostarski komunisti pred Državnim sodiščem
Beograd, 24. julija, p. Pred državnim sodiščem za zaščito države se je danes vršila razprava proti 6 komunistom iz Mosta rja, ki so obtoženi, da so 30. aprila t L na predvečer 1. majnika lepili po Mostarju komunistične lepake ter širili prevratne letake. Najprvo je bila prečitana obtožnica, zatem zaslišane priče, prečitani zapisniki itd., nakar je govoril državni tožitelj. Branitelji obložencev so zavračali obtožnico in zahtevali oprostitev. Ob 6. zvečer je bila objavljena sodba. Obsojeni so: Jakob Roža na 5 let Miro Raiič na 3 leta, Karel Matko na 2 leti, Mustafa Pašič na 5 let in Joža Galič na 3 leta težke ječe, dočim je Ante Fiala oproščen.
Nesreče in krivice
v Zagrebu
Včeraj je bil v Zagrebu »slovenski dan«.
Zagreb, 24. julija, n. Današnja policijska in nezgodna kronika beleži skoro izključno slovenske 6lučaje. Marija Krajae je prijavila policiji, da je njena služkinja Terezija AmbrožiČ, rodom iz Spodnje gore v radovljiškem srezu 1. julija izginila s stanovanja in odšla neznanokam. Krajačeva je na policiji izrazila bojazen, da je Ambrožieeva morda odšla prostovoljno v smrt.
Raz ogrodje nove stavbe v Vlaški ulici je danes padel Slovenec Jakob Škrinjar, rodom iz Obrežja v ptujskem srezu. Pri padcu j.e dobil težke poškodbe. Prepeljan je bil v bolnišnico, a zdravniki nimajo nade, da ga bodo ohranili pri življenju.
Lastnik tvrdke »Herman* Ivan VolčanJek je prijavil policiji, da mu je njegov potnik Vitomir Dolinšek, ki je jemal blago v komisijo, poneveril več tisoč Din. Policija je popoldne na podlagi te prijave Dolinska aretirala.
_ Zagreb, 24. julija, n. Danes se je pripetila v zagrebški okolici nenavadna nesreča. Delavec Josip Kirin je vozil pesek v predmestju, imenovanem »Kruge«. Na nekem mestu pa je Kirin, ki je sedel na visokem kupu svojega voza, zadel ob električno ž-co. Neka žena v bližini je slišala, kako je Kirin samo še zaklical: -Sezujte mi čevlje!« Nato je omahnil in bil na mestu mrtev.
Upravnik dvora odpotoval v Beograd
Bled, 34. julija p. Nocoj le odpotoval v Beograd upravnik dtvoTa major Pogačnik..
Dalmacija za Agrarno banko
Split, 24. julija n. Splitska m dtrbrovni&ca oblast sta vpisali skupno 20.000 delnic Prav. agrarne baroke ali 10 mej. Din.
»Prager Tagblatt« zopet dovoljen
Beograd, 24. julija a. Ministrstvo notranjih del je z odlokom JB št 20885 z dne 16. julija 1929 dovolilo ponovno prodajo lista »Prager Tagblatt« v naši državi.
Zgorela žitnica
Sremska Mitrovica, 24. julija č. V žitni-cah veleposestnika Glata je izbrunnil požar ki je v kratkem vpepelil ves shranjeni pridelek. Pogorelo je dva vagona pšenice.
Priprave za zračno zvezo Beograd—Skoplje
Zagreb, 24. julija č. Danes ob pol 4. uri popoldne je odplu! iz Zagreba potniški avi-ion tipa »Potez«. Letalo je vodil pilot Kri-ževski. Iz Beograda bo letalo odplulo v Skoplie, kjer bo tvorilo rezervo za promet ki bo s 1. avgustom otvorjen med Zagrebom, Beogradom in Skopljem.
Letošnje letalske tekme Male antante
Beograd, 24. julija č. Iz Bukarešte je prispel danes podpredsednik rumunskega aerokluba princ Pubesco s svojim tajnikom. Na letališču ga je pozdravil poveljnik tamošnje letalske skupine maior Tomič in Predsednik Sondermayer. Na skupni kon-erenci je bil zatem določen dnevni red etošnjih letalskih tekem Male antante, ki se bodo vršile v Rumuniji. Po konferenci sta.se Princ Pubesco in njegov tajnik vrnila v Bukarešto. •
700 delavcev v Teslicu odpuščenih
Banjaluka, 24. julija č. Uprava lesne destilacije v Tesliču je danes odpustilo 700 delavcev. Kot vzrok navaja pomanjkanje vagonov za prevoz lesa. Intervencija odpuščenih delavcev, uprave tvornice in delavskih zaupnikov ni uspela. Železniška upra. va izjavlja, da vagonov ni in da so bili dirigirani v druge kraie.
Najstarejši odvetnik v Bosni umrl
Sarajevo, 24. julija č. Preminul je eden najstarejših sarajevskih meščanov in najstarejši advokat Bosne in Hercegovine Akis Efendi Biserovič. Pokojni je doživel Abrahamovo starost 90 let. Muslimani so mu priredili svečan pogreb.
Mednarodni kongres kirurgov v Varšavi
Varšava, 24. Julija a. Včeraj je bil otvor-en v Varšavi mednarodni kongres kirurgov Kongresu prisostvuje več sto kirurgov iz vseh delov sveta'. Zborovanje ie otvoril poljski minister notranjin del Slavkovski v imenu vlade. Predsedništvo kongresa je položilo na grob neznanega junaka vcnec.
Rusko-angleški odnosaji
Vprašanje obnove diplomatskih odnošajev med Veliko Britanijo ter sovjetsko Rusijo se razpleta zelo počasi. Jasno se vidi. da je Macdonald v svoji! drugi predsedniški funkciji mnogo bolj previden in oprezen nego je bil v prvL
Vsi komentarji od dobe. ko je postalo očito, da prevzame delavska stranka vlado v Veliki Britaniji, so soglašali v napovedi, da se zveze med obema državama obnovijo, toda soglašali tudi v presoji, da bo Macdonald nedvomno hotel to pot imeti garancije, da sovjetska oblast svoje pozicije v diplomatski in trgovinski poziciji na Angleškem ne bo zlorabljala za strankarske prevratne akcije. Delavska stranka na Angleškem je organizirana tako solidno in ima tako umerjen, realen političen in socijalen program, da ji ne more biti vseeno, ako agenti in emisarji tretje in ternacijonale s pomočjo sovjetskih ekspozitur na Angleškem motrijo njeno prevdarjeno delo. Delavstvo velikobri-tanskega otočja je sicer po ogromni večini, prav za prav skoro v celoti, odklonilo komunistične eksperimente, tako da je v tem pogledu borba že odločena. Ali kljub temu morejo sovjetski agenti povzročiti neprijetnosti, če ne več pa vsaj motiti normalne odnošaje in otežiti trajno veljavo drugega Mac donaldovega diplomatskega poskusa. Da ne ostane priroda in sploh obstoj rednih diplomatskih in trgovinskih stikov med Anglijo in Rusijo odvisen od vsakokratne politične situacije v Londonu ter spremembe režima, je najboljše. postaviti jih na solidne temelje, ki bi onemogočali partizansko zlorabo Zdi se. da je v tem poglavitna briga premiera Macdonalda in njegovih tova rišev v drugi delavski vladi.
Isti razlogi se vsiljujejo tudi v primeru. da upoštevamo razmeroma slabo notranjo pozicijo delavske vlade. Macdonald mora obnoviti stike s sovjetl v taki obliki, da bo sprejemljiva tudi za konservativce in liberalce, zakai ti so postavili v tem pogledu zelo determinirano rezervo.
Da so spričo vsega tega v Moskvi že precej nestrpni, je pač razumljivo. Po eum in samozaupanje komunističnih množic v svoji državi so boljševiški vodje vzdrževali med drugim tudi z napovedjo, da je pričakovati izboljšanje tudi od delavske zmage v Angliji, Napovedi so se sicer uresničile glede zmage, dasi niti ta ni bila tolika, kakor bi zahteval delavski interes; niso se pa še uresničile napovedi glede posledic, ugodnih za sovjete. Res, da se v kratki dobi po volitvah še ni moglo spremeniti nič bistvenega, ali rezervi-ranost v labourističnih krogih se vendar nikakor ne da spraviti v sklad z demagoškimi boliševiškimi napovedmi.
Nad vse značilna pa je taktika bolj-ševiškega časopisja, ki ga opreznost Macdonaldove vlade zelo draži. Iz boli-ševiških listov odseva ton, ki je skoro podoben pretnjam. Avtorji teh člankov prepričujejo svet, kakor da zavisi od sovjetske Unije, ali se obnova diplomatskih odnošajev izvede ali ne; in dalje, kakor da se obnova izvrši v Drvi vrsti v angleško korist ne pa v sovjetsko. V zvezi s tem se napoveduje, da bo Moskva stavila pogoje, ne London.
Gotovo je težko presoditi, komu bo obnova bolj koristila, ali Angliji ali Rusiji. Gre seveda pri tem v prvi vrsti za trgovinske koristi. Že dolgo, se trdi. da se da brezposelnost na Angleškem v veliki meri skrčiti, če ne sploh odpraviti s tem, da se obnovijo trgovske zveze z Rusijo, kar bo povzročilo večjo delavnost angleške industrije. Ali nikakor ni tako naziranje prepričevalno in mnogi so skrajno skeptični v tem pogledu; niso redki strokovnjaki, ki trdijo, da ruski trg sploh ne more bistveno vplivati na brezposelnost na Angleškem. niti v negativnem niti v pozitivnem smislu. Zakaj ruski trg ima danes skrajno majhno kapaciteto. Rusija ima danes skrajno majhne plačilne zmožnosti: njena agrarna produkcija, ki je nekdaj zalagala ogromen del Evrope. ne more niti domače potrebe kriti v zadovoljivi meri. Za kritje inozemskih naročil manika kapitala. Ako bi ne bilo res tako. bi se morali trgovinski in sploh gospodarski odnosaji z Nemčijo, ki je vendar hotela izrabiti konjunkturo v največji meri in je imela za to potrebne pogoje, razviti v neprimerno večji meri nego so se. Zdi se. da je stvar vendarle malo bolj komplicirana, ali z drugimi besedami: Ako bo hotela Anglija izvažati v Rusijo, ji bo morala najprej kreditirati finančna sredstva, ki naj sploh omogočijo plačilno sposobnost. Tu pa se odpira vprašanje, ako se bo tnogla in hotela Macdonaldova vlada angažirati v tej smeri in organizirati vse potrebno, zakaj z nasprotstvom meščanskih finančnih krogov bo morala prav gotovo računati.
Nedvomno pa je, da je velikega pomena. ako neha v vnanji politiki Velike Britanije izrazita protisovjetska smer. kakor bi se moglo pričakovati od la-bourističnega režima. Vendar je bilo tudi tu marsikaj le papirno strašilo, kakor na primer one, od časa do časa se ponavljajoče vesti o snujočem se pro-tiruskem bloku v vzhodni srednji Evropi. Baltiške države bodo imeli morda sedaj nekoliko manj zaslombe v Londonu. V Aziji pa je malo pogojev za izboljšanje sovjetskih pozicij. Na Kitajskem so boljševiki definitivno izgubili igro, o čemer ne more biti nikakega dvoma več. Vse drugo pa prihaja dejansko prav malo v poštev.
Kakor stoje danes stvari, težišče problema ni toliko v politični strani, marveč v gospodarskem svetu. Tudi v tem
pogledu pa je situacija sedaj mnogo
jasnejša nego je bila v času prvega Macdonaldovega premierovanja.
Originalno financirano avtopodjetje
Zagreb, 2 julija, n. Policija Je danes izdala tiralico proti Mariji Tudjan in Pobegla Tudjan je bila zaposlena kot blagajničarka pri Industrijski in trgovski tvrdki Pegema v Mihanovičevi ulici št. 2. Govori se, da je Tudjanova po-neverila velike zneske in da je s tejirf zneski finansirala avtopodjetje svojega moža. V soboto sta zakonca Tudjan zapustila svoje stanovanje ter neznanokam izginila. Po trditvi direktorja tvrdke Pegema Je Tudjanova poneverila nad 300.000 Din. po zatrdilu drugega direktorja pa nad 50.000 Din. Tvrdka je dala preiskati blagajniške knjige, da ugotovi točen znesek poneverjenega denarja. Tudjanova je pustila pismo za tvrdko, v kateri javlja, da je ponever-jala denar, da omogoči svojemu možu avtopodjetje. V kritje denarja pa ostav-Ijata Tudjanova avto.
Borba za cene sladkorne repe
Beograd, 24. julija č. V kabinetu ministra za poljedelstvo Je bila davi konferenca producentov sladkorne repe in zastopnikov državnih in privatnih sladkornih tovarn. Konferenci je predsedoval minister za poljedelstvo dr. Frangeš v prisotnosti višjih uradnikov poljedelskega ministrstva. Po vsestranski razpravi, v katero so posegali predstavniki producentov sladkorne repe in zastopniki sladkornih tovarn ter ministrstva za poljedelstvo, je bila sprejeta soglasna resolucija. Sklenilo se je, da se uredi vprašanje produkcije sladkorne repe na področjih posameznih sladkornih tovarn. Sporazum o tem vprašanju je treba doseči najdalje do 1. decembra 1929. Glede cen pa je bilo sklenjeno, da jih določi veleposestnik Lederer v sporazumu z vsemi zainteresiranimi krogi. Ako bi tega sporazuma do 1. oktobra 1929 ne bilo mogoče doseči, bo ministrstvo za poljedelstvo samo odredilo cene sladkorne repe pri prevzemu od strani sladkornih tovarn.
Sedemurni delavnik na Angleškem
London, 24. julija, d. V poučenih krogih se razširjajo vesti, da misli uvesti angle« Ska delavska vlada še tekom tekočega le« ta v rudnikih sedem in pol urni delovnik in le tega v letu 1931. skrčiti celo na samo sedemurno delo. Glede na te vesti je skli« cana plenarna skupščina Osrednje zveze angleških rudniških posestnikov, ki name« ravajo ostro protestirati proti tej vladni nameri. Te vesti živahno komentirajo tu« di v krogih liberalne in konservativne stranke, kjer menijo nekateri, da zamore tak korak v slučaju uresničenja dovesti do padca Macdonaldove vlade.
Nesreča nemškega letala
Berlin, 24. julija, s. Snoči je moralo potniško letalo pri vasi Piel - Bengenu za «ilo pristati. Letalo se je pri tem zaletelo v električno napeljavo, se zrušilo na zemljo in razbilo. Pilota sta skočila iz aparata ter si polomila ude.
Parnik zadel ob ledeno goro
London, 24. julija, s. Iz Newyorka poročajo, da pošilja angleški parnik »Vimcirac brezžične klice na pomoč. Kakor poroča, ie zadel na višini Nove Fundlandije v ledeno goro in se nahaja v veliki stiski.
Skladišče svile pogorelo
Rim. 24. julija, s. V pretekli noči je izbruhnil v milanskem skladišču tovarne za umetno svilo »Lombardijac ogromen požar, ki je uničil vse skladišče. Škoda ee ceni na približno 10 milijonov lir.
Bolezen predsednika Poincareja
Pariz, 24. julija, s. Kakor poroča >Matin<, je Poineare obolel na zastrupljenju črevesa. Bolezen ga v presledkih tare že dve leti. Zdravniki bodo jutri določili, kdaj bo ministrski predsednik lahko zopet prevzel svoje posle.	~
Izprememba angleškega režima v Egiptu
London. 24. julija, s. V spodnji zbornici je sporočil državni tajnik za zunanje zadeve Henderson, da je podal angleški vrhovni komisar v Egiptu, lord Lloyd ostavko. Vlada je ostavko sprejela.
Aretacije francoskih komunistov
Pariz, 24. julija, s. Hišne preiskave proti komunistom so se nadaljevale vso noč. Policija je zaplenila številne listine. Glavni tajnik komunistične delavske zveze Dudi-lieux je bil aretiran.
Zdravstveno stanje kancelarfa Miillerja
BerHa, 24. Julija s. Zdravniki, ki zdravijo državnega kancelaTja MuUeria, so izdali ob 1.1. dopoldne fcommike, v kat-erem izjavljajo, da se stanje kancelarja trajno boljša. Bolnik lahko uživa že lahko brano.
Pridelek tobaka na Bolgarskem
Sofija. 24. julija a Lanskoletni pridelek tobaka je znašal 15 milijonov 700 tisoč kg.
Inozemski sodniki za odločilne prvenstvene tekme
Zagreb, 24. julija n. Po sporazumu prizadetih klubov bo sodi! nedeljsko tekmo BSK : Hašk v Zagrebu dunajski sodnik Braun. Ako bo sodnik Braun zadržan, pa dunajski sodnik Miesz, ki je že v Ljubljani sodil odločilno tekmo Primorje : Barja. Splitsko tekmo Gradjanski : Hajduk bo sodil budknpeštamskj sodnitk IvanGč, v primeru zadržanosti pa sodnik Boiorotaj, takisto iz Budimpešte.
Hmeljski trg
Žatec. 24. Julija h. Splošni položaj nejrurein«-rtjen. Cene so nekoliko poskočile in sicer na 850 do 950 Kč.
Naši Kraji in ljudje
Izlet skopljanskih kmetov v Slovenijo
V	nedeljo 28. t. m. prispe r Slovenijo preko Karlovca 30 uglednih kmetovalcev iz skopljanske oblasti, da si na svojem poučnem potovanju ogledajo v Sloveniii razna vzorna posestva in mnoge kmetijska ravo-de. V Metliki jim bo v nedeljo prir«jen bratski sprejem. Tam si bodo ogledali razne naprave, vinograde, posestva in denarne zavode. Zvečer odpotujejo v Novo mesto ter bodo odšli na kmetijsko šolo na Grmu, kjer jim bodo razkazali vse tamošnje naprave. Drugi dan bodo odpotovali v St Mihel, nato v Radohovo vas in končno v St Vid, kjer si bodo povsod ogledali razna vzorna posestva, lesno industrijo ia žage. Posetili bodo tudi cistercijanski samostan v Stični.
Z večernim dolenjskim vlakom bodo skopljanski kmetje prispeli v Ljubljano, kjer jim bo prirejen sprejem od raznih oblasti in kmetijskih korporacij. Kmete pozdravi tudi ljubljanski župan oziroma njegov zastopnik. Drugi dan bodo kmetje odšli v Kranj, kjer bodo v Kranju in okolici, dalje
v	Škofji Loki posetili razne zanimive naprave, mlekarne in mlekarsko šolo, kakor tudi čebelnjake. Vrnejo se nato v Ljubljano, kjer prenoče. V sredo odpotujejo iz Ljubljane v Lesce, da si ogledajo razna vzorna posestva in tudi tovarno verig. Z Lesc bodo odšli najprej v Podhom z avtobusi in nato na Bled, kjer jih pozdravi blejski občinski svet in bodo gostje Blejčanov.
V	četrtek odpotujejo skopljanski kmetje v Maribor. Njih bivanje v mariborski oblasti je določeno na tri dni. V mariborski oblasti se najprej ustavijo v Sj. Juriju ob južni železnici, nato pa odpotujejo v Maribor. Po programu si bodo ogledali razne moderne naprave v Mariboru, dalje elektrarno na Fa-11, tovarno dušika v Rušah, razne naprave v Limbušu in Pekrah. Končno bodo skopljanski kmetje odpotovali v St. Ilj v Slovenskih goricah. V Jarenini si bodo ogledali jarenin-skl dvor in posestvo g. Zupaniča. Iz Maribora se skopljanski kmetje odpeljejo v Zagreb.
Po hudi zimi - huda vročina
Ljubljana, 24. julija.
Stara kmetska vremenska pratika, ki živi od roda do roda, ima v mesecu juliju močno rdeče podčrtane tri svetnike in sicer dve svetnici ter enega svetnika, ki odločajo za dalj časa, kakšno bo vreme. Dne 13. julija je podčrtana sv. Marjeta, o kateri pravijo: »Mokra Marjeta — nadloge obeta!« Letos Marjeta ni bila mokra ... V ponedeljek 22. julija je godovala Marija Magdalena ali lepo po domače Majda, o kateri pravi vremenski pregovor: »Majdin dež — majhna rž!« Na Majdin dan je bila strašna vročina, rž lepo raste in zori, zato ne bo majhna. Zadnji vremenski patron v juliju pa je sv. Jakob, ki odloča, kakšna naj bo potem zima. Jakob jutri goduje. Kratko pravijo: »Ce Jakob moče nima, bo huda zima!« in drugi: »Če Jakob žejo trpi, zima nič prida ni!«
Pozimi smo imeli mrzli val, a sedaj vale-
vi	po naši deželi vroči val. Vročina se ta teden od dne do dne stopnjuje za nekaj točk. Vse kaže, da se bližamo višku vročine, ki bo mogoče prekinjena z lokalnimi nevihtami. Vročina pa da?lej pri nas še ni dosegla vrhunca. V stoletni pratiki stoji zapisano, da bo letošnje poletje večinoma toplo, a deloma tudi mrzlo. Sedanji vroči val bo baje po stoletni pratiki trajal do začetka avgusta, nato nastopi hladnejše vreme, nakar se znova ponovi še hujša vročina med Velikim in Malim Šmarnom. Tako se glase stare vremenske prerokbe.
Sedanja vročina je kljub izdatnim padavinam povzročila po nekaterih krajih v Beli Krajini in na Notranjskem, zlasti pa še na Krasu znatno sušo in pomanjkanje vode.
Od ponedeljka dalje se temperatura stal-BO dviga. V ponedeljek je bila najnižja 17.4, najvišja 30.4, v torek najnižja 17.9, najvišja 32, a v sredo najnižja že 18.8, najvišja 32.6. Termometer pa je danes na solncu eksponi-ranih krajih kazal celo 36 C.
Kakor zadnje dni sploh, tako je bilo danes sila soparno, mirno in brezvetrno. Zato je vsa siužbe prosta in svobodna Ljubljana žurno hitela v hladna kopališča. Ker so v državnih in drugih uradih uvedene tudi popoldanske uradne ure, je letos pač ob delavnikih opažati zelo zmanjšan naval ko-
Prl številnih nadlogah ženskega spola,
povzroči naravna »Franz-Josefova< grenči-ca najboljše olajšanje. Spričevala klinik za bolne ženske potrjujejo, da se poslužujejo zelo milo odvajajoče »Franz-.Iosefove< vode zlasti pri otročnican z najboljšim uspehom. — Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah ln špecerijskih trgovinah.
palcev na kopalne vlake. Med tednom vozi gorenjski kopalni vlak, ki Ima drugače letos prav nesrečen urnik, navadno do 600, a kamniški le do 100 kopalcev. Mestni avtobus proti Ježici vozi dnevno povprečno do 200 kopalcev, a mestni avtobus proti Mednemu zaradi privatne konkurence prav malo število. Prvotno se je plačevalo do Mednega za enkratno vožnjo 7 Din, a konkurenca je bila tako močna, da so se sedaj cene znižale celo na 4 Din. Večina kopalcev se vozi v romantične Reteče, kjer je gosp. Gosar preskrbel za vse potrebščine kopalcev, mnogo jih gre tudi v Medno, kjer prav vljudno in uslužno postreže kopalce gosp. Cirman.
Zanimivi so podatki, kako so bili nedeljski kopalni odnosno turistovski vlaki zasedeni. Najbolj je bil zaseden gorenjski kopalni vlak, ki vozi ob 12.58 iz Ljubljane. Vlak je bil rekordno natrpan kopalcev. Bilo jih Je nad 1200, zvečer pa je kopalni vlak pripeljal v Ljubljano celo nad 2000 kopalcev.
Nedeljski jutranji turistovski vlak je bil tudi natrpan izletnikov, zelo slabo pa je bil doslej zaseden sobotni turistovski vlak, ki ga baje namerava železniška uprava že s to soboto ukiniti zaradi premale frekvence.
Kopalci žive sicer prav lepo in prijetno ob bregovih Saye, Sore in Ljubljanice. Toda v tej neznosni vročini so postali brenclji silno hudi in nadležni. Z ozirom na pojav »ko-marske nadloge« so danes nekateri kopalci modrovali o vremenu ter pripominjali:
—	Brenclji pikajo. Kmalu bo dež. Sveti Jakob ga potrebuje! —
—	Pa tudi barometer nekam nagaja ln skače, so pristavljali stari opazovalci baro-meterskega stanja. Dočim je včeraj barometer kazal še 768. je davi padel že na 764, a tekom današnjega dneva rapidno na 759 .. . __
Osumljeni S. M, pripoveduje o umorjeni milijonarki Molnarjevi
Pisec pisma s šifro S. M., katero Je umorjena milijonarka Irma Molnarjeva pred meseci izročila banatskemu posestniku Jagodi-du, je v ponedeljek popoldne povabil k sebi beograjske novinarje ,da jim pove nekatere podatke o sebi in pokojni milijonarki. Ta mož, izprva osumljen umora, je Stevan M i-mica, sedaj lastnik male kavarne »Klade-nac« na savskem pristanišču. Povedal je naslednje zanimivosti:
—	Doma sem iz Dalmacije, a že pred vojno sem bil imovit trgovec z vinom v Trstu. Vojna je ugonobila moje premoženje, a po prevratu sem si zopet opomogel in zbral lepe vsote. V Budimpešti sem se seznanil z nekim Evgenom Kertesom. ki mi je ponudil v nakup svoje zemljišče, katero je imel v Banatu. obsegajoče 229 oralov. Takrat sem prvič slišal ime Irme Molnarjeve. S Kertesom sva se takoj pogodila in leta 1921. sem se preselil na posestvo v baški Boki. Kmalu sem se osebno seznanil z Irmo Molnarjevo. To je bila nenavadna ženska. Bližala se je že 70. letu, toda v hoji je bila bolj čvrsta kakor vsak moški. Ovdovela je pred 20 leti. Moški je niso nikoli zanimali. Bila je zelo zdrave nature in nikoli ni marala zdravniške pomoči. Pozimi je včasi v najhujšem mrazu sredi noči hodila na dvorišče in se masirala s snegom. Kadar je prišla v Banat, je stanovala pri sosedu Jagodicu, ki ima krasno veleposestvo, ali pa pri meni. Zelo je bila skopa. Imela je navadno samo eno obleko. Napravila pa je name vtis izredno trezne in poslovne ženske. Tekom časa sva imela mnogo skupnih poslov. Ona mi ie zaupala in jaz enako njej. Često sem ji posojal denar, ne da bi zahteval potrdilo, ona pa je od mene seveda vselej zahtevala menico. Na njen nasvet, ki sem ga vedno vpošteval, sem v Beogradu kupil od nje štiri male hišice, za katere sem ji plačal 400.000 Din. Zadolžil sem se, ker sem še marsikaj gradil, a najemniki so mi slabo plačevali. Tako sem zašel v denarne težkoče. Da ne bi padel v konkurz, sem Molnarko naprosil za posojilo v znesku 220.0000 Din, za protigarancijo pa sem ji poveril vso svojo imovino v vrednosti 600.000 Din.
—	In zdaj se je zgodilo ono, česar nisem pričakoval. Molnarka se je polastila moje imovine in jaz sem se znašel na cesti. Zaman sem jo moledoval za prizanesljivost, ona je izbegavala srečavanje 7. menoj. Nekoč sem ji nato res pisal pismo s prošnjo, da mi vrne imovino. Ni mi niti odgovorila. Prepričan sem, da sama ni imela namena, da me izigra. Za tak postopek jo je moral nekdo nagovoriti in jaz sumim, da je to storil oni, kateremu je izročila mole Pismo . . .
—	Za umor Irme Molnarjeve sem izvedel v nedeljo zvečer. Ko sem se vrnil domov, so me presenetili prijatelji z opazkami: »Ti torej pohajaš po Banatu in daviš ljudi?« . . . Povedali so mi, da so se tekom dneva zglasili v kavarni detektivi
ta se informirali o meni Takoj sem se sam
podal na policijo, kjer me je sprejel šef javne varnosti. Izpovedal sem mu svoje življenje, opisal sem mu tudi vse podrobnosti o življenju pokojnice. Bila je to res nenavadna ženska. Prepotovala je vso Evropo, ljubila je glasbo in književnost. Govorila je pametno in resno. Nikdar ni izustila neumestne besede. Res, včasi je bila dobrega srca, toda lahko rečem, da je pri tem vselej imela tudi kak namen. Nr. pr.: Novine pišejo o njenem posestvu v obsegu 40 oralov, ki ga je izročila Djukiču. Djukičev predhodnik je bil neki Slovak An-drija Hrčec. Leta 1920. mu je podala to zemljo na odplačilo po 10.000 kron za oral. Hrčec je za gradnjo hiše in ureditev posestva potrošil 30.000 'Din. Ker pa so naslednje letine bile slabe in ni mogel odplačevati, ga je Molnarka kratko malo pognala s posestva in moral se je izseliti v Kanado. Ta primer pa ni osamjen. Tudi Djjukiča. kakor čitam, Je zadela ista usoda.
_Po vsem Banatu Je bila Irma Molnarjeva na glasu kot težka milijonarka, kakor je v Beogradu na glasu Luka Čelovič. Dočim pa je v Beogradu vsem znano, da ima Luka Čelovič svoje premoženje v bankah in palačah, je po Banatu krožila legenda, da ima Molnarka milijone zašite v svojem krilu. Povod tej govorici je dalo dejstvo, da ie Molnarka zares večkrat jemala iz svojih žepov tisočake, pri tem pa je živela silno skromno. Jaz sem jo večkrat opozarjal, naj ponoči ne hodi sama po vaseh.
»Ah, kdo se pa briga za mene, staro babo,« je odgovarjala ona. Povedal sem ji tedaj, kaj se govori o njenih milijonih in je odvrnila: »Vi vendar veste, da nimam toliko denarja. A če bi ga imela, ga vendar ne bi nosila v krilu!«
— Mene njen umor vendar nI presenetil. Menim, da so jo oropali razbojniki. Enostavno sem slutil, da se bo z njo kaj takega zgodilo. Smejati pa se moram govoricam, da je premogla 20 milijonov. Računam, da je njena imovina vredna Ie 2 in pol milijona. Njen dragoceni šal sem po njenem naročilu skušal že parkrat prodati. A v Parizu so nudili zanj samo 6000 frankov. Ko je bila v Beogradu Josefina Baker, se je zapropastila, ko sem ji dejal, da Molnarka zahteva za šal 120.000 Din, Razen šala in razen neke njene biserne ogrlice ni imela v svojem bornem stanovanju posebnih dragocenosti. To je v kratkem vse, kar vem o pokojnicl . . .
Kakor poročajo iz Velikega Bečkereka, je orožništvo aretiralo posestnika Stevana Djukiča. njegovo ženo Darinko ln 19-let-nega sina Lazarja, ker postaja sum o njihovem zločinu bolj in bolj upravičen. V Veliki Bečkerek je prisoel Geza Kardoš, nečak umorjene, da uvede postopek za izročitev dedščine.
Po umoru v Zagorju
Zagorje, 24. julija. Preiskava je dognala, da so trije akterji strašne, še dokaj v temo zavite drame: Ga-bron, njegova žena in sostanovalec, 29-letni rudar Miha Premelč, Gabronov rojak z Bi-zeljskega, sedeli v nedeljo v gostilni pri Mulerju, katero imata sedaj v najemu zakonca Vidmajer - Pravica iz Trbovelj, ki sta z Gabronovimi v botrinji. Račun, nekaj nad 100 Din, je plačal Premelč., Po 23. so se skupno odpravili proti domu. Gabronova žena in Premelč sta prišla domov ob 2. zjutraj. Dokaj časa po odkritju umora so našli neki fantje, ki so se hladili v senci, Gabro-novo listnico. Umorjenca samega pa je našel neki rudar, ki je šel v Trbovlje v službo.
Poročali smo že, da je imel osumljeni Premelč na palcu desne roke strjeno kri, ko so prišli orožniki na dom. Izgovarjal se je, da se je umazal, ko je pripravljal meso za kuho. Gabronova žena je pa dejala, da je ona sama prala meso. Tudi nedeljsko obleko je imel Premelč na dveh.krajih raztrgano in pravil je, da se mu je raztrgala že pred 14 dnevi. Na orožniški postaji je Gabronova izjavila, da je njen mož večkrat pravil, da si bo vzel življenje, ker nima sreče v svojih trgovskih poslih. Isto je vedel povedati tudi Premelč.
Gabron je nekdaj, ko je imel skupno trgovino z g. Razborškom, dobro zaslužil, ko pa sta se ločila, je popolnoma propadel. Zadnje čase je zastopal razne tvrdke in j)o spisih, najdenih v listnici, se da sklepati, da nekaj njegovih poslov ni bilo ravno solidnih. Mnogo je hodil okrog, a je le malo prispeval za ženo in 4 otroke, ki so živeli največ od tega, kar je Premelč dajal za stanovanje in hrano.
Komisija, katero so tvorili gg. sodnik Novak in zdravnika dr. Grum in dr. Zarnik, ie pri raztelesenju dognala, da je dobil Gabron na glavi močen udarec s kamnom, 12 vbodljajev z nožem in prerez požiralnika. Med njegovimi prsti so našli nekaj dolgih las. Po obdukciji so zaslišali nekai ljudi, ki so umorjenca videli ležati na tUh, a niso slutili, da je mrtev. Na klancu so tedaj vi-
Kulturni pregled
Slovenci in španska kultura I
Ugodna reprezentanca Jugoslavije na svetovni razstavi v Barceloni kaže praktične uspehe; kmalu jih bo beležila tudi naša trgovinska bilanca. Oživljeni stiki med Jugosloveni in Španci pa gredo še dalje: začenja se tudi akcija za medsebojno kulturno spoznavanje.
Slovenci pravimo, da nam Je neka zelo neznana reč »španska vas«. Daljni refleksi srednjeveških stikov s Španijo so v. narodni pesmi o lepi Vidi. Sigurno je, da so nekoč romali pobožni Slovenci k sv. Jakobu v Compostelo. Sicer pa — s tem v zvezi — imamo celo še špansko opero p. Hugolina Sattnerja na libreto Ivana Preglja. Ali naj omenimo kot stik s Španci še — jezuite? Prevodi iz španščine so v naši literaturi redki. Nimamo niti klasičnega španskega *.imana, ki je preveden v vse kulturno jp • zike: Cervantesovega Dona Kihota. (če je izšla kakšna mladinska izdaja, je bila prirejena po nemščini). Imamo pa v prevodu nekaj Cervantesa (»Tri novele«, prevel dr. Šorli, izdala »Tiskovna zadruga«), Calde-ronovega »Sodnika zalamejskega« in nekaj Benavente v prevodu O. Župančiča, ki leži Se v rokopisu, ter »Malenkosti« katoliškega pisatelja Colombea. Če omenimo še razne manjše prevode dr. Debeljaka in <Jr. Breznika, smo morda označili najvažnejše,
kar Je priteklo slovenski književnosti naravnost iz španskega vira.
Spoznavanje španske kulture je postalo v zadnjem času nekoliko živahnejše. Pred nekaj leti je objavil »Ljubljanski Zvon« obsežno studijo dr. Debeljaka o hispano-ameriških literaturah, dočim nas je v letošnjem »Lj. Zvonu« seznanil dr. St. Leben z novejšim slovstvom pirenejske Španija. Letošnji »Ljublj. Zvon« je objavil tudi čia-nek B. Borka »o modernem španskem filozofu in estetu Ortegi y Gasselu, v prihodnji številki pa izidejo prevodi dr. Alojza Gradnika iz sodobne španske lirike.
Letošnje »španske simpatije« »Ljublj. Zvona« so vzbudile pozornost poslanika kraljevine Španije v Beogradu grofa Tor-ria, ki je sam književnik in se zdaj pridno uči srbohrvaščine. Španski častni konzul g. Hieng takisto deluje v pravcu kulturnega spoznavanja in poroča poslaništvu v Beogradu o vseh znakih oživljenega zanimanja za Špance na Slovenskem. Zadeva je dozorela tako daleč, da je dal naš pesnik dr. Gradnik pobudo za ustanovitev Španskega kluba v Ljubljani^ in prosvetno ministrstvo v Madridu je že poslalo za knjižnico bodočega kluba prvo kolekcijo španskih knjig. V prihodnji gledališki sezoni namerava uprizoriti ljubljanska drama neko novejšo dramo največjega sodobnega španskega dramatika J. Benavente.
Nadejati se je, da se bo v jeseni že .ustanovil španski klub v Ljubljani. Zanimanja zanj ne bo manjkalo: imamo več intelektualcev, ki dobro obvladujejo španski jezik, drugi pa si pridobivajo vsaj pasivno znanje. Novi trgovinski stiki s Špani,io so važni zlasti še za Slovenijo (izvoz lesa!), ne pozabimo pa tudi, da sega domena španskega jezika daleč preko Oceana, v države latinske Amerike, kjer bivajo močne jugoslovenske kolonije in kamor se čedalje bolj usmerja tok naših izseljencev, odkar jim je anglosaška Amerika skoraj zaprla duri. Literatom pa se odpira v španski književnosti, zlasti v poeziji nov svet, usedlina za-padnih in orientalskih kultur, svet, ki vzlic priljubljenemu besedovanju o »dekadenci španske rase« očituje novo, prebujeno vitalnost. Naposled — ali ni baš za obmejno slovensko betev silno važno, da išče stikov s kolikor moči mnogimi narodi?!
Vsekakor je treba idejo živahnejših stikov s Španci le pozdraviti!
Frank Wollman o naši drami. Znani avtor najobsežnejših študij o slovenski, sr-bohrvatski in bolgarski drami, profesor bratislavske univerze Frank Wollman se je mudil za časa igralskega kongresa v Beogradu. Ob tej priliki je prisostvoval vsem predstavam in daje v nekem članku to-le dokončno sodbo: »Celotna teaterska višina jugoslovenske drame je znatna: beograjska ima nekaj igralcev velikega formata, zagrebška premišljeno in nekako ze spontano soigro, ljubljanska pa pošteno voljo in delavnost«
ljulk a mala mamica
ki neguje svo)o punčko ravno tako, kot je sama navajena od svoje mame. Njej tako dobro prija tedensko umivanje las, da nikoli ne joka, temveč se samo veselo smeje.
Elida Shampoo je po svoji sestavi tako čist in neškodljiv, da se ga lahko uporablja tudi za negovanje nežnih svilenih otroških las.
ELIDA SHAMPOO
Danes!
Ne »aimudiie!!
„Nadporoenik Fran j o44
(Simfonija !$ubav}). Drama iz 5a»tajSk««a Mvfljenija po romam« Vosaty fin «4 Kafanaoa MIkssatha
EWELTN HOLT — IVOR NOVELLO Danes ob 4., «6, HS. in 9. Ljudske cene Din 2. 4, 6 ia 8.
Telefon 2124
Elitni kino Matica
deli tudi nekega moža in menijo nekateri, da je bil to Premelč, dočim ga drugi ne morejo identificirati. Precej oddaljeno od mesta, kjer je ležal mrtvi Gabron, so našli robec, kravato in majhen nož. Iz tega se sklepa, da je hotel priti Gabron do Vogiarjeve hiše in da je na poti izkrvavel.
Umora osumljena Gabronova žena in rudar Premelč še vedno tajita. Pri ponovni
hišni preiskavi v Trbovljah so našli orožniki nekaj krvave obleke in ugotovilo se je, da sta Premelč in Gabronova takoj, ko sta prišla domov, nekaj prala in likala. Pri tem delu bi ju bili orožniki dobili, če bi bili prej zvedeli za zločin. Gabrona so takoj po obdukciji pokopali in se je pogreba poleg sorodnikov udeležilo mnogo občanov iz Trbovelj in Zagorja.
Pevska slavnost v Rogaški Slatini
V nedeljo 14 t m. se je vršila v Rogaški Slatini povodom petletnice obstoja tamoš-njega pevskega društva »Sloga« lepa in prisrčna pevska slavnost, na katero so prispela pevska društva »Oljka« iz Celja, »Zora« iz Ježice pri Ljubljani, »M u m« iz Laškega, pevsko društvo Hrastnik -Dol, »Zvon« iz Trbovelj, pevski odsek Čitalnice iz Poljčan (vsi korporativno), po de-putacijah pa pevsko društvo Ljubljanski Zvon iz Ljubljane, Celjsko pevsko društvo. Lipa iz Litije (z zasta-
do« in Prelovčevo »Zapoj mi pesem«. V ba-ritonskih solih se je odlikoval g. inž. V e r -bič. — Nastop »Zvona« je bil časten, aplavzi občinstva zasluženi. Trboveljski »Zvon« štejem med najboljša, najvzornejše delujoča slov. pevska društva. Pevski odsek Čitalnice iz Poljčan nastopi z Adamičevo »Fantovsko« v nekoliko prepočasnem, premalo živem tempu in Hajdrihovim »Jadranskim morjem«. Zbor je glasovno dober in bo pod svojim g.pevovodjo Jankom Živkom lahko hitro napredoval. — Domače dmštvc
Sprejem pevskih društev v Rogaški Slatini
vo), itd. — Goste je pri dopoldanskem vlaku na kolodvoru čakalo domače pevsko društvo »Sloga« z zagrebško vojaško godbo. Po oiicijelnem pozdravu rogaškosla-tinskega gosp. župana je korakala povorka pred Zdraviliški dom, kjer je posetnikom proslave izrekel iskreno dobrodoš'ico v imenu zdrav i.ške uprave gosp ravnatelj dr. S t e r, združeni moški zbori pa so pod vodstvom pevovodje Zorka P r e 1 o v c a učinkovito zapeli F. S. Vilharjevo »Slovenec, Srb, Hrvat«.
Točno ob napovedani uri (ob U. dop.) se je začel v veliki dvorani Zdraviliškega doma velik pevski koncert. Prvo nastopi pevsko društvo »Oljka« iz Celja pod vodstvom pevovodje g. Videčnika Vilkota in poje dve starejši pismi. Zbor ne poje slabo, vendar mu manjka kultiviranih glasov. — Mešani zbor »Zora« iz Ježice nastopi dokaj pogumno in zapoje boljše kot pred par meseci. Pod novim pevovodjo g. Danilom Ce-r a r j e m očividno napreduje. — Pevsko društvo »Hum« iz Laškega je še mlado in začetniško, vendar dve pesmi lepo predna-ša. »Geslo« je prekratkp za koncertno točko. Društvo, ki je šele v razvoju, dobro vodi g. Vilko Kuntara. — Lepo se postavi glasbeno društvo Hrastnik - Dol pod gosp. pevovodjo Davorinom Č a n d r o m. Zbor je povečan, že dobro upet in pazljivo sledi svojemu-dirigentu. Remek točke vsega koncerta nudi priznani moški zbor »Zvona« iz Trbovelj pod g. pevovodjo Oskarjem M o 1-lom. Poje ubrano, dinamično lepo odtehtano Mirkovo »Katico«, Adamičevo »Serena-
»Sloga« pod temperamentno taktirko g. TI-homila V i d o š i č a umerjeno prednaša Vo-dopivčevo »Sijaj lunica« in zapoje Mokranj-čev II. rukovet (Osu se nebo zvezdama) s spremljevanjem orkestra. Oboje dosti sigurno. Društvo je zadnje čase znatno napredovalo. Zaključna točka eno uro dolgega koncerta je bila zopet F. S. Vilharjeva da-vorija »Slovenec, Srb, Hrvat«, ki so jo pod vodstvom pevovodje g. Zorka P r e 1 o v c a skladno in navdušeno zapeli vsi združeni moški zbori. Koncert je bil izvrstno obiskan, gostje najrazličnejših narodnosti so z veseljem poslušali naše pesmi in so vsak nastopajoč zbor nagradili z živahnim ploskanjem. Pevovodje vseh društev so pa v priznanje prejeli krasne cvetlične darove.
Po opoldanskem obedu — v Zdraviliški restavraciji je neumorno prepeval trboveljski »Zvon« — so društva krenila na veselič-ni prostor v gozdičku nad Stritarjevim domom, kjer se je razvila animirana veselica. Zal so jo morali gostje zgodaj zapustiti in iti na vlak proti domu. —
Nedeljska rogaškoslatinska prireditev je potekla v najlepšem redu, dala je društvom pobudo za še intenzivnejše delo za njihov napredek. Vsi sodelujoči zaslužijo za svoj trud pohvalo, »Sloga« pa lahko s ponosom gleda na svoj praznik, ki se je po zaslugi njenega tajnika g. Novaka, njihovih sodelavcev gg. župana in Bratuša, vsega odbora in zbora dostojno slavil in izvrlil-Naj bi se podobne pevske prireditve v tem lepem kotičku slovenske zemlje vršile odslej vsako leto. (Glej tudi sliko na 5. str.).
Domače vesti
*	Izpremembe ▼ železniški službi. V odele nju za kontrolo dohodkov pri generalni direkciji r Beogradu so premeščeni na-siednji uradniki, oziroma uradnice: Franc Borko, Josip Žilih, Franjo Stih. Alojzij Suhač, J. Cener. A. Čper Fr. Gabrovšek, Fr. Leskovar, Ant. Poje, Friderik Men-cin, Maksimiljan Ješovnik, Ludovik Prebil, Karel Gračnar, Josip Ceh. Mirko Končan in Ernest Muslovlč — vsi uradniki II. kategorije; nadalje: Franjo Frece, Aleksander Petrovič, Franc Lozej, Albert Mar-čič, Alojzij Ješovnik, Franja Miki, Rihard Vrečer, Franc Florjančič, Franjo Fijavž, Emanuel Graseli, Karel Lednik. Vladimir Kolar, Adolf KTečmer, Marija Modic, Frančiška Baš, Edvard Kuntner. Franc Koren-čič, Viktor Žagar, Ivan Sušnik. Alojzij Tr-ček, Alojzija Stani in Franc Jurinec — vsi uradniki III. kategorije. Iz Ljubljane pa so premeščani v Beograd: Vladimir Vajda, Zdravko Rak ln Hinko Kenda — vsi uradniki IT. kategorije, Ur Josip Kosmač in Franc Roje — oba uradnika III. kategorije.
*	Izpremembe v državni službi. Luka Potočnik pri davčni upravi v Kočeviu je imenovan za tajnika pri finančnem ravnateljstvu v Ljubljani, kasciiski sodnik dr. Anton Furlan pri stolu sedmorice v Zagrebu pa je trajno upokojen.
*	Zakon o notranil upravi »Uradni list« ljubljanske in mariborske oblasti objavlja v 76 letošnji številki zak >n o notranji upravi ter zakon o izpremeinbi č.ena 102 zakona o notranji upravi.
*	Nov odvetnik v Mariboru. Glasom objave advokatske zbornice v Ljubljani ja bil dne 18. t. m. g. dr. Ivo S e s t a n vpisan v imenik odvetnikov s sedežsm v Mariboru
*	Himen. Poročila sta se v frančiškanski cerkvi v Ljubljani šolski upravitelj na Uncu g. Andrej K e n i č in poštna uradnica gdč. Iva Gorupova. Čestitamo!
*	Dva nova parobroda Jugoslo venskega Lloyda. Uprava Jugoslovenskega Lloyda je v Sunderlandu v Angliji dala zgraditi dva velika parobroda in sicer »Triglav« in »Argentina«, vsak po 10.500 ton nosilnosti. Oba parobroda bosta dovršena in opremljena že letošnjo jesen.
*	Angleški arheologi v Sarajevu. Kakor v dalmatinskih mestih je bila skupina angleških arheologov tudi v Sarajevu prisrčno sprejeta. V torek so si arheologi ogledali mesto in njega znamenitosti. Obiskali so tovarno preprog, mestno hišo. kjer jih Je pozdravil župan Mutevelič in več mestnih odbornikov, staro pravoslavno cerkev, bogato starin, ter begovo džamijo, kier so se zlasti zanimali za bogato knjižnico. Obiskali so tudi velikega župana Nikoliča ln armijskega komandanta Jovanoviča. Popoldne so se popell na Pašino brdo, odkoder se nudi najlepša panorairia na Sarajevo ter si ogledali tudi zgodovinske utrdbe katere so služile že starim Rimljanom. Zvečer so se angleški gostje preko Butmira podali v Ilidže, kjer jim je mestna občina sarajevska priredila slavnosten banket
*	Železniškim upokojencem. Na mnoga vprašanja glede razlike prevedbe kronskih upokojencev, umrlih po 1. avgustu 1927, dajemo sledeče pojasnilo: Vsak upravičenec po umrlem upokojencu ali vdovi v gori navedenem času, ako zanj ni še bila izplačana razlika prevedbe, naj si preskrbi uradno 9odnijsko potrdilo, da je po umrlem upravičen sprejeti izplačilo razlike. Napiše naj prošnjo, kateri naj priloži sodnijsko potrdilo, oboje naj predloži direkciji državne železnice ▼ Ljubljani v nadaljnje obravnavanje. V zadevi 20% eksekutivne in starostne doklade upokojencem po novem zakonu bo finančna direkcija poročala v časopisih. Toliko v pojasnilo in ravnanje pri-eadetim. — Društvo železniških upokojencev ▼ Ljubljani.
*	Smrtna kosa. V Slivnici pri Mariboru }e umrl v 76. letu starosti upokojeni učitelj g. Avgust 2 i v k o. Njegov pogreb bo jutri ob 16. — V Ljubljani pa je ugrabila smrt: gospo Marijo K o v a č i č rojeno Juh, ki bo položena k večnemu počitku jutri ob pol 15., g. Franca C i b e r j a, pogreb jutri ob po! 16., gospo Fani V o n 5 i n o, joprogo sodniškega načelnika v pokoju lz Idrije, pogreb danes ob pol 1«. in g. Franca S a j o v i c a, tapetnika, pogreb danes ob pol 16. na pokpališču pri Sv. Križu. Pokojnim blag spomin, rodbinam iskreno sožalje.
*	Pojasnila o predpisa zgradarine bo
dajalo prvo društvo hišnfn posestnikov od 4. do 8. ure popoldne in sicer v četrtek 25. t. m. v Mostah v -gostilni g. Rabneta na Selu, v petek, dne 26. t m. za Vič v gostilni g. Kramarja na Tržaški cesti, v po-nedeljek, dne 29. t. m. za Zgornjo Šiško pri županstvu v Zg. Šiški.
*	Lov na prepelice. Nekateri listi so r zadnjih dneh objavili, da je ministrstvo za šume in rudnike odredilo poseben Iovo-pust glede prepelic in druge divjačine. Ta ministrski odlok se nanaša Ie na Srbijo in Je za Slovenijo brez pomena. Pri nas v ljubljanski oblasti velja nova uredba o lo-vopustu, kakor je bila objavljena v »Samoupravi* št 5 z dne 13. junija t. I. v mariborski oblasti pa uredba, ki bo objavljena te dni.
*	Dijaški kongres r Sarajevo. Od 25. do
29. t m. bo v Sarajevu kongres slušateljev vseh jugoslovenskih univerz. Kongres se bo bavil s kulturnimi, ekonomskimi in športnimi vprašanji dijakov in obnovil se bo tudi Savez dijakov kraljevine SHS. Kongresa se udeleže delegati beograjske, zagrebške in ljubljanske univerze sorazmerno po številu slušateljev. Beograjski 4dljakl pošljejo 30, zagrebški 20, ljubljanski pa 10 delegatov.
tprimatif dr. flenfto
*	Hrvatski skavti na letovaniu v Srbiji.
Četa zagrebških skavtov je že mesec dni na letovanju v samostanu Ljubostinji pri Trsteniku, kjer ostanejo v taborišču do konca avgusta.
*	Koristna knjiga za sadjerelce. Ravnokar je izšla knjiga »Spravljanje, razbiranje vlaganje, shranjevanje in razpošiljanje sadja« spisal Josip Priol, ravnatelj vinarske šole v Mariboru. 76 strani obsegajoča knjiga s 43 izvirnimi slikami stane broširana 15 Din, kdor naroči pa najmanj 10 izvodov skupaj, da se odpošljejo kot poštni zavitek jih dobi po 12 Din. Cene veliaio s poštnio vred. Knjigo je izdalo in jo ima v zalogi Sadjarsko in vrtnarsko društvo za Slovenijo v LJubljani, Resljeva cesta 24-11. Znano je, da pridelamo v Sloveniji prvovrstno sadje zlasti jabolka — ki ie imelo pred in še med vojno na svetovnem sadnem trgu velik sloves. Zadnja leta pa opažamo, da izvoz zaostaja in da sloves našega sadia pojema. Glavni vzrok temu kvarnemu pojavu je ta, ker so nas druge države, posebno Amerika, v nekin ozirih že prehitele. Dandanes namreč ni dovoli, da samo pridelamo prvovrstno sadje, neogibno potrebno je tudi, da znamo ta pridelek tudi pravilno spraviti z drevja, ter da ga znamo po nekih v sodobni mednarodni sadni trgovini veljavnih načelih pripraviti za trg. Nujna potreba je torej, da se vsak napreden in preudaren sadjar pouči o navedenih zahtevah sadne trgovine. In poučil se bo temeljito ako prebere in predela omenjeno knjigo našega najboljšega strokovnjaka in se brej vsakega oklevanja ravna po njegovih navodilih. Priporočamo knjigo vsakemu posamezniku, ki ima opraviti s sadjem, prav posebno pa še vsem kmetijskim organizacijam.
KINO »IDEAL«	Sailve smeha
»Busterova moč m lepota«
V glavni vlogi komik Buster Keatoo. Ljudske cene Din 2, 4, 6.
M«
do Ji. avjuata
*	Poset gostov v Rogaški Slatini. Kakor posnamemo po imeniku gostov v Rogaški Slatini, je do 4. t. m. prispelo v to renorni-rano zdravilišče 2216 gostov večinoma iz Jugoslavije, mnogo pa jih Je tudi iz Madžarske, Avstrije in drugih držav.
*	Tobačna tovarna v Ljubljani razpisuje na dan 29. t. m. ob 9. javno ustmeno dražbo kompostiranega tobačnega prahu in smeti za gnojenje. Pogoji in pojasnila se dobe v ekonomatu tobačne tovarne.
*	Uboj v Sv. Križu pri Kostanjevici. Oglar Martin Jeriša iz Vinje vasi ie ubil z desko od plota mladega Alojzija Kodriča, ki ie pred kratkim prišel od voiakov. Jeriša je bil baje piian ter je po fantu, ki ga je ponoči, ko sta se srečala, lepo pozdravil, začel udrihati z desko. Nesrečni Alojzij Kodrič bi se bil v kratkem oženil. Bil je priden in jako priljubljen fant.
ITO — zobna pasta najboljša I
*	Tovarna Jos. Relch sprejema mehko In škrobljeno perilo v najlepšo Izvršitev.
*	Kresni večer, katerega sta priredili moška in ženska šentjakobsko trnovska podružnica v Ljubljani ie prinesel Družbi 4588.50 Din čistega dobička. Prirediteljem iskrena hvala!	994
Iz Lmbliane
u— Osemdesetletnica sivolasega starčka železničarja. Včeraj je na skromen način slavil svojo osemdesetletnico roistva in danes goduie vsem potnikom dobro znani starček — železničarski uslužbenec Jakob Reder, ki vrši na glavnem kolodvoru še vedno čil funkcije klicatelja vlakov. Njegov čist in sonorni glas dostikrat odmeva po peronu, ko kliče potnike, da vstopijo, z lakoničnim pozivom: »Potniški vlak Zidani most, Celje-Maribor, Zagreb ... brzovlak Rakek-Trst potniški vlak na Gorenjsko, na Dolenjsko in tako dalje. V svoji službi vztraja že 47 let. Dobremu starčku naše iskrene čestitke k imendanu!
u— Iz tajne seje občinskega sveta. Včerajšnje poročilo o tajni seji občinskega sveta ljubljanskega je opraviti v toliko, da je bila polna pokojnina v izmeri 100% po 10. stopnji mag. oficiiantov priznana mag. tržnemu nadstražniku Josipu Vrtačniku, če-gar ime je pomotoma izpadlo.
u— Mestna zastavljalnica bo imela redni dražbi decembra 1928 zastavlienih predmetov in sicer za dragocenosti (zlatnino, srebrnino, itd.) že 1. avgusta (blago, perilo, stroje itd. pa 8. avgusta od 15. dalje v uradnem lokalu.
u— Neprijetna nezgoda šoferja. V Šelen. burgovi ulici se je v torek popoldne pripetila čudna nezgoda, zaradi katere ie oškodovan trgovec Vekoslav L. Okrog 15.35 je vozil po Šelenburgovi ulici mestni avtobus, ki ga je šofiral Ivan O. Tik hiše št. 3 so pasažirii s šoferjem vred nenadoma začutili precejšen sunek, nakar ie zaropotala na tla platnena solnčna streha, napeta pred trgovino L. Avtobus je skrivil tudi železne drogove, tako da trpi trgovec nad 4000 Din škode. Do nezgode je prišlo na ta način, ker je bila streha napeta čez pločnik na ulico.
u— Z letovišča v luknjo. Dobrodušni in krepki Jože, ki ga tiralica označa za lesnega trgovca brez stalnega bivališča in brez premoženja je od majnika že hodil po naši krasni rivijeri. Ves zagorel in zdrav se je v' torek vrnil iz Dalmacije v Ljubljano. Na glavnem kolodvoru si je kupil vozni listek v dolenjsko prestolioo. Pred odhodom vlaka Je stopil še v kolodvorsko restavracijo, da bi si žejo ohladil s čašo piva. Tu pa sta ga vljudno pozdravila dva detektiva ter ga povabila, naj jima sledi na stražnico. Jože Je ogorčeno protestiral: »Zakaj me aretirate? ... »To ie naša stvar Sami dobro veste!< je bil odgovor. »Ah, zaradi tistega oglja, kaj ne!« je odvrnil
#
Pravo
MGOEROL
(Patent 5922)
olje ali krema
za solnčenje in masaio s© ne prodajata
odprto, temveč le v originalnih steklenicah po Din 12.—, v tubah po Din 15«— ali škatTjicah po Din 8.— z varstveno znamko »zamorec« in imenom Niggerol Dobi se v vseh lekarnah in drogerijali.
Drogerija Gregorič, Ljubljana Prešernova 5
Jože. Udano je odšel na stražnico, a nato je romal v policijske zapore. Oddali ga bodo deželnemu sodišču, ki bo ž niini napravilo končni obračun. Zagorelemu Jožetu so zaplenili okoli 2000 Din.
u— Orodje so mu odnesli. Anton Mu-drovčič, delovodja gradbene družbe Pro-buda je spravil prve dneve tekočega meseca na zaprtem dvorišču Oražmove hiše na Dolenjski cesti št 25. več raznega orodja, nekai kosov pocinkane pločevine in rabljen štedilnik. Ko je hotel Mudrovčič vso robo zopet odpeljati na stanovanje v Linhartovi ulici pa na svoje nemalo presenečenje ni na dvorišču našel prav ničesar od svoje lastnine. V preteklih nočeh so se spravili nad tujo lastnino neznani uzmo-viči in vse skupaj odnesli. Okradeni Mudrovčič trpi okrog 750 Din škode.
n— Tat v stanovanju. Zasebnica Jožefa Mohorič, stanujoča na Glincah ie bila do predzadnjega časa nekam vse preveč zaupljiva napram ljudem in je puščala tudi, če ie odhajala od doma, stanovanje nezaklenjeno. Njeno zaupljivost Pa je izrabil neznan tat, ki je prilike bržčas že dalje časa opazoval. Neznani dolgoprstnež se je splazil v stanovanjsko sobo Monoričeve ter premetal omaro, v kateri se ie nahajalo perilo. Odnesel je več kosov moškega in ženskega perila, slednjič je iztaknil šatu-ljo v kateri se je nahajalo par sto Din gotovine, od katere si je prilastil nekaj kovačev ostanek pa je pustil v šatulji bržkone v namenu, da ne spravi Mohoričeve v preveliko zadrego.
u— Pretepanje na stavbi. Delavec Rude M., uslužben pri neki stavbni tvrdki na Glincah, je prihitel v torek ves razburjen do najbližjega stražnika na Tržaški cesti in mu pomolil krvavečo roko. Stražnik je razburjenega fanta nekaj časa opazoval, a je ta kmalu prišel do sape in mu začel pripovedovati, da ga je pravkar pretepel stavbeni vodja. Povprašan po vzroku, je navedel delavec, da ga je vodja pričel pretepati zaradi tega, ker se ie godal dopoldne zaradi bolezni k zdravniku na Okrožni urad za zavarovanje delavcev. Vodja mu je baje dejal, da mu pač ničesar ne manjka. Rude, ki bolje pozna samega sebe, pa ie oil prepričan, da je bolan. Zadevo bo obravnavalo sodišče.
u— »Tat« na strehi. Včeraj ponoči Je bila alarmirana policija češ, da se plazi po strehah hiš v podaljšani Simon-Gregorčičevi ulici neznan moški, ki namerava bržkone udreti v kako stanovanje in ga izropati. V Gradišče in v omenjeno ulico ie takoj pohitelo več stražnikov, ki so res opazili na strehi ene izmed tamošnjih hiš neko temno senco, ki pa se je potuhnila, čez čas pa zopet odbrzela na drugo streho in izginila. Stražniki so skušali neznanca izslediti, vendar ni ostala za njim nobena sled. Kakor se je ugotovilo včeraj dopoldne bržkone to ni bil noben tat, marveč ie čepel na strehi kak prevroč oboževatelj dekleta, ki ni mogel do nje po stopnicah in si je pomagal na ta način, da je preplezal streho ter tako prispel v bližino svoje oboževanke.
POTENJE ROK, NOG itd. zanesljivo odstrani »Sudor«-mast lekarne »Pri orlu«, Celje.
Nameščencem finančnih straž posebne ugodnosti!
Dospel je finejšj lahen loden za kroje in ga oddajamo v vseh množinah po Din 180.— za meter. Fino izgotovljene kompletne kroje pa po Din 780.—, toda samo pri tvrdki DRAGO S C H W A B, Ljubljana.
Iz Celja
e— Stanovanje v Celju obstoječe iz kuhinje in 1 do 2 sob, išče za takoi ali 1. sept. soliden zakonski par. Ponudbe pod šiiro »Mir in točno plačilo« na podružnico »Jutra« v Celju.
e— Bodimo obzirni napram tulcem-leto-vfščarjem. Na podlagi pritožb raznih inozemskih letoviščariev, ki prebivajo tekom poletnih vročin mesecev v Celju in njegovi najbližnji okolici, je vložila tukaišnja policija na mestnem magistratu celiskem pritožbo odnosno prošnjo, naj bi mestni magistrat dodelil vojaški upravi za kopanje vojaških konj prikladnejši prostor, kakor pa ga uporabljajo sedaj. V soboto popoldne okrog 18. ure, ko je bila Savinja pri obeh mestnih kopališčih še vedno polna kopalcev je voda postala naenkrat umazana in smrdeča in kmalu nato se je pojavila v vsej strugi množica konjskih odpadkov in druge nesnage. Letoviščarji so od.iiteli višje po reki na poizvedovanje, odkod toliko nesnage, v sicer kristalno čisti Savinji in so ugoto vili, da so tedaj kopali vojaki svoie konje. Naj bi mestni magistrat določil za kopanje vojaških konj kak primernejši prostor pod mestom, mogoče tam doli pod Grenardirje-vo brvjo.
e— Obnovite sre5ke H. razreda! Ker so
nove srečke II. razreda 18. kola državne razredne loterije že pred par dnevi prispele, se vsi dosedanji in novi igralci opozarjajo, naj jih pravočasno obnovijo, ker bo prihodnje žrebanje že v torek 6. avgusta. Srečke se dobe v podružnici »Jutra« v Kocenovi ulici 2.
e— Rekordna toplota Savinje. V Celju je dosegla Savinja v letošnjem poletju včeraj rekordno višino temperature. Toplo-
mer je namreC kazal popoldne okrog 14. ure 29 stopinj Celzija. Voda je pri obeh kopališčih, damskem in moškem, od ranega jutra pozno v noč polna kopalcev in ko. palk vseh mogočih starosti in narodnosti. Ko se ozračje zvečer nekoliko ohladi, se šele čuti visoka vodna temperatura, zato pa tudi ni mogoče vneteiših kopalcev spraviti domov. Presnočnjim so se kopali še po 10 uri ponoči.
Iz Maribora
a— K sprejemu delegatov JC lig. Včeraj je dobila mariborska JC liga od centrale CJ lig v Pragi obvestilo, da se pripeljejo že v četrtek ob 13.53 na kongres v Sarajevo skozi Maribor razen iz Brna tudi delegati lz Košic, Bratislave in Olomuca, ki bodo nato v Zagrebu prenočili ter tamkaj počakali glavne delegacije, katera se pripelje iz Prage skozi Maribor šele v petek ob 13.53. Odborniki in člani lige in drugi prijatelji Cehoslovakov so napro-šeni, da pridejo pozdravit že v četrtek delegate iz Moravske in Slovaške. — Na kongres JC in CJ lig v Sarajevo se odpeije ta v petek skupno z delegati Češkoslovaške za mariborsko ligo sodnik okrožnega sodišča dr. Davorin Senjor in odvetnite dr. Avg. Reisman, kot glavni referent o -rga-nizacijskih vprašanjih lig. Koreferat o rem predmetu bo imel gen. tajnik CJ lig v P'Ji-gi min. svetnik g. Antonin Beringer, Ki je Mariborčanom že znan in se tudi p-;pelie v petek s češko delegacijo skozi M.t"'bor.
a— Neprijetno presenečenje čeških gostov. Po prvotnem načrtu bi se imel vršiti letošnji kongres jugosl.-češkosl. lig v Sarajevu, ki je prvi za Jugoslavijo, že meseca junija. Na željo češkoslovaških delegatov, ki so hoteli ta kongres združiti z bivanjem na Jadranu, pa je bil kongres potem preložen na 28. do 30. julija. Posebna zabava gotovo ne bo v tej vročini v Sarajevu 3 dnevno zborovanje, posebno za Čehe po 2 do 3 dnevni vožnji. Včeraj pa je prišlo na železnico obvestilo, da velja 50% znižanje za delegate le od 25. julija do 3. avgusta zaradi česar češkosl. delegati sploh ne bodo mogli na morje, če hočeio tudi nazaj s polovično ceno. Mariborska JC liga se je sicer včeraj telegrafsko obrnila v Beograd za podaljšanje ugodnosti, vendar ni upati, na pravočasno ugodno rešitev.
a— Težak udarec ie zadel včeraj dopoldne načelnika železniškotehnične sekcije v Mariboru g. inž. Jana Vaneka. Umrl mu je njegov sin František, dijak IV. razreda realke v Mariboru. Pogreb bo v petek ob 17. iz mrtvašnice mestnega pokopališča v Pobrežju. Blag mu spomin, težko prizadeti rodbini naše iskreno sožalje!
a— Mariborski kopalci so v vedno večji zadregi. Res imamo kot prebivalci velikega mesta na razpolago prosto Dravo, malo mesta v nekaj zasebnih kopališčih, u kopanje v Dravi je precej nevarno. Razen tega nimajo številni kopalci, ki se \ se Janji hudi vročini zatekajo v njene valov?, nit! avtobusnih zvez do kopa'išča na Šmiderje-vem posestvu. V vročini .n prahu morajo tja in ko se skopljejo, morajo v isti vročii-i in prahu zopet nazaj. Uprava •nestnin a\U-busov bi pač storila veliko uslugo, ako zopet uvede vsaj 1 voz zi prevažanje številnih kopalcev tja in nazij, kar je ravno tako v interesu uprave avtVusov Kakcr tudi kopajočega se občinstva.
a— 36 stopinj vročine smo imeli včeraj v Mariboru. Vročina postaja že neznosna ter znaša v senci 30 stopini C. Barometer naše vremenske hišice na Slomškovem trgu pa nas stalno tolaži z napovedjo vetra in dežja. Posebno včeraj je ta vremenski prerok razveseljivo padel.
a— Umrl je v Slivnici pri Mariboru v torek popoldne učitelj v pokoju g. Avgust Živko, ki je užival med ljudstvom velik ugled. Pogreb bo danes, v četrtek, ob 16. uri iz hiše žalosti na tamkajšnje pokopališče. Bodi mu ohranjen časten spomin, žalujočim naše iskreno sožalie!
a— Mrlič v ognju. V Svečini se je pripetila te dni nenavadna nesreča. Viničar-iu I. Cvetniku je umrl poldrugo leto star otrok. Njegovo truplo je ležalo v zaprti krsti na mrtvaškem odru, okrog pa so gorele sveče. Vsled vročine se je neka sveča nagnila, nakar so se vnele tančice ob krsti in ie plamen posegel tudi po mrliču samem. Nastal bi lahko usoden požar, ki bi vpepelil vso viničariio, da nista prišla slu-čajno mimo dva finančna stražnika, ki sta opazila, kako se vali gost dim iz viničarije, izvirajoč iz mrtvaškega odra. Ogenj so potem kmalu pogasili in preprečili tako večio nesrečo. Krsta je bila na desni strani že zogl.iena, mrtvemu otročiču pa so zgorele nožice in desna stran glave. Do nesreče je prišlo zaradi tega, ker so domačini pustili mrliča med gorečimi svečami brez nadzorstva.
a— Nezgode pri kopanju. Včeraj je Drava domala zopet skoraj zahtevala dve žrtvi Na prostem kopališču pri znanem kaniškem jarku se je nenadoma začei potapljati neki kopalec. Na pomoč mu je priskočil gostilničar Prešernove kleti Loize Lisjak in ga z lastno življenjsko nevarnostjo rešil iz kritičnega položaja. V Kristanovem kopališču pa je popoldne nekega sicjr dobrega plavača nenadoma prijel krč. Zače' je klicati na pomoč, nakar so to zariši takoi opazili njegovo nezgodo in ga še pravočasno sr J a vili na varno.
a— Prevoz blaznega ubll-lca na Studenec Znanega blazneža, ki « nedavno ubil v celici št. 32 oblastne splošne bolnice v Mariboru svojega bolnišk-ga tovariša Zasežena iz Braslovč in čegar !dentitets ?e co danes niso mogli ugotoviti, so včeraj od-piemili v umobolnico na Studenca pri Ljubljani Zadnje čase ta nesrečnež, ki je postal nezavesten morilec, ni hot?l več sprejema') hrane in je postal že nevzdržno nasilen. Ta nenavadno žalostni primer -n je imel končno tudi svojo svetlo stran. Kikor čujemo, bo že davno nuino potrebni oddelek za opa zovanje umobolnih v Mariboru vendar že v bližnjih dneh otvorjen.
a— Primarlj dr. Mirko Cernič ne ordi-Bira do 21. avgusta.
I Kino Ljubljanski dvor! i
_Telefon 2730_I
Borba mtd ljudmi in živalmi!
Krik z neba
RIN TIN TIN
Ob 4., četrt na 7., pol S. ia 9. turi.
a— Zdravnik dr. Jože Sekula se je vrnil z dopusta in ordinira od 8. do 9. dopoldne in od 1. do 3. popoldne.	992
Gospodarski teden v Ljutomeru
Ljutomerski gospodarski krogi pripravljajo za teden od 11. do 18. avgusta vrsto gospodarskih prireditev. Predvsem bo ves teden odprta obrtna, industrijska in kmetijska razstava in sicer v prostorih meščanske šole in Sokolskega doma Za to razstavo se je prijavilo že lepo število razstav-Ijalcev iz vzhodnega dela oblasti, ki bodo pokazali interesentom svoje obrtne in industrijske izdelke ter kmetijske pridelke, med katerimi bo tudi slovito ljutomersko vino. Otvoritev te razstave bo v nedeljo, dne 11. avgusta dorcldne, popoldne pa se bo vršilo slavnostno zborovanje Slov. trgovskega in obrtnega društva, ki slavi svojo desetletnico. Dne 14. avgusta prirede živinorejski krogi razstavo in premovanje go-veie živine in krrj, s'ednje znamenite mu-ropoljske pasme, ter razstavo perutnine in sicer v senčnem Seršenovem logu.
Dne 15. avgusta pa bodo na Cvenu pri Ljutomeru konjske dirke, ki bodo pokazale muropoljskega konja v vsej njegovi lepoti in brzini. Na programu je pet kasačkih in dvoje galopskih dirk, ki so odprte tudi konjem izven sreza Ljutomer. Za zakliuček bo 18. avgusta v Seršenovem logu ljudska veselica. Priprave za te gospodarske priredit-ve, ki naj pokažejo glavne pridobitne panoge Panonske Slovenije, so v polnem teku in pričakovati je, da bodo rodile zaželieni sad. Razstavni odbor je že v drugič zaprosil za polovično vožnjo: merodajni krogi v Beogradu bodo vendar uvideli, da ta gospodarska prireditev ni čisto lokalnega značaia in zato manj pomembna, in ji tokrat gotovo dovolili zaprošeno ugodnost, ki je ne odrekajo mani važnim prireditvam. Pojasnila o vseh zadevah daje razstavni odbor.
Iz Zapor ia
t— Lepo jubilejno slavje. V nedeljo je bila na Lokah pri Zagorju jubilejna slav« most — 301etnica obstoja strokovne orga« nizacije »Zveze rudarjev Jugoslavije«. Slavnostni govornik g. Kopač iz Ljubljane je omenjal zgodovino začetka strokovnega gibanja ter govoril o pomenu strokovnih organizacij za rudarje. Čestital je vztraj« nosti navzočih desetih članov, ki so bili dekorirani za 301etno članstvo. Med pet« jem delavske himne je jubilantom pripel g. Kopač spominske kolajne. V imenu iu» bilantov je še govoril g. Čobal, ki je prav za prav ustanovitelj in voditelj organizaci« je. Za zabavo je skrbela rudniška godba, domače pevskv društvo »Loški glas« in »Svoboda« iz Hrastnika. Udeležba je bila velika, posebno se je opazilo veliko števi« lo gostov iz Trbovelj in Hrastnika. Vso prireditev je aranžiral podružnični tajnik Zveze rudarjev g. Arh iz ZagOTja.
z— Izlet SPD. Člani SPD v Zagorju pri« rede v nedeljo, 28. t. m. svoj običajni iz« let na Čemšeniško planino. Prva skupina gre že v soboto ob 17. Zbirališče pri go« stilni Brvar v Toplicah. Druga skupina pa se zbere ob 3. zjutraj pri Vinski kape« lici na Cilenci. Člani iz Lok in Kisovca se zberejo ob istem času pri gostilni Ašič. Prehrano je vzeti s seboj, kakor tudi ste« klenice za vodo, katere napolnimo v Čem« šeniku, ker na planini ni vode. Na plani« ni se bo dobila črna kava. Odhod s pla« nine po dogovoru. Vabijo se tudi drugi ljubitelji planin, da se izletnikom pridru« žijo.
Iz Hrastnika
h— Franc Logar f. Umrl je v torek zve« čer po večletni mukapolni bolezni g. Franc Logar, gostilničar in posestnik v Hrastni« ku. Pokojni je bil vsikdar tudi v najhujših nemških časih zaveden Slovenec in nap red« njak ter kot gostilničar strokovnjak. Svo« je znanje si je pridobil kot natakar v ve« likih mestih. Tudi svoja dva otroka je vzgojil v narodnosnaprednem duhu. Sin g. Kari, rudniški nameščenec in hčerka gdč. Polda, učiteljica, stojita vedno kot agilna sodelavca in podpornika v vrstah hrastniških naprednih kulturnih društev. Pogreb blagopokojnega bo danes ob 4. po* poldhe iz hiše žalosti. Pogrebci bodo nesli truplo pokojnikovo skozi Studenec in Oj« stro na trboveljsko pokopališče. Naj bo lahka zavednemu Hrastničanu domača gru« da. Sorodnikom pa izrekamo odkritosrčno sožalje.
Iz Novega mesta
n— Delo v stavbenih obratih. Na zad« njem sestanku obrtnih zadrug v Novem mestu se je sklenilo in predložilo sreskemu poglavarstvu naslednje:" Delo v stavbenih obratih naj se vrši poleti od 6. do 18., po« zimi od 7. do 19. V vseh drugih delavni« c ah naj se dela od 7. do 19. Opoldanski odmor naj bo od 11 do 13. Za pekovsko obrt naj bo delovni čas od 22. do 10. in naj si odmor v tem času določi vsaka de« lavnica po svoje sporazumno s pomočniki. Ob priliki petih glavnih sejmov naj se de« la po potrebi, ker je takrat promet odvi« sen od vremena. Ob nedeljah in določenih praznikih naj delo počiva, delavnice pa naj bodo odprte od 7. do 12. za sprejem in oddajo že izgotovljenih izdelkov. Vse obrtne zadruge prosijo oblast za upošte« vanje teh sklepov.
n— Zloben naklep. Ko se je g. Agnič na motornem kolesu vozil s svojo sestro iz Ljubljane proti Novemu mestu, je blizu vasi Podgaber opazil, da je cesta zastav« ljena s celim vrtnim plotom in drugo ro« potijo. V veliki brzini ni mogel svojega vozila takoj ustaviti in dovozil. je že tik zaprek. Za las je še preprečil težko nesre« čo. Vozilo se je sicer preko tramov prevr« nilo, pasažirja pa sta se samo pretresla in sta potem sama razrušila zlobno oviro preko ceste, ker v pozni uri na znake hu» pe ni bilo nikogar na pomoč. Povzročitelje zlobnega naklepa zasleduje orožništvo.
Dopisi
GORNJI GRAD. Za ubožno mestno deco le darovala ga. Marija Šarb, gostilničarka pri stari pošti, 500 Din, kateri znesek je prejela kot odškodnino za odstopljeno kopalno utico. Srčna hv&la!
POLJANSKA DOLINA. Nedeljski javni nastop našega Sokola je uspel za naše podeželske razmere nad vse pričakovanje prav dobro. Telovadne točke so bile, lahko se reče, brezhibne. Udeležba domačega občinstva in tujih gostov je bila povoljna za sedanje vroče čase. Po nastopu se je razvila neprisiljena društvena zabava, ki je trajala pozno v noč. Letos imamo v dolini, že več letoviščariev. Morda se bo naša tiha, Idilična dolina polagoma le dvignila v tem pogledu in gospodarstvu. Namerava se tudi za te namene graa,? primerne prostore v Gor. vasi in Poljanah, »akor tudi urediti in določiti primerna mesta ob vodi za kopanje. Voda je prijetna, da si boljše ni želeti, a noči prijetno hladne, da se človek dobro odpočije.	_
Sokol
Bratu Vinku Habetu v spomin
Te vrstice pišem, dragi brat Vinko v tre-notkih, ko je postalo gotovo, da Te ni več med nami živimi, ko ee ravnokar odpravljaš izpod Malega Turnca triglavske neverne stene na svojo zadnjo pot v Ljubljano na pokopališče. Predvčerajšnjim še sem mislil, da Ti ne bo treba tega spomina, da je morda nemogoče mogoče, ko gre za tako dragoceno življenje, kakor je bilo Tvoje, danes pa ne upam več. Krasen solnčen dan je bila nedelja 21. julij, tudi danes nas greje in oživlja julijsko solnce, dušo pa nam je napolnila črna misel: Brata Habeta ni več.
Prvo letošnjo žrtev so si izbrale planine iz vrst Sokola I. na Taboru. Niso nam vzele povprečnega človeka, zahtevale so na svoj daritveni oltar najboljše, kar smo imeli.
V naših telovadnicah živi zdrav rod. Dovzeten je za vse novo, zdravo in lepo stremljenje in tako se je osnoval pred dvema letoma med telovadečimi brati pod delnim vodstvom Prednjačkega zbora smučarski odsek, katerega najvnetejši in na »inteligentnejši član je bil pokojni brat Habe. Mnogo lepih ur smo preživeli skupaj na smučarskih izletih po Polhograjskih dolomitih, po Karavankah, Julijskih alpah, Bohinjskih gorah, po Dolenjskem gričevju in po Notranjskem kamenju. Veselo - žalostni spomini se vrstijo pred menoj: Staničeva koča, Vozel, Vršič, Planica, Peč, Petelinjek, Kožica. Sedmera Jezera, Komno. Ratitovec, Sv. Trije kralji, Janče, Kucelj in drugi.
Brat Vinko je bil obenem tudi član SPD. Poleti je izrabil ekoro vako nedeljo, da je hitel občudovat naše gore. Mnogi naši planinci se spominjajo njegove simpatične pojave. Ni bil pianinski novinec. Že voč kot deset let je posecal gore s prevelikim navdušenjem in vdano ljubeznijo. Bil Je skoro na vseh pomembnejših vrhovih slovenskih planin, pri čemer se ni ustrasil naporov in nevarnosti. V družbi svojih ožjih tovarišev je preplezal zadnji dve leti Brin-škov kamin na Planjavi, prehodil Kalski greben, dosegel Mrzlo goro, bil na Široki peči na Martuljku, na Planiških poncah, po novi poti na Prisojniku in Mojstrovki, ope-tovano na Triglavu, Škrlatici in drugod. Ni čudno, da so ga vsi ti uspehi vzpodbudili na težavnejšo triglavsko Severno steno. Vzrok njegove nesreče ne leži torej toliko v neizvežbanosti. kakor v drugih okoliščinah. posebno sodeč po pripovedovanju njegovih tovarišev na tej turi v preveliki naglici v plezanju vsled kratko odmerjenega časa. Bil je vesten uradnik svoje tvrdke in je hotel pravočasno priti na vlak.
Navzlic tem in mnogim drugim izletom je bil naš pokojni brat reden telovadec, udeleževal se je vseh javnih eckolskiii prireditev. in no no ur rre.sit.el pri sejah in ilijal praktična navodila za čim boljšo organizacijo; ko pa so se drugi veselili že po končanem delu, si našel brata Habeta zaposlenega v garderobi ali na drugem mestu. Ni inu bilo potrebno dajati povelja, sm je našel delo za sobe in druge.
Fosebno poglavje njegovega Sokolovanja tvori njegov trud in delo pri sanacij ki akciji Tabora. Bil je med onimi brati iz telovadnice, ki so v najnevarnejšem trenutku pogumno in neustrašeno vzeli sanacijsko delo na svoje rame, bil je med onimi- ki so do zadnjega vzdržali, vsled česar mu ni prikrajšano ostalo veselje nad uspelo akcijo. Kdo med številnimi darovatelji drobnih zneskov za Tabor ne pozna vodje nabiralne akcije, ki je na obveznice prinesla 120.000 Din? Zbiral je te zneske od osebe do osebe z mravljično pridnostjo, vedno prežet z mislijo na končno rešitev Tabora.
A pokojni brat ni bil samo sokolska mravlja, bil nam je tudi naj najboljši družabnik, naš ptiček - pevec, ki nam je s svojim prirojenim humorjem marsikateri večer preganjal skrbi in razgibal obraze in duše v smeh in veselje. Po posrečeni Fali, ko so se še vsi krohotali, je vstal, odpel svoj ovratnik in zapel s tolikim občutkom in svežim simpatičnim glasom: Vilharjevega Mornarja ali katero drugo. Da, Habe nam je bil več kot brat, bil nam je prijatelj, M smo ga hudo radi imeli, pa naj je rentačil, ker so vplačila tako počasi prihajala, naj je pripovedoval smešnice, naj je pel, ali naj je pripovedoval o stvareh, ki jih je videl po svetu. Njegov esprit je bil vedno na višini. O Parizu in Louvru, Neaplju in Vezuvu, Mo-nakovem in velikem tamkajšnjem tehničnem muzeju, Pragi, Budimpešti in Poznaniu, Berlinu, o Francozih, Poljakih, Čehih, Nemcih, o napihnjenih Italijanih in njihovi veliki slikarski in kiparski umetnosti.
Čim več spominov obujam, tem težje mi Je pri srcu. Naj bo dovolj. Končal si svo.ie mlado, komaj 32Ietno, samo dobrih del polno življenje, ko si hotel z zmago venčati svojo neustrašenost v Severni steni našega gorskega poglavarja Triglava. Za Teboj ne jočejo ne žena, niti otroci, tem bolj pa Tvoji rodni bratje in sestre, ki di jim bil v skupnem družinskem življenju brat in oče. Za Teboj je hudo tudi nam, Tvojim prijateljem iz sokolske družine.
Mi bomo zapisali Tvoje ime v kamen Tabora, da se ga bodo spominjali tudi Sokoli zanamci; obdržali Te bomo tudi v naših dušah, kjer nam boš svetel spomin Ikarovega stremljenja po solncu, klasičnega prijateljstva in primer pravega Sokola. Mirno po-
čivaj, dragi brat! V četrtek 25. Julija zakop-ljemo s Teboj del prekrasnega našega življenja.	E. Lovšin.
Češki zgled
Pod tem naslovom ste priobčili v svojem cenjenem listu z dne 21. t m. daljšo notico, kjer Vaš izvestitelj poroča, kako močno se razvija češkoslovaško Sokolstvo v Ameriki in kako jaka je že njena organizacija, H koncu izreka željo, naj bi se po tem zgledu izvedla tudi organizacija našega Sokoistva, ker je že skrajni čas, da se v tem pogledu zganemo z mrtve točke. Da se ne bi pojavila napačna mišljenja in krivične sodbe, češ, da se nič ne brigamo za brate v novi domovini, moramo obvestiti sokolske kroge, da smo vztrajno na premišljenem delu, kako bi se izboljšal položaj in organizacija našega Sokoistva v Ameriki in da se ne plašimo mnogobroinih zaprek in težav, ki nam stoje na poti do tega velikega cilja. Smatramo za potrebno, da o podrobnostih ne govorimo javno, ker ne kaže iz različnih razlogov vsake stvari obešati na veliki zvon. Sporočamo pa javnosti, da so naši ameriški bratje Sokoli že prijavili svojo udeležbo na II. jugoslovenskem vsesokol-skem zletu 1. 1930. v Beogradu. — Starešinstvo JSS.
Šport
Športni drobiž
V	soboto in nedeljo se bo vršilo pla» valno tekmovanje za prvenstvo Slovenije, in sicer v bazenu Ilirije. Vsi klubi so v mr« zlionem pripravljanju. Zadnjikrat pokajo stoparice trenerjev, ki se hočejo prepričati o zmožnostih svojih učencev. Zakaj bliža se čas kratkega počitka in nato vroč boj v hladni vodi. Nobeno leto še ni bilo to« liko pripravljanja. Težko je prorokovati zmago. Naša želja je, da se doseže polno novih rekordov in da se zaključi tekmova« nje v najboljšem razpoloženju in z veli« kimi nadami za bodočnost.
V	Škofji Loki se je vršila nogometna tekma med domačim športnim klubom in dijaki Ferijalnega saveza, ki so na leto« višču. Zmagali so domačini s 6 : 2. Obeta se tekma med vojaki škofjeloškega bata« ljo-na in domačim športnim klubom.
Delegata JNSa gg. Zangl in Ciganovic, ki sta bila delegirana, da preiščeta zadnje dogodke pri prvenstveni tekmi Hašk : Haj duk, sta se vrnila v ZagTeb. V Splitu sta zaslišala igrače Hajduka v tej zadevi. Igra« či so odklonili vse očitke Haška. Edino to so priznali, da je bil foul Deškoviča kaz« niv in da je bila zaslužena kazen izklju« čitve. Kar se tiče sodnika, trdijo tudi oni, da je bil popolnoma nesposoben in da no® si največji del krivde za posamezne suro« vosti on sam.
Hašk se pridno pripravlja za nedeljsko prvenstveno tekmo z BSK, ki se bo vršila prihodnjo nedeljo v Zagrebu, da se v ime« nu zagrebškega nogometa revanžirai za zadnji poraz Gradjanskega. Vodstvo klu« ba namerava za to tekmo nekoliko izpre« meniti sedanjo postavo prvega moštva. Zlasti se bo izpremenila krilska vrsta, ki bo nastopila v postavi Wolf, Križ, Jeren. Vsem igračem Haška, ki pridejo za to tek* mo v poštev, je prepovedano kopanje.
Zmagovalec v Wimbledonu in- za sedaj najboljši teniški igrač sveta Rene Lacoste, je obolel v Parizu na španski. V Wimble» donu se je prehladil. Koncem tega tedna prične, kakor znano, finalno tekmovanje med Francijo in Ameriko za Davisov po« kal. Z ozirom na bolezen Lacosta je zelo nesigurno, ali bo mogel nastopiti v tem tekmovanju.
Kapetan francoskega moštva za Davisov pokal bo, ako Lacoste ne bo mogel na« stopiti, določil Cocheta in Borotro za sin« gle in za double.
V	Bologni se je vršilo plavalno tekmo« vanje med Madžarsko in Italijo. Zmagala je Madžarska z 49 : 31. Madžar Halasv je v plavanju na 1500 m z 21:25 postavil nov madžarski rekord.
Službene objave LNP.
(Iz seje upravnega odbora 19. VII. 1929.)
Upravni odibor LNP je sklenil odkloniti za enkrat udeležbo LNP v projektiranih tekmah Ljubljana — Maribor — Celovec — Gradec za »J užno-alpski c up«, ker sta odklonila udeležbo ASK Prime rje in SK Ilirija, ISSK Maribor pa na tozadevno vprašanje podsaveza ni odgovoril; vzrok za negativni odgovor obeh ljubljanskih klubov je ta, da sta letos odklonila sodelovanje tudi oba v poštev prihajaijoča graška 'kluba in Steirisoher
fY-
Upravni odbor poziva pod p-retnjo kazni po 52. kaz. prav. klube Primorje, Slovan, Svoboda (Ljubljana), Reka, Grafika. Blau, Disk, Trbovlje, So Staraj, Mura, Maribor in Svoboda (Maribor), ki doslej niso odgovorili na cirkular pod-satveza z dne 10. t. m., da pošljejo zahtevane splošne statistične podatke in klubska pravila tekom treh dni. — Vsi navedeni klubi ter nadalje Miubi Ilirija, Hermes, Jadran, Javorailk se opozairjajo, da .poteče 31. t. m. rok za predložitev seznamov verificiranih igrače v, ki so v šolskem letn 1928/29 obiskovali kako srednjo ali meščansko šolo, po dragi okrožnici podsaveza z dne 10. t. m. — Tajnik I.
SK Ilirija (nogometna sekcija). Danes, v četrtek, trening skupine I. in obenem ob 19. url zelo važen sestanek igračev skupine I. Pridite vsi, obvestite se med seboj! Trening stoupine I. bo v tekočem tednu izjemoma tudi v soboto ob 18.30, ker v nedeljo ne bo tekme. V torek 30. t. m. igramo predvidoma s profesijonafaijn SK Nicholson z Dunaja. — Načelstvo.
V radosinem pričakovanju
veselega dogodka si pripravlja gospa Mica vse potrebno. Povoji, pleničke, čepice, vse je ie pripravljeno za novorojenčka, kar je duhteče in snežnobelo opral
Gospodarstvo
Velika francoska emisija obligacij za elektrifikacijo Dalmacije
Iz Pariza poročajo: Francoska družba Societe Frangaise des Forces Hydro-EIek-trigues de la Dalmatie (»La Dalmatienne«), ld je bila nedavno pod vodstvom družbe Societe des Phosphates Thunisiens ustanovljena z delniško glavnico 130 milijonov frankov in je prevzela, odnosno odkupila vse naprave italijanske družbe Sufid v Dalmaciji, bo v kratkem izdala za 50 milijonov frankov 6% obligacij v komadih po 1000 frankov. Emisijski tečaj je določen na 96 }4%. Amortizacija tega obligacijskega posojila se bo izvršila potom žrebanja ali odkupa v 30 letih, pričela pa bo šele 1. 1935. Tega leta se posojilo lahko odpove in predčasno v celoti izplača. Emisija se bo izvršila s posredovanjem Banque Nationale de Credit.
Po pogodbi, ki je bila sklenjena 24. aprila med našo državo in družbo Societe des Phosphates Thunisiens, ima nova družba »La Dalmatienne« izključno pravico za izkoriščanje vodnih sil na vsem toku Krke in Cetine v Dalmaciji, vendar mora v treh letih razširiti hidroelektrične naprave na teh dveh rekah od sedanjih 110 milijonov kilovatnih ur letno na 550 milijonov kilo-vatnih ur, v dobi osmih let pa na 900 milijonov kilovatnih ur. Novo pridobljeno električno strujo mora, v kolikor ne bi bila rezervirana za državo ali javne potrebe, porabiti za podjetja, ki jih mora ustanoviti najkasneje v 10. letih. Investirati mora tem razdobju najmanj 450 milijonov francoskih frankov.
Z emisijo obligacij v višini 50 milijonov frankov si hoče torej družba »La Dalmatienne« pridobiti denarna sredstva, ki so potrebna za izvršitev prve etape določenega investicijskega programa.
= Vpis delnic Privilegirane agrarne ban
ke. Končna vsota vpisanih delnic Privilegirane agrarne banke še ni znana. Po dose-daj dospelih izkazih bank je vpisanih za 530 milijonov Din delnic. Ta vsota pa še ni definitivna, ker še vedno prihajajo nalogi za vpis iz inozemstva, Id se morajo tudi po zaključenem roku vpisa še upoštevati. Berlinska >AUgemeine Elektrizitšitsgesell-schaft« (A. E. G.) je vpisala 10.000 delnic (za 5 milijonov Din), francoska zavarovalnica »Union« pa 2000 delnic (1 milijon Din). Prijave za vpis je prejela banka tudi od naših izseljencev v Ameriki. Po podatkih Glavnega zadružnega saveza v Beogradu, ki je sam podpisal 2000 delnic, je zadružništvo v naši državi skupno z zadrugami vpisalo preko 18.000 delnic (9 milijonov Din).
= Trgovinska pogajanja s Španijo. Iz
Madrida poročajo, da naša trgovinska pogajanja s Španijo napredujejo. Naša delegacija je pod vodstvom inšpektorja trgovinskega ministrstva gosp. Milivoja Pilje dospela v Madrid 28. t. m. ter je takoj stopila v stike s špansko delegacijo. Na sejah, ki se vršijo vsak dan, so bila doslej predelana vsa vprašanja splošnega značaja. Navzlic težko-č^m, ki izhajajo iz različnosti trgovinsko-političnih sistemov, je splošni del pogodbe, ki regulira vsa vprašanja o prometu blaga, o uporabi carinskih tarifov, o postopanju z obojestranskimi podaniki ter o pomorski tr-
£
IOGAV1CI
KLJUČ
Najboljše, na^trapefše, zato 13	najcenejše 1
VREMENSKO POROČILO
Meteorološki zavod v Ljubljani. 24. julija 1929. Višina barometra 308 8 m.
LJubljana Maribor Zagreb Beograd Sarajevo Dobro volk Skoplje
Split
		&
Barom.	Tetnper.	■s
		as >
764 0	23	70
762-7	23	70
763-8	23	/0
7i 3 9	24	60
764-3	21	60
763-7	25	50
762*5	29	40
Smer vetra io brzina v m io tek.
mirno mirno SSE 1 mirno mirno
mirno
mirno
- I
S«
Padavine
Vrsta
▼ mm do 1. ure
Solnce vzhaja ob 4.35, zahaja ob 19.37, luna vzhaja ob 21.34, zahaja ob 6 42 Najvišja temperatura danes v Ljubljani: 32.6 C, najnižja 18.8 C.
Dunajska vremenska napoived za četrte*: Nevihte z viharnimi vetrovi. Padec temperature; poeneire spremenljivo in hladno vreme z dežjem v severnih Alpah.
govini in plovbi, v glavnem izdelan. Delegaciji se bosta sedaj pričeli pogajati o carinsko - tarifnih vprašanjih, ki so seveda najbolj delikatna. Vendar vlada prepričanje, da bo tudi v tem pogledu mogoče doseči sporazum.
= Težkoče poljsko - jugoslovenskih trgovinskih pogajanj. V pogajanjih med našo državo in Poljsko so se pojavile težkoče. Poljska je namreč postavila zahtevo, da se dovoli carine prost uvoz poljskega (šleske-ga) premoga v našo državo, na kar naši delegati zaradi potrebne zaščite naše domače premogovne produkcije niso mogli pristaiL
= Predstavka beograjske industrijske zbornice zaradi sezijskega povišanja železniških tarif. Beograjska industrijska zbornica je te dni predložila trgovinskemu ministrstvu predstavko, v kateri prosi, naj se glede sezijskega povišanja tarif čim prej skliče konferenca vseh prizadetih ministrstev in gospodarskih korporarij in organizacij. V predstavki se povdarja, da rudniki ne morejo svojevoljno povečati produkcije preko gotovih mej in da tudi industriji ni dana možnost preskrbeti si potreben premog za obratovanje do marca prih. leta, na eni strani zaradi pomanjkanja potrebnih skladišč kakor tudi zaradi pomanjkanja potrebnih denarnih sredstev. Povišane tarif je za gospodarstvo dalekosežno, saj predstavlja prevoz blaga, za katero se tarifa poviša, 30 % vsega našega prevoza. Upoštevati pa je tudi treba, da "so bile tarife že 1. marca t. 1. povišane, tako da bi za premog pri 100 km znašalo povišanje napram tarifi, ki je veljala pred 1. marcem t. 1. od 430 na 516, pri 300 km pa od 685 na 912, torej 33—40%. V predstavki se dalje priporoča, da se tako važna vprašanja rešujejo pred tarifnim odborom.
= Državni dohodki od neposrednih d&T-kov. Direkcija davkov je sestavila podatke o državnih dohodkih od neposrednih iavkov za junij, odnosno za prvo polletje tekočega leta. V razdobju januar - junij t. 1. je bilo vplačanih na račun neposrednih davkov 593.4 milijona Din napram 660.9 milijona Din v istem razdobju pret. leta in 621.5 milijona Din v istem razdobju 1. 1927. Napram lani so bili dohodki za 67.6 milijona Din manjši.
= Pred skorajšnjo otvoritvijo proge Rogatec - Krapina. Kakor poročajo iz Beograda, bo proga Rogatec - Krapina v nekaj tednih dovršena, nakar se bo vršila slovesna otvoritev. Železniška uprava je že izdala daljino za to progo, ki je dolga 21 km. Prcga Krapina - Krapinske toplice bo nadalje ostala pod upravo zagrebške direkcije, proga Krapina - Rogatec pa bo prideljena ljubljanski direkciji.
= v čakovskem srezu je bilo vsega vpisanih 1024 delnic Privilegirane agrarne banke v nominalni vrednosti 512.000 Din.
= Avtomobilskim tvrdkam sporoča uprava Ljubljanskega velesejma, da je »Bureau Permanent International des Construeteurs d'Automobiles«, Pariš, z dopisom št. 5093 od 16. julija t. 1. dovolil, da morejo na velese.imski prireditvi >Ljubljana v jeseni«, ki se bo vršila od 31. avgusta do 9. septembra, razstaviti svoje proizvode vse tvornice avtomobilov.
= Dobave. Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 30. t. m. ponudbe glede oddaje pleskanja mostu čez Krko ter glede dobave 1O0O leg karbolineja in 1000 komadov lopat; strojni oddelek pa do 2. avgusta ponudbe glede dobave 6700 kg pločevine in do 5. avgusta glede dobave 1100 kg bakra v drogih. (Predmetni pogoji so na vpogled pri posameznih oddelkih.) Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 29. t. m. ponudbe glede dobave kontaktov za električna dvigala. Direkcija državnih rudarskih podjeSi v Sarajevu sprejema do 29. t. m. ponudbe glede dobave 50.000 komadov kapsol; do 1. avgusta glede dobave 9000 komadov električnih vžigalnikov; do 10- avgusta pa glede dobave 3000 m jeklenih vrvi. Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 1. avgusta ponudbe glede dobave balat - jermen in 700 kg vijakov za jamske tračnice; do 8. avgusta glede dobave 300 m konopnenih cevi, 300 kg železne žice, 750 kg okroglega in obročnega železa, 25 kg bakrene pločevine in 25 komadov ključev za matice. Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 9. avgusta ponudbe glede dobave 600 m armiranega kabla, delta - kovine, 200 komadov lopat, 400 m tračnic in delov za kolesa.
= Dobave. Vršile se bodo naslednje ofer-talne licitacije: 5. avgusta pri direkcijf državnih železnic v Subotici glede dobave 10 tisoč kg dekstrina; 7. avgusta glede dobave 1500 kg denaturiranega špirita, 1200 kg sirove karbolne kisline ter glede dobave 32 tisoč komadov plošč od azbestnega cementa: 9. avgusta glede dobave vrvi, rdečega platna za signalne zasta-/'ce in platna za čiščenje tal; 8. avgusta pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave pločevine. Dne 9. avgusta se bo vršila pri računsko - ekonomskem oddelku ministrstva za zgradbe v Beogradu ofertalna licitaciia glede dobave 12 motornih koles s prikolico. (Predmetni oglasi so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI.) Dne 9., 13.," 16. in 20. avgusta se bodo vršile pri glavnem sanitetnem skladišču v Zemunu ofertalne licitacije glede dobave raznega lekarniškega materiala. (Pogoji 60 na vpogled pri omenjenem skladišču.
Borze
24 julija.
Na ljubljanski borzi je bil tudi danes devizni promet slab. Nekaj več potrebe je bilo le v devizah na Berlin in Trst Deviza na Dunaj se je ponovno okrepila na 8.0247, deviza na Newyork pa je popustila na 56.835. Razen potrebe v devizi na Trst je ostalo potrebo krila Narodna banka.
Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda za malenkost okrepila, vendar je bil promet slab. Za aranžma je notirala 400 — 401, za kaso pa je bila zaključena po 4(j0. Med bančnimi papirji so bili zaključki le v Unionu po 202, v Jugobanki po 80.75 in v Poljodelski po 16. Delnice Narodne banke so se ponovno okrepile na 8000 do 8200 (v Beogradu na 8100 — 8500). Med industrijskimi papirji je bila zaključna Oceania po 200. Trboveljska je nekoliko sla-bejša pri 460 — 465 brez prometa.
Devize in valute.
Ljubljana. Amsterdam 22.8525, Berlin 13.565 — 13.595 (13.58), Bruselj 7-9145, Budimpešta 9.031, Curih 1094.4 _ 1097.4 (1095.9), Dunaj 8.0097 — 8.0397 (8.0247), London 27G.44, Newvork 56.836. Pariz 223.23, Praga 168.63, Trst 296.86 — 198.S6 (297.80, 197.95).
Zagreb. London 276.04 — 276.84, Newyork 56.735 — 56.935, Pariz 222.23 — 224.23,' Milan 296.885 — 298.885, Curih 1094.4—1097.4.. Amsterdam 22.825 — 22.885. Berlin 13.565 do 13.595, Dunaj 8.0097 — 8.0397, Praga 168.23 — 169.03, Budimpešta 9.9tb _ 9.946.
Curih. Zagreb 9.1265, London 25.22625, Newyork 519.70, Pariz 20.37, Milan 27.185. Berlin 123.90, Dunaj 73.20, Praga 15.3825, Bukarešta 3.08. Budimpešta 90.58, Sofija 3.75, Varšava 58.27.
Efekti.
Ljubljana. Celjska 170 den.. Ljub. kreditna 123 d, Praštediona 850 d, Kreditni 170 d, Vevče 125 d, Ruše 275—185, Stavbna 50 d. Šešir 106 d.
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda aranžma 400 — 401, kasa 400 — 401, za avgust 404 blago, december 416:5 '-1-, 420, investicijsko 85.5 — 86, agrarne 50 — 52; bančne vrednote: Prašfediona 852.5 den.. Union 202 — 203, Srpska 152 dej., Jugo 80.75 — 81, Narodna banka 8000 — 8200, Zemaljska 127 den., Ljubljanska kreditna 123 den., Polj 16 _ 16.5; industrijske vrednote: Narodna šumska 34 — 40, Gutmaun 2()8 blago, Slaveks 96 den., Slavonija 175 blago, Drava 375—400. Šederana 425—430, Brod vagon 150 den., Vevče 130 den, Isis 17 blago, Dubrovačka 490 blagj, Oeanija 200 — 205, Trbovlje 460 — 4oo.
Beograd. Vojna škoda 402, ln 86.25 — 83 75, agrarne 51.5, Nar id.na banka 8100 — 85)0.
Blagovna tržišča
'4- Žitni trg (24. t. m.) V Chicagu je julijska pšenica, ki je v torek poskočila za 7 točk na 141, včeraj nekoliko popustila ns 138 centa. To pa ni vplivalo na na5 trg, kjer vlada dalje prijazna tendenca. Baška pšenica stane 220 — 225 Din fco nakladalna postaja, baška potiska 335 Din, moka »0« pa 315 — 325. Ker 60 naše cene 5e vedno pod izvozno pariteto, je tudi kupčija za izvoz dalje živahna. Za domač konsum pa se trenotno malo kupuje, ker so mlini precej rezervirani. Koruza je v Chicagu dalje čvrsta ter je včeraj notirala 102 in sedem osmink. Pri nas pa stane 210 Din fco nakladalna postaja.
-j- Ljubljanska blagovna borza (24. t. m.) Les: Tendenca nespremenjena. Zaključenih je bilo 15 vagonov bukovih drv. Ekse-kutivno je bilo kupljenih 6 vagonov svežih hrastovih cepanic, do 10% okroglic, fco vag. par. Mirna peč, prompt. po 18 Din. Dež. pri d e 1 k i: Tendenca nespremenjena. Zaključena sta bila 2 vagona pšenice, pol vagona koruze in pol vagona ovsa. Nudi se pšenica (slov. post., mlevska tarifa, plač. 30 dni): baška stara po 275 do 277.50, baška nova, uzančno blago po 275—277.50; moka: ><k, fco. Ljubljana, plač. po prejemu po 400—402.50, koruza: baška, zdrava, rešetana, slov. postaja, plač. 30 dni, navadna tarifa po 267-50 do 270, mlevska tarifa po 260—262.50; ječmen: baški ozimni, 67—68 kg po 270 do 275; oves: baški, slov, postaja, navadna tarifa po 265 do 2?0.
-f Novosadska blagovna borza (24. t m.) Tendenca prijazna. Promet: 91 vagonov pšenice, 14 vagonov moke in 39 vagonov otrobov. Pšenica: baška 215—220; za avgust 217.50—222.50; baška potiska 225— 230: banaška 212,50—217.50; za avgust 215 —220. Ječmen: baški novi 150—155. Oves: baški novi 177.50—182.5; sremski 180—185. Koruza: baška in sremska 205 —210. Moka: baška »Og« in »Ogg« 315 —325; »2« 295-305; >5« 275—285. »6« 260 —270. Otrobi: baški in banaški 120— 125.
-f Dunajska borza za kmetijske proizvode
(23. L m.) Na podlagi vesti o novi okrepitvi cen na ameriških tržiščih so se tudi na dunajski borzi cene dvignile. Prišlo je do večjih špekulativnih kupčij, vendar je kou-sutn ostal rezerviran.
+ Dunajski svinjski sejem (23. t m.) Dogon: 13.256 komadov, od tega 1161 iz Jugoslavije in 9839 iz Poljske. Pri slabem prometu so cene pitanim svinjam osta!* nespremenjene, cene lahnim mesnim prašičem pa so se pri živahnejšem povpraševanju podražile zn 5 grošev. Za kg žive teže n »tirajo: pitan«5 svinje I. 2.35 — 2.40. angleške križane 2.30 — 2.50, kmetske 2.25 — 2.45, mesne 2.20 — 2.70.
Iz življenja in sveta
Zaklad na dna Bospora
Zgodba nekdanjega
V BrookIynu v Ameriki je umrl pred kratkim star mož, ki so ga šteli svoj čas med najbolj vplivne osebno« gti na dvoru predzadnjega turškega sultana. Ta mož se je imenoval Dže« džd*bej in je nosil
naslov in funkcijo »hranitelja sultanovega črnilnika«, bil je torej nekakšen njegov osebni tajnik. Da ni bila ta funkcija prav nič od muh, dokazuje to, da si je znal po vzoru drugih bejev in paš nagrabiti ogromna bogastva. Imel je seveda mnogo sovražnikov, a to mu ni ško« dilo, ker se je s svojo zvitostjo izma« *al iz vsakega nevarnega položaja.
Dokler ga ni nekega dne ugonobila ženska.
Džedžd«bej se je bil zaljubil v Ie* po, mlado Egipčanko Murmijo, če« prav je bil tedaj že precej v letih in so se trije drugi mogočniki na dvoru potegovali za njeno ljubezen. Nekega večera jo je dal šiloma ugrabiti in od« vesti v svoj harem. Tedaj so se nje« govi trije tekmeci pritožili pri sulta* »u in so dosegli, da
Diplomat v vodi
O. Tltulescu, romunski poslanik na angleškem dvoru, ima navado, da prebije svoj weekend redno na enem ali drugem koncu angleške obale. Da ma voda v teb vročita dneh dobro de, nI tež-ko razbrati lz gorenje slike.
25 zabojev zlata in lokomotive kot - krematoriji
Ubežni kralj afganistanski Amanu« lah, je sprejel te dni, čeprav nerad, zastopnike evropskega in ameriškega tiska ter jim dal nekaj pojasnil o po« ložaju v Afganistanu in o svojih last« nih zadevah. Zelo ostro se je izrazil o duhovščini svoje domovine, ki je povedla ljudstvo z neverjetnim natol« cevanjem v upor proti njegovim re« formističnim nameram. Tako je n. pr. širila govorico, da ni. o moderni polje« delski stroji in lokomotive, ki jih je bil naročil iz inozemstva, nič drugega nego naprave za — sežiganje mtličev. Amanulah zanikuje, da bi bil izdal za« kon, po katerem bi morale hoditi vse Afganistanke z nezastrtimi obrazi. To stvar jim je bil samo priporočal in za vzgled jim je postavil lastno ženo, ki ni imela zastrtega obraza. Tudi brad ni bil prepovedal svojim podložni« kom. Njegova stvar je propadla v pr« vi vrsti zato, ker se mu je izneverilo neko pleme, ki ga je spočetkoma pod« piralo. Njegov umik in pobeg na in« dijsko ozemlje se je izvršil v zelo tež« kih okoliščinah. Kraljevo karavano je tvorilo 20 avtomobilov in velik avto« bus, na katerega so poleg njegove Idružine natovorili 25 zabojev zlatih rupij. Uporniki so zajeli samo tri av« tomobile s perilom in oblekami. Bo« dočnost presoja Amanulah v splošnem optimistično. V tem hipu se borijo štiri vojske proti »sinu vodonosca«, samozvanemu vladarju Afganistana.
turškega mogočnika
J mu je poslal po evnuhu znamenito »svileno vrvico«. To je pomenilo, da se mora bej do zarje novega dne s to vrvico obesiti. No, pa se mu ni mudilo na oni svet. Zjutraj so našli sicer v njegovi spal« niči obešenca, a predno so pogrun« tali, da je ta obešenec navadna lutka iz cunj in v bejevi običajni obleki, je bil obsojenec že odnesel pete s tur« škega ozemlja. Šele čez leto in dan se je pojavil v BrookIynu, kjer je začel trgovati s tobakom. 2 njim je živel tudi eden njegovih sinov, ki se je bil poročil z Američan* ko. Ko se je staremu beju bližala smrt, je izpovedal sinu, da je bil pred begom iz Turčiie v bližini enega svo« jih gradov ob Bosporu potopil večji del svojih zakladov. Kraj, kjer ležijo ti zakladi, je opisal s takšno natančnostjo, da je sin po njegovi smrti z lahkoto pregovoril ne« ko francosko družbo, ki mu bo dala ladje in potapljače na razpolago, da dvigne težke milijone iz dna moria. Vse to seveda proti mastnemu plačilu.
Seveda pa je vse, kar je storil bivši kralj za modernizacijo svoje države, uničeno. Po duhovščini nahujskani vstaši so požgali celo šole in bolniš«
mce.
Jezero v plamenih
Iz daljne Venezuele nam pošilja či* tatelj našega lista in rojak, g. Fr. Slov» nik, poročilo o ogromnem požaru na Maracaibskem jezeru. Ob tem jezeru in na njem so obširna petrolejska po« Ija, med njimi je eno pri kraju Lagu« nillas. Požar, že tretji v tem letu, j,e izbruhnil v bližini nekega petrolejske« ga vrelca. Ker je jezerska površina daleč naokrog pokrita s plastjo petro« leja in to že radi nevarnih moskitov, ki se jih ni drugače ubraniti, se je požar razširil na jezero samo. Na pro« štoru 6 km* so se dvigali plameni in ogmoni stebri dima iznad vode, seve« da so se pri tem vneli drugi petrolej« ski vrelci in razna poslopja. Gasilci so imeli posla osem dni in noči, da so oijenj pogasili s paro. Z rodo se« veda ne bi mogli gasiti. Rabili so 35 velikih Rustonovih kotlov, da je para izvršila svojo nalogo. Škodo cenijo na več milijonov dolarjev.
~ ssjS."	k
Sijamska dvojčka sta se poročila
Kakor so poročali s Filipinov sta se v Manili poročila sijamska dvojčka Lucio in Simplicio Godino. Vzeli sta

ju sestri Natividad in Viktorija Mo« tos. Poročna ceremonija in slavnost je bila nad vse živahna. Svatov in go« stov se je zbralo kakšnih 5000. Urad« nik, ki bi moral skleniti oba zakona,
»Smeh je najbolj človeška med človeškimi zadevami,«
trdi rerverend Potter, vikar v Peckhamu na Angleškem, Id Je Izvrsten trebušni govornik ln Izkorišča to svojo zabavno zmožnost, da vzgaja svoje ovčlce v »strahu« božjem In pobožnostl. Njegove pridige tn službe božje doživljalo vedno ogromne posete In to že radi verjamemo, da gre
m ta način lažje.
se je najprvo branil, da bi dal svoje privoljenje, toda državno pravdništvo ga je poučilo, da nima pravice ome« jevati paroma osebne svobode.
S platonsko ljubeznijo ni nič
Neka francoska ženska revija je razpisala anketo o vprašanju platon« ske liubezni. Skoraj vsi odgovori so soglašali v tem, da jo zgolj prijatelj« sko razmerje med moškim in žensko nemogoče, v ostalem pa tudi absolut« no brezpomembno. Morda je bilo upravičeno v romantičnih časih Ro» mea in Julije, v naši dobi pa pomeni samo breme in oviro, ki se je rešiš kolikor mogoV knalu na to ali na ono stran, to se pravi: da postane takšno razmerje čisto ljubezensko, kakor to stvar razumemo, ali pa splahne v nič.
Serum proti ošpicam
Dunajski zdravnik za otroške bolez« ni dr. Heinrich Baar je izumil serum proti ošpicam. Serum bolnih otrok vcepijo odraslim osebam, v čijih or« ganizmu se nato pojavijo antitoksini. Te vcepijo spet otrokom in sicer dva« krat, s čimer jih baje popolnoma ob« varujejo neprijetne bolezni.
„Buenos noehes"
Znani poljski tenorist Jan Kiepura je pel v Buenos Airesu v operi »Rigo« letto« romanco »La donna e mobile« s sijajnim uspehom. Ko je odpel, je rekel na ljubo argentinskemu cbčin« stvu namesto »buona notte« po špan« sko »buenas roches«. Navzoč je bil pri predstavi mestni župan, ki je ra« koj nastopil proti tenorju, češ da se ni držal dogovora, po katerem so bi« le dovoljene predstave izključno v ita« lijanskem jeziku. Jan Kiepura je bil obsojen na globo 500 pesos, to je oko« li 27.000 Din.
„NICOTLESS"
je žepni aparat za takojšnje denikotinizl-ranje cigaret, cigar in tobaka. »Nico-tless« reducira na minimum vse zdravju škodljive snovi kakor nikotin, piridin in amonjak, ne da bi uplival na okus in aromo tobaka. Svetovnoznani kemični instituti so potom analize ugotovili, da uniči »Nicotless« 65 do 80 odstotkov teb strupov.
Aparat za stalno uporabo Din 20.—
Steikleničica 10 gr. Nicotless Din 10.—
Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in trafikah.
Zastopstvo za Jugoslavijo: »Nicotless«. lekarna Fr. Kuralt, Ljubljana.
Kočevsko pismo
V	soboto sta bili odliouriici odvetnika g. dr. Šteiana Rajlia in upravitelja zavoda za slepe g. Ivana Metlike.
Dr. Štefan Rajh, ki je prišel v Kočevje 1. 1913., torej še v času. ko je bilo naše mesto izrazito nemško, je postal takoj steber in glavna odporna sila vsega slovenskega takratnega življa v Kočevju. Po njegovi zaslugi se je Sokolstvo tako mogočno razraslo v mestu, po njegovi zaslugi in z njegovim aktivnim sodelovanjem se je osnovalo Glasbeno društvo Jugoslovenska Matica, slovenska čitalnica in Ciril-Metodo-vo društvo. Bil je prionir slovenstva do svojega odhoda v rodni kraj, v zeleno Štajersko, v Celje. Ves slovenski živelj ga bo pogrešal pri svojem delu, najbolj pa še Sokol, kateremu je bil dolgo vrsto let starosta in kot tak skrben oče. Njegova soproga ie bila istotako odlična narodna delavka, ki se ni strašila dela nikjer. Nastopala je v igrah, pri koncertih kot odlična soiistinja -sopranistinja. Dolgo let' je pela tudi na ko-ru pri slovenskem cerkvenem zboru kot prva pevka. Na valeti, ki se je vršila na vrtu hotela »Trst«, se je pokazalo, kako sta zrasla oba g. doktor in njegova življenska družica s srci Slovencev v Kočevju.
G. upravitelj zavoda za slepe Ivo Metlika se je poslavljal v krogu svojih ožjih prijateljev po največ Primorcev. Bil je aktivni dolgoletni predsednik Jugoslovenske Matice v Kočevju, odličen narodni sodelavec in v družbi nad vse priljubljen. Dal Bog, da bi na novem službenem mestu našel ravno-tako odkrita srca prijateljev, kakor jih je v našem mestu tekom 6-letnega bivanja.
V	soboto zvečer je bil v dvorani hotela »Trst« tudi koncert, ki sta ga priredila kon-servatorista, pianist g. Engelbert Maurin in gdč. Josipina Dolenc (soiistinja). Koncert, ki je bil izvanredno bogat in izbran, žalibog ni uspel kakor bi moral. Dasi pri pogrnjenih mizah je bilo navzečih pri koncertu reci in piši — 23 ljudi. Sicer je bil aranžma slab, vendar bi se kljub temu pričakoval večji obisk. Gdč. Dolenčeva je zapela Gou-noda Regerja Schuberta, Adamiča, Gerbi-ča in precej slovaških narodnih, ki so navzočim še najbolj ugajale. G. Maurin pa je izvajal na pianu Chopina.
Zlata maša, katero je obhajal g. Andrej Petsche in niegova žena Jožefa v Stari cerkvi. je bila sijajna. Župna cerkev je bila nabito polna in krasen mešani starocerkve-ni zbor je tako redko slovesnost še bolj povzdignil.
V	kočevski mestni župni cerkvi se Je poročil v četrtek brivski mojster g. F. Herbst iz odlične Herbstove družine z gdč. Ridi Braune, hčerko gostilničarke ge. Braune.
Kopanje je na višku sezone. Kopališči, mestno in zasebno, sta polna navdušenih kopalcev. Kopališče na Rinži je dobro urejeno in ima tudi svojega paznika, ki skrbno upravlja celotno kopališče.
Orožniki kočevske postaje so aretirali oba napadalca, ki sta izvršila že opisani surov napad na delavca Janeša in njegovo sivolaso mater. Pišeta se Kastelic in Kordiš, oba sta delavca in stanujeta v Željnah. Na gla- i su sta kot pretepača in izzivača. Orožniki . so jih predali v preiskovalni zapor okrajnega sodišča. Delavec Janeš je sicer že ; ozdravil, vendar še mu še sedaj poznajo modri odtisi udarcev s kamnom po obrazu, vratu in prsih.
Radio
Četrtek, 25. JoUJa.
LJUBLJANA 12-30: Reproduciran* glasba. — 13: Naipoved časa, borzne vesti, reproducirana glasba. — 13.30: Novice iz dnevnikov. — 18: Reproducirana glasba. — 20: Koncert radio-orkestra (Prenos z Unionskega vrta). — 22.30: Napoved časa in poročila.
Petek, 26. julija.
LJUBLJANA 12-30: Reproducirana glasba. — 13: Napoved časa, borzne vesti, reproducirana glasba. — 13-30: Poročila iz dne-mikcv. — 18: Koncert radio-orkestra. — 20: Gospodinjska ura. — 20-30: Pevski solistični večer ge. VVohinz. — 21 JO: Koncert radio-orkestra. — 22-30: Napoved časa in poročala. — ZAGREB 13.15: Reproducirana glasba. — 20.35: Operetni večeT. — 22: Lahka večerna glasba. — BEOGRAD 12.45: Reproducirana glasba. — 17-25: Radio^kvartet. — 20: Konoert radio-kvarteta. Sodeluje basist g. Prževalski. — 21.50: Poročila. — 22-25: Nastop narodnih pevcev. — PRAGA 16.30: Koncert iz Bratislave. —19.05: Veseloigra. — 21: Koncert iz Brna. — 22.25: Godba za ples. — BRNO 16.30:
Konoert iz BratisJaive. — 21: Večerni koncert orkestra. — 2225: Prenos iz Prage. — VARŠAVA 16.30: Reproducirana glasba. — 18: Pfesna godba. — 20-30: Izbrane gramofonske plošče. — DUNAJ 11: Dopoldanski koncert. — 16: Koncert orkestra. — 18: Glasbena akademija. — 20.05: Smetanova opeTa »Prodana nevesta«. — BERLIN 17: Pevski koncert in lahka godba. — 20: Operetna glasba. — FRANKFURT 16.15: Prenos 1» Stnttgarta. — 20.15: Koncert iz Stuttgarta. — 31.15: Veseloigra. — LANGENBERG 17.35: Večerni konoert. — 20: Orkestralen koncert Dvo-rakovdh skladb. — 21: Slnhoigra in labka godba. — STUTTGART 16.15: Popoldanski koncert. — 20.15: Koncert filharmoničnega orkestra. — 21.30: Sluhoigra. — BUDIMPEŠTA 9.15: Dopoldanski koncert. — 17.45: Orkestralen koncert operetne glasbe. — 19.30: Večer madžarskih pesmi. — 20-30: Klavirski koncert. — 2130: Vojaška godba. — 23: Ciganska godba. — LONDON 19.45: Večerni koncert. — 21.35: .Mešan večer. — 22.45: Presenečenja. — 23: Plesna godba. — RLM 17JO: Popoldanski koncert. — 21: Večer italijanskih operet. — STOGKHOLM 1S.30: Reproducirana glasba. — 21.40: Koncert lahke godbe.
Otvoritev gostilne in vrta
na Dolenjski cesti »PRI PLANKARJU«
Ob priliki žegnanja sv. Jakoba dne 28. t. m. otvorim staroznano gostilno pod Rakovnikom. — Za obilen obisk cenj. občinstva se najtopleje priporoča
JOSIP PLANKAR. Pridite in poizkusite dobro kapljico.
Kokosovi, mandeljnov) in čokoladni poljubčki
specijalitete „(ViGa" na drobno
na debelo
Vitek,
Ljubljana
Sv. Petra c. 13.
II 7

+
Vsem sorodnikom, znancem in prijateljem naznanjamo pretuž-no vest, da je naš iskrenoljubljenj soprog, oče, stari oče, stric itd, gospod	. j.
Avgust Živko
učitelj v pokoju
dne 23. julija 1929 ob 14. uri v 76. letu starosti nepričakovano preminul.
Pogreb preblagega pokojnika se bo vršil v četrtek, 25. ju 1929 ob 16. uri iz hiše žalostj na tamkajšnje pokopališče.
Slivnica pri Mariboru, 23. jul. 1929.
ŽALUJOČA ŽENA, OTROCI ln SORODNIKI.
t
Potrti naznanjamo vsem sorodnikom In znancem, da nas ]e danes ob 22. uri zapustil za vedno naš do bri soprog in oče, gospod
Franc Logar
posestnik in gostilničar v Hrastniku.
Zemeljski ostanki dragega pokojnika bodo prenešeni v četrtek dne 25. t. m. ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti na farno pokopališče v Trbovljah.
Hrastnik, dne 23. julija 1929.
Žalujoči ostali.
fr
Čehostaklo podr. Ljubljana, naznanja tužno vest, da je preminul njen družabnik, gospod
dr. Vane Radej
v Splitu, dne 22. t. m.
Pogreb se bo vršil v Celju 25. t. m. iz hiše žalosti, na Bregu, na okol. pokopališče. Pokojniku ohranimo trajen in blag spomin.
Ljubljana, 24. julija 1929. '
ČEHOSTAKLO, podružnica LJUBLJANA
CENE MALIM OGLASOM:
Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra«, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din.
Telefonske številke: 2492. 3492
tfCJtOT ff©e@
pošlje naslov
aH GaGo drugo informacije ticoco me tnalih
da se mu po posti
oglasov naj priloži v xnan*Gah sicer ne ho prejel odgovora S JL^u
III
CENE MALIM OGLASOM:
Zenitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda / Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristo jbine je uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čajejo. Št. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani. 11842.


Vzgojiteljico
S snujem irancosčin« ln ■emičine rprejmem takoj k 8- in lSefcnima otrokoma Ponudbe e fotografijo in plačilnimi zahtevki na ogl. oddelek »Jutra« pod šiiro ►Ljubim otroke«. 24ou7
Več mizarjev
|a ključavničarjev ter 6 dobrih kovačev potrebuje tovarna vagonov v Smed. Pa-hjiki.	25290
Steklar, pomočnika
perfaktnega eprejme takoj atckU<rna M. Rauch v Celju 26155
30 dobrih tesarjev
za večmesečno delo potrebujem. Zglasiti se je pri gradbenem podjetju Ing. Josip Dedek, t tovarni A. Wasten v Celju. 25350-K o
Dva ključavničarska pomočnika Id železostrugarja
JBreher) eprejme Sentjanški premogovnik, Krmelj. 25i4e
Trg. učenca
■ primerno šolsko izobrazbo, po možnosti % dežele, eprejme takoj Špecerijska te^ovina v Ljubljani. Hrana* m stanovanje v hiši. — Ponudbe na oglas. oddelek ajatra« pod »Učenec 350«.
25350
Fant
let star, nepokvarjen, čedne zunanjosti, dobi teboj službo * vso oskrbo. Kantiner v kasarni kralja fetem, Maribor.	25308
2 dobri pletiig
fe »e4jo prakso, s hrano in etecovanjem v hiši sprej-tr.tm Ponudbe pod šifro »Dobre pletilje 79« na ogl. »ddetek »Jutra*. 25318
Prodajalka
Sidna in poštena, ne pod i let stara, dobi službo na d*>želi. Plačilo po dogovoru t— vsa oskrba v hiši. Ponudbe z navedbo dosedanje službe na oglasni oddelek »Jurna* pod »Vestna prodajalka 340«.	25311
Mlajšo služkinjo
pešteno in zanesljivo iščeta iskonca brez otrok. Naslov, v ogi»3. oddelku »Jutra«.
_- ,
Slogo
m popravljanje pisarn
JSčem za večerne ure. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutr*« pod »Pisarne«.
25366
Dva zidarja
sa notranja akordna dela ■prejme takoj ing. Rudolf Gosoosvetska 12/11.
25363
Pertsfonlr. orožnika
ali policista iščem za nad-»orovanje skladišča. — Ponudbe z navedbo plače pod »Nadzorovanje« na oelasni •ddelefe »Jutra«. 25360
Jelonošo
(Speleetragerin) prvovrstno, zmožno vsaj nemškega jezika, rabim takoj za hotel oa Bledu. Biti mora prijazna i® čedne zunanjosti. — Predpogoj pridna in delavna. Plača 800 Din in vse v hiši. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Prvovrsten hotel«. 25381
Kroj. pomočnika
dobro izurjenega, samo za boljša velika dela sprejme takoj Miloš Skerbič, Trbovlje. — Plača po dogovoru.
25370
Zobotehnika
za takoj. Ponudbe na polnilnico »Jutra« t Celju pod mačko »Dobro izurjen«
25384
Mesto trg. potnika
ali zastopnika katerekoli stroke prevzame mlad trgovec, ki je že potoval ter je vpeljan po Sloveniji. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Agilen in soliden«.	25356
Potnik z avtom
ki potuje po vsej Sloveniji, vzame seboj sopotnika-vozača z legitimacijo, proti majhni odškodnini. Takojšnje ponudbe pod značko »Sormtnik« na' oglasni oddelek »Jutra«.	25375
Trgovec
z večletno prakso, dobra moč, vsestransko zanesljiv, išče službo trg. potnikai sotrudnika, knjigovodje ali skladiščnika v mestu ali na deželi. Nastopi e 1. septembrom. Ponudbe pod značfeo »Izgnanec« na oglasni oddelek »Jutra«.	25364
r*le
Brod
kompleten, za prevc« Savi. eno leto rabljen, radi opustitve ugodne proda Boris Samea, Litija. 25297
Smirnsko preprogo
2.50 X 2 prodam. Istotam s septembrom oddam lepo solnčno 6obo strogo solidnemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
25341

Gdč. aH gospe
išSe tvorniško skladišče za razpečavanje prvovrstnega predmeta pri privat. strankah. Osebe z reprezentativnim nastopom naj se oglasijo oeebno med 10. in 11. uro dopoldne. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
25246
Izurjena pletilja
išče delo na dom. Naslov, v oglatem oddelku »Jutra«.
25346
Prva oblast. koncesljooirana
šoierska šola
Camernik. Ljubljani (Jugo-avto). Dunajska cesta 36. Telefon 2236 Strok o vn jaški teoretični pouk In praktične vožnje na različnih modernih avtomobilih, e pri-četkom T6akega p r T e g a 254
Oblastveno koncesijonirana
šoferska šola
I. Gaberščik, bivši komisar za šoferske izpite — Ljubljana, Bleiweisova e. St 52 Trak't1SnT in teoretični pouk na^ podlagi naj-, jnodipjnejijlj pripomočkov
novi vseh modelov 1929 na -laiogi p« znižanrtr cenah zastopstvu. £SA. Min-v
TS,- - -	3V i iBf1
Prihodnji redni tečaj prič- bor, Trg "Svobode 6. 25150 ne 1. avgusta. Poučujem
tudi privatno.
25327

Trgovski pomočnik
mlad in agilen. mešane stroke. želi. premeniti službo radi popolnejše izobrazbe. Gre 2 meseca brezplačno. Na-lov v oglasnem oddelku »Jutra«.	25280
Prodajalka
starejša, verzirana v vseh strokah, želi mesta. Cenj. tKinudbe na oglas, oddelek -Jutra« pod »Poštena 68«.
25268
Absolventinja
slov. trg. teča'a, eprejme [kakršnokoli službo. Naslov v oglasem oddelku »Jutra«.
25310
Prodajalka
vsestransko izurjena in zanesljiva, s triletno pomočniško prakso, želi premeniti mesto. Cenjene ponudbe na oglas, oddelek Jutra t>od »Samostojna in dobra moč«.	25316
Trg. sotrudnik
marljiv in pošten, z večletno prakso, išče stalnega nameščenja. Cenj. ponudbe prot?i na oglasni oddelek »Jutra« pod »Agilen 28«.
25355
G. Th. Rotman:
Gospod Kozamurnik in njegov avtomobil
Poljsko šupo
premestljivo, v dobrem stanju, 31 m dolgo, 8}<i m široko ter 6 m visoko poceni proda Ravnateljstvo vele posestva gr. J. Herberstein v Ptuju.	25314
2 sklopni kameri
13 X 18, Gorz-Dagor ob-jetktiv, 4 % X 6 Ita. Hekla objektiv prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
25365
Radioaparat
kompletni, štiricevui, s pet pari s-lušal in gosli z lokom prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 35->28
Tovorne vozove
3—4 tonske, nove, zitane pr-" vovrstne nemške znamke, s 60 % popusta pod tvorniško ceno ima naprodaj Lampret in drug, d. z o. z., Ljubljana, Tavčarjeva ulic-a 1.
25287
Motocikll
.554 doba mala^afe

F. N. motor, kolesa
prodajamo tudi na obroke po 1000 Din mesečno, brez naplačila. Pojasnila dobite pri zastopstvu H. Eenda v Ljubljani.	25351
Kompletna kolesa
6tara, kakor tudi okvirje kupim. Opis in ceno kolesa poslati na poštni predal št. 114, Ljubljana. 25338
Zračno kladivo
rabljeno, a dobro ohranjeno.■ teža bata do 100 kg, potrebuje tvornica vagonov v Smed. PaLanki.	' 25291
Parni kotel
dobro ohranjen, za 1—2 m' in do 3 atmosfere iščem. Ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek »Jutra« pod »Parenje«.	25238
Kupujemo maline
lepe in zdrave ter prosim za tozadevne ponudbe na "g'as. oddelek »Jutra« pod »Maline«.	25312
Alarmni aparat
Za patentirano iznajdbo proti tatvini koles, avtov, mo-orjev, voz, kovčegov itd. se išče družabnika s 50.000 Din. event. se tudi proda. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod »Kolobran«.
25276
Vogalno parcelo
blizu g.avne mitnice v Sp. Šiški prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.
25329
Hiša
začetek Rožne doline, 2 eno- in 2 . dvočobni stanovanji, lep in ograjen vrt, naprodaj za 135.000 Din. — »Posredovalec«, realitetna pisarna, Dalmatinova ul. 11 25359
Hiša
s trisobnim stanovanjem na
bližnji periferiji Ljubljane, z 1 oralom obdelanega zemljišča takoj pri hiši, gospodar. poslopje, sadno drevje — naprodaj za 125.1500 Din. »Posredovalec«, realitetna pisarna, Dalmatinova ul. 11 25358
Vsakovrstno zlato
kupnje- pO najvišjih cenah
Č e r n e — juvelir
Ljubljana, Woltova ulica 3.
... . .	38
Stanovanje
1—2 eab in kuhinje i £ S e mirna stranka. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
24734
Dve stanovanji
v lepi soinčni legi pod Rož nikom, eno obstoječe _ iz i sob, kuhinje in pritiklin — drugo iz 2 eob, kuhinje in pritiklin ter verande oddam z 8. avgustom. Poizve se v Rožni dolini, cesta X št. 24 2328Ž
Stanovanje
2 eob, kuhinje in pritiklin, v sredini ali bližini mesta išče mirna štiričlanska družina s 1. septembrom. Pogoj suho in zračno! — Ponudbe pod »Točen plačnik na oglasni oddelek »Jutra 85131
vilo
prijetno, z elektrik« in vrtom postavim na najlepši točki Rožnika po potrebi zveza z lastnim avtom, ako se prijavijo stanovalci, ki dobe stanovanje po zmerni ceni. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »Stalno letovišče«.	25015
Kompleten portal
za trgovino, z rolo in senčnikom, kakor tudi stelaže in pult, vse v najboljšem stanju, vsled prezidave ta-Koj prodam. Vprašati v trgovini A. Žibert, Prešernova ulica.	25335
Razno pohištvo
ugodno prodam. Istotam poučujem klavir. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	25340
Posteljno opravo
poceni prodam. Naslov r oglasnem oddelku »Jutra«.
25330
Za svojo
dam močno, zdravo in živahno triletno žensko dete gasfiaiki ali boljši .kmeuJsi.
ODitelj}.. Pismena alfi ustna poj.TFjjiU" daje T>aznig" Ko-
"TfS^^raienšak Vurbek pri Ptuju. 25334
Trgovski lokal
ob Dunajski cesti, 5 X 7 m, z velikim izložbenim oknom na najprometnejši točki se odda . proti prevzemu pisarniškega. inventarja. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Plačilo takoj 44«.	25288
Mizarsko delavnico
Ljubljani dam s 6troji in orodjem v najem. Ponudbe pod »Svetla delavnica« na oglasni oddelek »Jutra«.	25230
Majhno stanovanje
za avgust iščeta zakonca brez otrok. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Mesec avgust«. 25383
Trgovino
z meSanim blagom, ataro in dobro vpeljano, n» najprometnejši točki v večjem kraju prodam ali oddam takoj v najem. Ponudbe »a ogla«, oddelek »Jutra« pod »Oddam takoj«.	25320
Sadje:
jabolka, hruške in maielce
od 5 kg naprej v v e a k i množini razpošilja po nizki ceni trgovina Angela čeh-Vršič, Ljutomer. 25319
"Les
ca 100.000 m* bukoviae, ee-rovine itd. prodam na panju v gozdu ob eesti, 5 km od postaje Rogatec. Natančneje pod šifro »Ugodna lega« na oglasni oddeJek »Jutra«.
25390
Dva prostora
novozgrajeni hiši v su-terelrn, pripravna za kakega obrtnika, oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	25347
P&pM
Ivo
Dvom in neza.upanje močno me žali in boli. Zakaj to? 15. septembra. Srčna hvala na vsem. Imej se dobro! — Poljube —M—.	25372
Inteligentna gdč.
simpatična in značajna, želi iskrenega prijateljstva s eta-rejišlim premožnim gospodom, čutečega srca. Dopise pod značko »Prava dušev-nost« na oglasni oddelek »Jutra«.	25362
Svidenje
danes po 7. uri na frančiškanskem mostu. 25354
Znanja želi gdč.
stara 21 let, t boljšim trgovcem ali boljšim gospodom s premoženjem, starim 26—82 let. Dopise po možnosti m sliko na ogla«ni oddelek »Jutra« pod značko »Osamljena 355«. 25373

Večjo sobo
opremljeno ali prazno, • souporabo kuhifije iščem. Ponudbe s ceno na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Periferija 75«.	25275
Lepo sobo
oddam solidnemu gospodu
......9.01.
35331
na Bleiweieovi eesti 9f]
Prazno sobo
z elektriko, v pritličju oddam e 1. avgustom za 230 Din mirni osebi r Ljubljani, Staničeva ulica št. 6 — za Bežigradom.	253S4
Gospodična
išče sobico, Ozir. kabinet v sredini mesta. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod Solnčna 363«.	25353
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom in elektriko iščem v sredini mesta. Naslov: Ana Tome. Medvede.	25368
Ločen hotelir
na Jadranu, išče mlado in neomadeževano, izobraženo resno družico, plemenitega značaja in srca, ki bi bila vzorna gospodinja in prvovrstna kuharica. Resne ponudbe 6 sliko pod značko Adria« na podružnico Jutra v Mariboru.	21519
Prijateljstvo
starejšega, dobro eituirane-ga gospoda, kateri bi ji stal z nasveti in dejstveno ob strani, išče vdova srednjih let, t obširno trg. prakso, debro ohranjena in vesele narave. Poseduje lepo premoženje v nepremičninah ter staro vpeljano trgovsko firmo v večjem mestu Slovenije. Ima (krasen in lepo opremljen udoben dom, ne išče sikakega izkoriščanja, samo faktičn0 nesebično prijateljstvo ali pri obojestranski konvenijenci zakon (Vernunftheirat). Prijazne dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Nesebično prijateljstvo 342«. 25342
Vodna turbina
6-8 HP, za 2.80—3.50 m vodnega padca se kupi. Ponudbe na ogla«, oddelek »Jntra« pod značko »A. M. F.«	25352
»Wortiknton« motor
amerikanski, na petrolej — 16 HP, popolnoma novega poceni proda Anton Lečnik v Celju.	35386
TM.
preti
I od vboda otrovnih muh, ki noetjo s seboj bacile najgroBnejSlb bolerai. Muha seda na najkužnejša mesta in tako okužena inficir* Vac, Vašo deco in Vašo jed. Branite «e te golazni in uporabljajte uaj-I iovršenejše sredstvo sa uničevanje

Razpršujte Shelltox samo potom Sheiltoz pršilnice, ki Vam oeigura-va maksimum delovanja. Razpršena meglica Shelltoxa zalotene in-gekte SIGURNO ubija n v teku nekoliko minut
osvobodi Vašo hišo muh, moljev, komarjev, bolh, stenic, mravelj, ščurkov, njihovih jajc in ličink
Tiskana navodila za uporabo dobite pri Vašem prodajalcu. Upodabljati Shelltox znafi vzdrževati hišno higijeno v največji meri. Dobiva se v vseh mestih.
Pletilni navijalni stroj
na nožni pogon, s tremi vretenicami,; malo rabljen, poceni naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra<.
25323
Bencin-motor
8 HP, znamke KOln-Deutz. v brezhibnem 6tanju poceni prodam. Vsa pojasnila daje Ravnateljstvo veleposestva gT. J. Herberstein v Ptuju.
25313
^iletcsatidrcvc na {JCrtcu*
Dobro zmani restavrant »Triglav« na saim« morski obali ob pristanišču se priporoča cenij. kopalcem. — Dobra in obilna hrana. Domača vina itd. Cenj. učiteljstvu in drugim drž. uradnikom znaten popust! — Popolna dmevma oskrba Din 55.—. — Ne zamudite priložnost! 8067-a	Lastnik: FRANOLIČ
Konje in kobile
medjimurske poiateike ln popolnoma težke, za vprego m odgoj, za poljedelstvo in tvornice posreduje najku-lantneje in najceneje Julijo Hoffmann, Cakovec, Jugoslavija.	25376
Avtokaroserije in vozove
izdeluje Kunstler, Ljublja Lepi pot (pri tobačni
tovarni).
23404
Tapetniška dela
izvršujem najcolidneje po konkurenčnih cenah. Oto-mane po različnih vzorcih na gurtah od 650—950 Din. Za mnogobrojni poset se priporoča Karol Sitar, ta-»tnik in dekorater, WoI-fova ulica 12 (Oražmov dijaški dom).	25349
■H Pogrebni »avod Iv, Gajiek, ■	Vodmat—Ljubljana.
PotnHim srcem naznanjamo vsem sorodiHtom, prjjaite!5eni in znancem žalostno vest, da je naš nadvse ljubljeni soprog, bratf io svak, gospod
Franc Sajovic
1 1 tapetni k In dekorater,
dne 23. julSja 1909 po dotgi, nmtčmi bo4exmi, mirno v Gospod«
zaspal.
Pogreb pokojnega se bo vršil v 6efrtek. 25. t. m. ob % 4. uri popoldne iz hiše žaflosti, Trnovo, Švabičeva ul. št. 7 k sv. Križu.
UobOaaa, dne 24. JnJ. 1929.
Slavka Sajovic, soproga; Ivan, Ignac Sajovic, braia io ostalo sorodstvo.
Lokal
■v novozgrajeni hiši, pripraven za mesarijo ali brivni-co oddam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 25348
Občina Ljubljana
•Naša predobra mama
t
Mestni pogrebni (svod
Pekarno
radi selitve taikoj oddam solidnemu peku. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Soliden«.	25332
Obratne prostore
ljubljanski okolici vzame v najem manjša industrija. Ponudbe je poslati na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Obratovališče«.
25380
Fani Vončina
soproga rudniškega načelnika v p. te Idrge,
nas je v torek rvečer zapustila za vedno. Odšla je k Bosu po svoje zasluženo plačilo.
Bila je Dobrota in Ljubezen. Na njeni zadnji poti jo spremimo r četTefc, 25. t. m. ob uri popoldne s Trnovskega pristana št. 40 na pokopališče k Sv. Križni.
Parcelo 333 m'
dvoriščno stavbo ugodno prodam. Alojz Grebene, Velika čolnarska uL 15.
25212
94.
Kako je bilo gospodu Kozamurniku pri rea, skoro ni moži popisati. V naslednjem trenutku je ležal ves tovor v jarku, ki na grelo ni bil globok. Na srečo, zakaj drugače bi bila zdaj naža istorija končana in tega bi bilo škoda.
Kdo bi kupil
veliko, dobro Ldočo gostilno v lepem industrijskem kraju na Gorenjskem. — Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod znaSko »Zlata jama št. 1457«.	25042
Krasen vinograd
in sadonosnik z vrtičkom, hišo, kletjo itd., 30 minut iz mesta, idealna klimatič na južna lega, veličasten razgled v gozd in zelenje, prodam za 85.000 Din. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod »S«. 25305
V Mariboru
kupim hiSo sli stavbni prostor. Dopise na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Hiša 68«	25307
V LJubljani, 23. Julija 1909.
Trg. lokal
in mesnico
v .novozgrajeni hiši na prometnem kraju dam v naje.m pod ugodnimi pogoji. Pojasnila . daje Alojzij Grabnar v Šmarju pri Sevnici.
25389
žalujoCl
V	globoki žalosti naiznandamo, 4a je naša srčno ljubljena, dobra mati, sestra itd-, gospa
Marija Kovačič roj. Juh
danes dne 34. t. m. po dolgi in mučna bolezni, previdesia s tolažili sv. vere, mirno v Gospod® zaspala.
Pogireb nepozabne pofcojnic e se bo vršil v pete*, dne 36. t. m. ob pod 3. popoldne iz hiše ža lost i, Bičevie 21, na pokopališče k Sv. Križu.
V	LhibUarf, dne 24. »i 19(29.
ŽALUJOČI OSTALI.
Sobo in kuhinjo
aH prazno sobo s štedilnikom išče s 15. aveustom hčerka z materjo. Cenjene ponudbe na ogias. oddelek »Jutra« pod šifro »Ciste 2« 25303
Stanovanje
lepo. zračno in solnfno. z 2 sobama, kuhinjo in pritiklinami. za 400 Din me«., r III. nadstr. se zamenja za stanovnaje v pritličju, I. ali .II. nadstr. Nagrada 1000 Din. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	252TO
Stanovanje
S sob, kuhinje in pritiMln. zračno ter solnčno, ž balkonom tako) oddam v novi hiši, na-raje stranki brez otrok. Rožna dolina (proti Podrožniku), cesta IX
S5326
t
Naznanjamo vsem prijateljem in znancem tnfno vest, da je naš iskreno ioubžjeni srn, oziroma brat, gospod
Frantisek Vanek
dlak 4. razreda reafke v Maribor«,
danes 24. julija 1929 po dolgi, mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, v 16. letai svoje dobe v Gospodu mirno zaspaJ.
Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v petek dne 26. jmidja 1929 ob 17. nri ie mrtvašnice mestnega pokopališča r Pobrežju.
S«v. maša zadušnica bo darovana v soboto 27. jul^a 1929 ob 7. uri v sitdnc in mestni žiupni cerkvi v Mariboru.
Maribor, dne 34. Julija 1939. Ing. hm Vanek in Marija Vanek, starS. Jeniček in Jirka. brata.
i-»'JUTRO It, m.

8
Četrtek", 25. VH. 1929;
MicfierZžvacoi
183
V krempijih inkvizicije
Zgodovinski romam
«AE me ne bo§ poljubil pred odhodom?« Ta vzklik ji je nehote ušel. M se mogla Vzdržati. Burno je tesnila roke proti njemu.
To pot ni bilo več moči dvomiti, ne umakniti se.
Chico se je počasi sklonil, dotaknil se z ustnicami njenih prstov Iu naiglo zbežal iz sobe.
Juana je še dolgo stala fn srepo gledala proti vratom, skozi katera je bil odšel.
»Toliko da mi je poljubil roke,« Je mislila sama pri sebi. »Nekdaj bi se bil vrgel na tla in ofesul moje noge, rob mojega krila in moje roke z brezumnimi poljubi. Danes se je priklonil kakor gospo-dič, ki ve, kako je treba saditi rožice in dvoriti gospodičnam. Ne ljubi me . . . oh, nikoli me ne bo ljubil, nikoli ne!«
Zgrudila se je v naslanjač, skrila glavico med dlani in dolgo, tiho jokala, kakor joče detece, če mu storiš veliko krivico.
xrv.
Favsta.
Pardaillan je mislil, da ga bodo vrigli v kako podzemeljsko temnico. Motil se je.
Soba, v katero so ga odvedli štirje zajetni menihi, ki so mu Jih brli postavili za ječarje, je bila svetla, čista, prostorna in udobno opravljena z dobro posteljo, širokim naslanjačem, skrinjo za obleko
ln mizo ter preskrbljena t vsem, česar Je potreboval neradovoljnl stanovalec za nego svoje vnanaosti.
Da ni bilo močnih rešetk v oknih ln dvojnih zapahov na težkih
hrastovih vratih, bi si bdi vitez lahko mislil, da je v svoji sobi v gostilni »Pri stolpu«.
Menihi-ječarji so ga biH razvezali ter odšli z napovedjo, da mu kmalu prineso večerjo.
Pardaillanova prva skrb Je seveda bila, da si Je ogledal kraj. Ta ogled ga je kmalu uveril, da je vsaka misel na beg skozi okno ali vrata brezupna. Ker je bil od boja še ves prašen in krvav, je odložil nadaljnjo razglabljanje o svoji rešitvi na kasnejši čas in se lotil svoje vnanjosti, da jo sipet ospodobi. V svoje zadovoljstvo se je prepričal, da so vse domnevne rane, ki jih je bil odnesel, le neznatne praske.
Večerja, ki so mu Jo podafi, Je bila prav tako obilna kakor okusna. Najboljša španska in francoska vina so dobesedno tekla
od vitezove mize.
Kot vešč dobrojedec Je naskočil to trcfnjavo izbranih jedil ln pijač s tistim junaškim tekom, kii ga ni nikoli zapustil. Med tem poslom pa je vendar še našel časa, da je opazoval in premišljeval.
Prvo, kar je opazil, je bilo to, da so bile vse jedi že vnaprej razrezane. Tenke in šibke lesene vilice so bdle ves jedilni pribor. Nikakega noža mu niso bili dali, nikakih vilic, ničesar ne, kar bi bilo moglo služiti za orožje.
Ta opreznost se mu je zdela zelo sumljiva. Čutil je, kako se ga polašča potuhnjen nemir.
Takoj po svoji obilni in slastni večerji Je jel kimati od silne, nepremagljive zaspanosti.
Kar oblečen se je vrgel na posteljo ln zehaje zamrmral:
»Čudno! Le kaj je krivo, da se mi tako strašno spi? Saj vendar nisem toliko pil, smrti mi božje! Očividno sem se pri tistem pehanju preveč utrudil . . .«
Ko se je drugo jutro zbudil, mu je bila glava še bolj težka nego zvečer, ko je bil legel. V udih mu je ležalo kakor svinec. Z osuplostjo je opazil, da je po vseh pravilih slečen in da leži pod odejo, kakor se spodobi.
»Oih,« je vzkliknil, »ali sem bil res tako pijan? Prav nič se ne spominjam, da bi se bil slekel!«
Trudoma se je zavlekel do medenega umivalnika In vtaknil obraz v svežo vodo. Nato ie stopil k oknu in ga odprl na stežaj. Čutil je, kako mu je po malem odleglo. Njegove misli so jele postajati jasnejše. Godrnjaje je vzel svojo obleko, da bi se napravil
»Glej, glej,« se je namuznil, »kako pozorni so bili do mene! Vzeli so moje cape in so jih nadomestili s to lepo novo obleko!«
Otipal je posamezne kose.
»Sukno je fino in baršun že kar od sile lep in močan. Vidi se, da poznajo moj okus!« je zamrmral.
Nehote se je ozrl po svojih škornjih. Zagledal jih je na tleh, ob znožju postelje. Pobral jih je in jih ogledal kakor preje obleko.
»Aha, tako!« se je zagrohotaL »Tak to je bilo vzrok, da so mi dali uspavno sredstvo!«
Škomji so bili skrbno očiščeni, samo ostroge so f:m bili snelf, da ne bi porabil njihovih dolgih, ostrih konic za napadalno ali samomorilno orožje.
»Vrap, vraga,« je premišljeval Pardaillan med napravljanjem, »videti je, da imam posla z nasprotniki, ki ničesar ne prepuščajo naključju! Kdo je prav za prav tisti, ki mu je toliko do mene? Es-pinosa ali Favsta?«
EDEN IZMED VELIKIH VOZ
M A SVETU
Ta voz z svojim 6 cilinderskim motorjem vozi kod vlak enakomerno od dne do dne, od leta do leta, ne dabi se pri tem izpremenila njegova hitrost ali gibčnost. Njegove vzmeti sa tako popolno dovršene in tako izbalansirane, da nemorejo škodisi niti najslabše ceste njegovi streloviti brzini. Natančne preizkušnje dokazujejo, da delujejo njegove hidravlične zavore i na najslabših cestah sigurno in brez zanašanja. Prostoren, lep, v resnici luksurjozen preide kot strela iz najmirnejšega tempa v bliskovito hitrost. In ker je Dodge Brothers zgradil vsaki najmanjši del najdovrše-nejše in napravil vse premične dele iz odpornega chrom vanadium jekla — izdrži njegova blesteča zunanjost, njegova gibčna konstrukcija i brezštevilne tisoče kilometrov. Senior čaka na vas. Preizkusite ga tako kritično, kot le sami hočete.
d)unaj&&i velesejem
od 1. (to 7. septembra 1929 (Rotomh do 8. septembra). Posebne prireditvi)
MEDNARODEN VELESEJEM ZA RADIO
Razstava bramdJ in jedii — Razstava potrebščin za hotelska podjetja — Sovjetska razstava — Razstava južnoafriške Umije — Tehnične novosti in iznajdbe — Dcnajskt satan za krznarsko modo — Razstava pisarniških potrebščin — Velesejem za reklamo .Poljedelska in gozdarska vzorčna razstava IV. avstrijska razstava ječmena — Vrtnarska razstava — Mlekarska razstava — Odgajanje drotonios — Pokmšanfe vin iz republike
IL AVSTRIJSKI ŽIVINSKI VELESEJEM
(od 5. do 8. septembra 1929)
RaaStava pleme-nske živine — Razstava koristne živine — Razstava konj V&za nepoitrebna! Prosit prebod avstrijske imetje s sejntslko izkaznico in potnim listom. Madžarska tramaaitni vizrasn dobite na meji,
če se izkažete s sejmsfco legitimacijo. Znaten popust ma jugoslovenskih, madžarskih in avstrijskih železnicah, na Donavi in Jadranskem morijo kakor trudi na letalih. Vsa pojasnila in sejmisflce izkaznice izdaja
Wlener Messe, A. G., Wlen VII. dokler traja Jesenski velesejem r Leipzigu pa tudi ievestiJnioa v Leipzig«, Oesterr.
iMiessfaaius, in častna zastopstva v LJubljani: Avstr. konzulat, Dunajska c. 91 M Zveza za tnijskij promet v Sloveniji, Dunajska cesta 1 m Josip Zidar, Dunajska cesti 31.
iPrvovrstni
9159
JaboIcnHc
(sadjevec) preda
^frattc Serlettf štfutomet
DODGE
Številke efektne loterije Prostovoljnega gasilskega društva Šmartno ob Savi,
ki so bile izžrebane dne 21. julija 1929. Zaporedne številke so dobitki.
SENIOR SIX
Generalno zastopstvo zd Jugoslavijo: Automobilska radnja VELAUTO filijala	Sekule Zecevica	Filijala
, ZAGREB, Gimduli(eva1\ BEOGRAD, Decanska 23; 5K0PLJE, Kej 13. Oktobra S >	Vse rezervut dele za Dodge ima zastopništvo vedno na stovaristu
DODGE brothers' motor cars, division of chrysler motors, detroit, michigan
1. St.
5. St. 9. št. 13. št. 17. št.
21.	št.
25.	št.
29.	št.
3.	št.
37.	št.
41.	St.
45.	št.
49.	št.
53.	St.
57.	št.
61.	št.
65.	št. št.
73.	št.
77.	St.
81.	št.
85.	št.
89.	St.
93.	št.
97.	It.
101.	št.
105.	St.
2.
2447	6.
0448	10.
3039	14.
2538	18.
4293	22.
0829	26.
7896	30.
2405	34.
3533	38.
6467	42.
2303	46.
6277	50.
4021	54.
9802	58.
0723	62.
88-28	66.
9778	70.
4590	74.
6955	78.
4280	82.
7728	86.
9689	90.
8693	94.
4820	98.
5562	102. 2546.
St. 62S1 št. 3991 St. 9068 št. 8871 št. 9422 št. 4375 št. 8526 št. 0674 št. 9922 št. 3614 št. 5645 št. 9206 št. 2036 St, 9299 št. 6753 št. 0473 št. 0136 št. 9096 št. 3482 št. 4887 št. 2285 št. 0482 št. 3631 št. 7376 St. 4701 št. 1595
S. It. 7. št. 11. St. 15. št. 19. št. 23. št. 27. št. 31. št. 35. St. 39. št. 43. St. 47. št. 51. št. 55. St. 59. št. 63. št. 67. št. 71. št. 75. St. 79. št. 83. št. 87. St. 91. št. 95. št. 99. št. 103. št.
1357	4. št.
9716	8. št.
0777	12. št.
0S36	16. št.
0775	20. št.
0563	24. št.
3804	28. št.
9634	32. št.
3710	36. št.
2690	40. št.
4758	44. St.
3285	48. št.
1821	52. št,
6020	56. št.
3925	60. št.
4173	64. St.
2524	68. št.
2891	72. št.
7393	76. St.
7388	80. št.
7067	' 84. št.
5338	88. št.
6121	92. št,
8344	96. St.
3835	100. št.
2683	104. št.
4703 3121 7915 0395 3766 6246 4322 0552 9018 8231 3407 1597 1023 8555 5146 9497 1882 3405 5637 1999 2104 4210 0703 8900 7836 9913
Suho
atnifcovo cvetje
Kupujemo vmašee tmtcšmc.
Ponudbe in vzorec poslati takoj na Betka Žagar, Sunja, Hrvatsko miiiniiiiiniiii
Automatične hladi ne omare
in male zidane hladilnice
primerne za mesarje in prekajevalce dobavi takoj ,,VEHA" d. z o. z., Ljubljana,
Gosposvetska cesta 8. Telefon 27-56
Sadje in zelen j ad
vsake vrste vknhavajte samo :weck1 v originalnih wecb-ovih pripravah za vkuh v<mje. Zahtevajte
HECK-A
pri vseh trgovcih. Tovarniška zaloga FRUCTUS, LJubljana, Krekov trg 10. — Zastopstvo v Mariboru: Carl Lotz in Pinter & Lenard, Celje: Josip Jagodic.
Kdor je nezadovoljen s svojim kruhcmr % ali pecivom,naj poskusi peči x
Jugcbainabpafent+mvkv
pa bo takoj nadvse zadovoljeni
KRAPINSKE TOPLICE
poleg Zagreba ozdra/ijo s sigurnim uspehom proti n, ishias, revmo, ženske bo-lezn-; itd. 42° C naravne toplote in blatne kopelji. V pred- in posezoru znatni popusti ter narofflto 20 dnevne kure za oeno 1280 Din (stanovanje, hrana, kopelji in pristojbine). Reden promet z avtobusi, ves komfort, izvrstna oskrba, cene zmerne. Počelek sezone 16. aprila. Zahtevajte prospekte!	86-a
Dvokolesa najboljših svetovnih znamk ? veliki izbiri, zelo poceni Najnovejši modeli otroških vozičkov od preprostega do najfinejšega, id _ igračni vozički v zalogi. Več znamk Šivalnih strojev najnovejših modelov, deli in pnevma tika. Ceniki franko. Prodaja na obroke. »TRIBUNA« P. & U tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovska cesta 4.
INDUSTRIJA GVOžGJA D. D. U ZEXICI.
Natečaj
za štipendiste za študiranje v topilniški stroki.
Industrija Gvožgja, d, d. v Zenici tem potom objavlja, da bo na svoje stroške izšolala počenši s šolskim letom 1929/30 dva dijaka, ki bi se posvetila topilnišlci stroki, pod tu navedenimi pogoji, ki bodo naknadno potrjeni s posebnim dogovorom.
ReflektantI morajo biti državljani kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, lepega vedenja, popolnoma zdravi, morajo imeti izpričevalo o absolviranju srednje šole, ki opravičuje posečanje visoke šole. Zato morajo reflektanti prošnji za štipendijo priložiti;
1.	krstni list, i
2.	domovnico, _
3.	zdravniško izpričevalo,
4.	izpričevalo o vedenju,
5.	izpričevalo o končnem izpitu (maturitetno izpričevalo) srednje šole.
6.	izkaz davčne uprave o stanju Imetja. Študiranie se bo vršilo na tehniki v Aachenu (Nemčija).
Štipendija bo znašala mesečno 200 mark, vrhu tega pa dobita štipendista povrnjene potne stroške in podporo, potrebno za nabavo knjig. Za vsako leto dobivanja štipendije bosta štipendista služila dve leti pri »Industriji Gvožgja d. d.« v Zenici. Prošnje za ti štipendiji je nasloviti na ravnateljstvo Industrije Gvožgja d. d. v Zenici najkasneje do 15. septembra 1929.
Industrija Gvožgja d. d. Zenica.
	
	
ksilolitni
polaga „MATERIJAL," dr. z o. z., Ljubljana, Dunajska cesta št. 36.
En gros Spetijallia En detail
trgovina vozičkov in koles
V zalogi kolesne opreme in igrače za otroke Renoviranje koles, vozičkov in šivalnih Strojev	Ceniki franko.
ZEMELROE OTON
Tržaška cesta — Glince Marijin trg 8
r
Občin* Ljubljana Vestni pogrebni zavod
t
Potrti globoke žalosti naznanjamo pretužno vest, da se je 14 dni za svojo soprogo naš predobri occ, bia-t, stric in sr/alk^ gospod
Franc Ciber
podobar ln pozlatar
dne 24. t. m., previden s tolažili za umirajoče, presdfl v boljše življenje.
Pogreb nepozabnega bo v petek, dne 26. t. m. ob nri popoldne iz mrtvašnice splošne bolnice na pokopališče k Sv. Kril«.
v Ljubljani, dne 24. julija 1929.
Dr. FRANC CIBER, zdravnik CIRIL CIBER, stud. geod.
sinova ta ostali sorodniki.
I
{j umi
pasovi
najceneje pri tvrdki
A. Besednik
Ljubljana, Šelenburgova 6
St
oeufer
trednji pisalni stroj za potovanje m pisar* no, konstrukcija in materijal prvovrstna. Plačilne olajšave.
i, £jublj€sna, Še1enhur$eva ulica steo. C
Telefon itev. 2980
Urejajo Davorin Bavljen. Izdaja za koosorcij «Jutra> Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskamo d. d kot tiskamarja Franc Jezerfiek. Za mser.tm del je odgovoren Alojzij Novak. Vsi v Ljubljani.