164 165 OCENE | OTROK IN KNJIGA 122/123, 2025 OTROK IN KNJIGA 122/123, 2025 | OCENE Schmidt, Igor Šinkovec, Peter Škerl, Damijan Stepančič, Hana Stupica, Marija Lucija Stupica, Marlenka Stupica, Alenka Sottler, Gorazd Vahen, Huiqin Wang in Ana Zavadlav. Knjiga predstav- lja reprodukcije knjižnih ilustracij, ki v odličnem tisku resda zasijejo kot samo- stojna umetniška dela, a tiskane repro- dukcije vendarle niso originali z lastno- ročnimi podpisi avtorjev ali avtoric. Projekt, ki ga je ob izidu Veličast- nih 30 Irena Matko Lukan, urednica otroškega leposlovja in posebej tega projekta, predstavila kot prestižen, so pri Mladinski knjigi pripravljali tri leta. Reprodukcije dopolnjuje skoraj sto strani obsežen katalog s predsta- vitvijo ilustratorjev. Spremno besedo zanj sta prispevala Andrej Ilc, že več kot tri desetletja urednik pri Mladin- ski knjigi, zadnjih deset let pa urednik prevodnega leposlovja, tudi zbirk Kondor in Nova lirika, ter umetnostna zgodovinarka in likovna kritičarka Ju- dita Krivec Dragan, ena od strokovnja- kinj, ki slovensko ilustracijo že dolgo spremljajo. Njeni so tudi zapisi k posa- meznim ilustracijam. Biografije z orisi ustvarjalnosti, citati in izbor nagrad posameznih ilustratorjev in ilustratork v katalogu pa je prispevala bibliotekar- ska specialistka Maja Logar, zaposlena v Mariborski knjižnici. Ob sočasni vrhunski žirirani raz- stavi ilustracij 15. Slovenskega bienala ilustracije v Cankarjevem domu o ilu- stratorski produkciji seveda ne more- mo govoriti kot o dolgo odrinjenem polju likovne umetnosti, ker to že dolgo ne drži. O tem navsezadnje govori tudi besedilo Andreja Ilca Svet zase, ki v monografiji uvodoma bralce seznanja s kratkim povzetkom zgodovine sloven- ske ilustracije od prve izvirne slovenske slikanice z dvanajstimi enobarvnimi ilustracijami Hinka Smrekarja, ki je izšla konec leta 1917 kot likovno so- ustvarjena umetna pripovedka Frana Levstika iz leta 1858, ko je bila prvič objavljena v Slovenskem glasniku. Od takratnih obetavnih začetkov, od leta 1945 novoustanovljene založbe Mla- dinska knjiga in od visokih začetnih naklad povojne ilustrirane literature za otroke do uredniških odločitev Kri- stine Brenk, Nika Grafenauerja in Aca Mavca ter prihoda Pavleta Učakarja – kot edinega zaposlenega knjižnega li- kovnega urednika v Sloveniji v začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja – se je slovenska ilustracija visoko uveljavila tudi v tujini. »Leta 1949 je založba Mladinska knjiga ustanovila Levstikovo nagrado, s katero vse do današnjih dni nagrajuje pisatelje, pesnike in ilustratorje za do- sežke na področju otroške in mladinske književnosti. Pomenila je pomembno spodbudo za razvoj, ki je predvsem za- radi oddaljevanja vojne in odpiranja v mednarodni prostor vsaj na umetniškem področju postajala ena vodilnih zvrsti,« piše Judita Krivec Dragan v svoji študiji Zgodbe podob, v kateri tudi strokovno predstavlja opuse vseh tridesetih av- torjev. Na leta 1949 novoustanovljeni Akademiji za likovno umetnost so se šolale prve ilustratorke, imenova- ne tudi pravljičarke, ki so slovenski ilustraciji dale krila. In če je v prvih po- vojnih desetletjih kaj res cvetelo, je bila to najmlajšim namenjena literatura in z njo bogata in raznovrstna ilustracija, ki jo je spremljala. Ni pa – kar velja za preteklost in sedanjost – Mladinska knjiga edina slovenska založba, za ka- tero ilustratorji ustvarjajo. Tudi zato je leta 1993 Sekcija ilustratorjev Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov ustanovila Slovenski bienale ilustracije, ki pokriva celotno slovensko ilustrator- sko produkcijo in zagotavlja možnosti za nadaljnji razvoj naše, po kvaliteti tudi v tujini priznane ilustracije, ter Ko pa se pujsa pomanjšata do te mere, da lahko vstopita v sam računal- nik, pa postanejo situacije še toliko bolj zanimive. Pot jima prekrižajo roboti (npr. posrečeno zastavljen plešoči robot Lojze) in računalniška hrošča (peka računalniških palačink), ki jih pisatel- jica spretno pooseblja in postavlja v zgodbo, ilustrator pa ponovno odlično nadgradi z ilustracijo, ki tudi sama zase pripoveduje: suvereno, šaljivo, poučno, zabavno. Da sta beseda in ilustracija, kakor se za strip spodobi, lepo poenoteni, pokažejo tudi tista mesta, kjer beseda ponikne ali obratno, mesta, kjer beseda nekoliko izstopa. Določene sekven- ce v stripu so namreč take, da je bolj v ospredju beseda, na drugi strani so take, ki so zgolj likovne, besed pa je ob tem minimalno ali pa jih sploh ni. Seveda je to odlika kvalitetnega stripa, saj slikovni del nagovarja sam zase, besedni pa prav tako. Združena skupaj pa oblikujeta pravo stripovsko »eksplo- zijo«, ki vznemirja mnoge čute mladih zvedavih bralcev. Na koncu lahko brez dvoma ugoto- vimo, da je tudi četrti del v sicer zelo izvirni in zabavni seriji stripov nadvse imeniten, ravno dovolj navezan na svoje predhodnike in ravno v pravšnji meri samostojen in edinstven. Vseka- kor pa je zastavljen, kot da pisateljsko- -ilustratorski tandem še ni rekel zadnje, saj je vse ravno dovolj odprto in nedo- rečeno, da se lahko dogodivščine iskri- vih pujsov še nadaljujejo. Bralci bomo tega gotovo veseli! D A V I D B E D R A Č VELIČASTNIH 30 Izbrane slovenske knjižne ilustracije. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2024 Monografija Veličastnih 30 je lep projekt Mladinske knjige, ki je bil za- mišljen, da bi z njim širili zavedanje o pomenu slovenske ilustracije. Mišljen je bil tudi kot napoved letošnjega pra- znovanja založbe in osemdesetletnice izhajanja revije Ciciban. Monografija je izšla v omejenem številu dvesto ošte- vilčenih izvodov, v kompletu so poleg posameznih reprodukcij in kataloga še listina o lastništvu mape, potrdila o lastništvu za vsako ilustracijo pose- bej s ključnimi podatki o ilustraciji ter pet darilnih map za ilustracije. Cena kompleta je 990 evrov. Čeprav naj bi bil osnovni pomen ilustracij v slikani- cah prvo srečanja otroka s podobo, pa izbrane ilustracije, ki so v osnovi nasta- jale v slikanicah zanje, v tej monografiji niso namenjene listanju otroških rok. V monografiji je trideset reproduk- cij ilustracij, ki jih je ustvarilo trideset slovenskih predstavnikov te likovne zvrsti. To so Suzi Bricelj, Zvonko Čoh, Daniel Demšar, Bojana Dimitrovski, Tina Dobrajc, Jure Engelsberger, Tomaž Lavrič, Jelka Godec Schmidt, Ančka Gošnik Godec, Marjanca Jemec Božič, Maja Kastelic, Anka Kočevar, Maša Kozjek, Polona Lovšin, Marjan Manček, Eva Mlinar, Silvan Omerzu, Lila Prap, Jelka Reichman, Matjaž 164 165 OCENE | OTROK IN KNJIGA 122/123, 2025 OTROK IN KNJIGA 122/123, 2025 | OCENE Schmidt, Igor Šinkovec, Peter Škerl, Damijan Stepančič, Hana Stupica, Marija Lucija Stupica, Marlenka Stupica, Alenka Sottler, Gorazd Vahen, Huiqin Wang in Ana Zavadlav. Knjiga predstav- lja reprodukcije knjižnih ilustracij, ki v odličnem tisku resda zasijejo kot samo- stojna umetniška dela, a tiskane repro- dukcije vendarle niso originali z lastno- ročnimi podpisi avtorjev ali avtoric. Projekt, ki ga je ob izidu Veličast- nih 30 Irena Matko Lukan, urednica otroškega leposlovja in posebej tega projekta, predstavila kot prestižen, so pri Mladinski knjigi pripravljali tri leta. Reprodukcije dopolnjuje skoraj sto strani obsežen katalog s predsta- vitvijo ilustratorjev. Spremno besedo zanj sta prispevala Andrej Ilc, že več kot tri desetletja urednik pri Mladin- ski knjigi, zadnjih deset let pa urednik prevodnega leposlovja, tudi zbirk Kondor in Nova lirika, ter umetnostna zgodovinarka in likovna kritičarka Ju- dita Krivec Dragan, ena od strokovnja- kinj, ki slovensko ilustracijo že dolgo spremljajo. Njeni so tudi zapisi k posa- meznim ilustracijam. Biografije z orisi ustvarjalnosti, citati in izbor nagrad posameznih ilustratorjev in ilustratork v katalogu pa je prispevala bibliotekar- ska specialistka Maja Logar, zaposlena v Mariborski knjižnici. Ob sočasni vrhunski žirirani raz- stavi ilustracij 15. Slovenskega bienala ilustracije v Cankarjevem domu o ilu- stratorski produkciji seveda ne more- mo govoriti kot o dolgo odrinjenem polju likovne umetnosti, ker to že dolgo ne drži. O tem navsezadnje govori tudi besedilo Andreja Ilca Svet zase, ki v monografiji uvodoma bralce seznanja s kratkim povzetkom zgodovine sloven- ske ilustracije od prve izvirne slovenske slikanice z dvanajstimi enobarvnimi ilustracijami Hinka Smrekarja, ki je izšla konec leta 1917 kot likovno so- ustvarjena umetna pripovedka Frana Levstika iz leta 1858, ko je bila prvič objavljena v Slovenskem glasniku. Od takratnih obetavnih začetkov, od leta 1945 novoustanovljene založbe Mla- dinska knjiga in od visokih začetnih naklad povojne ilustrirane literature za otroke do uredniških odločitev Kri- stine Brenk, Nika Grafenauerja in Aca Mavca ter prihoda Pavleta Učakarja – kot edinega zaposlenega knjižnega li- kovnega urednika v Sloveniji v začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja – se je slovenska ilustracija visoko uveljavila tudi v tujini. »Leta 1949 je založba Mladinska knjiga ustanovila Levstikovo nagrado, s katero vse do današnjih dni nagrajuje pisatelje, pesnike in ilustratorje za do- sežke na področju otroške in mladinske književnosti. Pomenila je pomembno spodbudo za razvoj, ki je predvsem za- radi oddaljevanja vojne in odpiranja v mednarodni prostor vsaj na umetniškem področju postajala ena vodilnih zvrsti,« piše Judita Krivec Dragan v svoji študiji Zgodbe podob, v kateri tudi strokovno predstavlja opuse vseh tridesetih av- torjev. Na leta 1949 novoustanovljeni Akademiji za likovno umetnost so se šolale prve ilustratorke, imenova- ne tudi pravljičarke, ki so slovenski ilustraciji dale krila. In če je v prvih po- vojnih desetletjih kaj res cvetelo, je bila to najmlajšim namenjena literatura in z njo bogata in raznovrstna ilustracija, ki jo je spremljala. Ni pa – kar velja za preteklost in sedanjost – Mladinska knjiga edina slovenska založba, za ka- tero ilustratorji ustvarjajo. Tudi zato je leta 1993 Sekcija ilustratorjev Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov ustanovila Slovenski bienale ilustracije, ki pokriva celotno slovensko ilustrator- sko produkcijo in zagotavlja možnosti za nadaljnji razvoj naše, po kvaliteti tudi v tujini priznane ilustracije, ter Ko pa se pujsa pomanjšata do te mere, da lahko vstopita v sam računal- nik, pa postanejo situacije še toliko bolj zanimive. Pot jima prekrižajo roboti (npr. posrečeno zastavljen plešoči robot Lojze) in računalniška hrošča (peka računalniških palačink), ki jih pisatel- jica spretno pooseblja in postavlja v zgodbo, ilustrator pa ponovno odlično nadgradi z ilustracijo, ki tudi sama zase pripoveduje: suvereno, šaljivo, poučno, zabavno. Da sta beseda in ilustracija, kakor se za strip spodobi, lepo poenoteni, pokažejo tudi tista mesta, kjer beseda ponikne ali obratno, mesta, kjer beseda nekoliko izstopa. Določene sekven- ce v stripu so namreč take, da je bolj v ospredju beseda, na drugi strani so take, ki so zgolj likovne, besed pa je ob tem minimalno ali pa jih sploh ni. Seveda je to odlika kvalitetnega stripa, saj slikovni del nagovarja sam zase, besedni pa prav tako. Združena skupaj pa oblikujeta pravo stripovsko »eksplo- zijo«, ki vznemirja mnoge čute mladih zvedavih bralcev. Na koncu lahko brez dvoma ugoto- vimo, da je tudi četrti del v sicer zelo izvirni in zabavni seriji stripov nadvse imeniten, ravno dovolj navezan na svoje predhodnike in ravno v pravšnji meri samostojen in edinstven. Vseka- kor pa je zastavljen, kot da pisateljsko- -ilustratorski tandem še ni rekel zadnje, saj je vse ravno dovolj odprto in nedo- rečeno, da se lahko dogodivščine iskri- vih pujsov še nadaljujejo. Bralci bomo tega gotovo veseli! D A V I D B E D R A Č VELIČASTNIH 30 Izbrane slovenske knjižne ilustracije. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2024 Monografija Veličastnih 30 je lep projekt Mladinske knjige, ki je bil za- mišljen, da bi z njim širili zavedanje o pomenu slovenske ilustracije. Mišljen je bil tudi kot napoved letošnjega pra- znovanja založbe in osemdesetletnice izhajanja revije Ciciban. Monografija je izšla v omejenem številu dvesto ošte- vilčenih izvodov, v kompletu so poleg posameznih reprodukcij in kataloga še listina o lastništvu mape, potrdila o lastništvu za vsako ilustracijo pose- bej s ključnimi podatki o ilustraciji ter pet darilnih map za ilustracije. Cena kompleta je 990 evrov. Čeprav naj bi bil osnovni pomen ilustracij v slikani- cah prvo srečanja otroka s podobo, pa izbrane ilustracije, ki so v osnovi nasta- jale v slikanicah zanje, v tej monografiji niso namenjene listanju otroških rok. V monografiji je trideset reproduk- cij ilustracij, ki jih je ustvarilo trideset slovenskih predstavnikov te likovne zvrsti. To so Suzi Bricelj, Zvonko Čoh, Daniel Demšar, Bojana Dimitrovski, Tina Dobrajc, Jure Engelsberger, Tomaž Lavrič, Jelka Godec Schmidt, Ančka Gošnik Godec, Marjanca Jemec Božič, Maja Kastelic, Anka Kočevar, Maša Kozjek, Polona Lovšin, Marjan Manček, Eva Mlinar, Silvan Omerzu, Lila Prap, Jelka Reichman, Matjaž 166 167 OCENE | OTROK IN KNJIGA 122/123, 2025 OTROK IN KNJIGA 122/123, 2025 | OCENE posamični utrinki iz življenja različnih zgodovinskih oseb, ki so pomembno vplivale na naš način razmišljanja o samih sebi in svetu. Vendar Chiara Pastorini ne ostaja le pri suhoparnem podajanju dejstev. Posebno odliko nje- nemu stripu daje uravnotežen preplet izpričanih zgodovinskih dejstev in fiktivnega dogajanja ter aplikacija najpomembnejših misli in teorij posa- meznih filozofov na situacije, želje in vrednote modernega časa. Pri tem na- vaja primere, ki so še zlasti blizu otro- kom: težave pri učenju matematike, zasvojenost z igranjem računalniških igric, izogibanje hrani, za katero so prepričani, da jim ni všeč, čeprav je sploh še niso poskusili, težave pri od- rekanju sladkarijam, negodovanje ob zahtevi staršev, naj pospravijo sobo itd. Ciljni bralci so učenci 3. triade osnov- ne šole, ki se prek stripa v večini pri- merov prvič seznanijo s filozofskimi koncepti, hkrati pa je delo Chiare Pa- storini primerno tudi za mladostnike in odrasle, ki lahko ob branju izpopol- nijo svoje filozofsko znanje, razmislijo o lastnih prizadevanjih, ravnanju in osmišljanju sveta ter se ob tem tudi zabavajo. Knjiga pozornost nase prikliče že s svojo barvito platnico. Na njej je na živo rumenem ozadju upodobljenih 27 v stripu obravnavanih filozofov, ki so razporejeni v več vrst, podobno kot otroci na razrednih fotografijah. Toda filozofi niti ne stojijo vzravnano niti se ne držijo zamišljeno, razmišljujoče. Vsak od njih daje vtis razigranosti in navihanosti, kar podpira poglavitno idejo knjige, izraženo že v predgovoru Charlesa Pépina, namreč, da največ- ji modreci niso resnobni, dolgočasni konformisti, ampak svojeglavi, uporni in drzni posamezniki, ki se ne želijo preprosto sprijazniti s svetom, kot ga vidi večina. Knjiga je zelo premišljeno razde- ljena na pregledno urejena poglavja, ki so strukturirana tako, da pri bralcu spodbujajo radovednost in mu omo- gočajo enostavno raziskovanje vsebine. Glavne filozofske šole skupaj s svojimi predstavniki so predstavljene v kro- nološkem zaporedju, vse od začetkov filozofije v 7. stol. pr. n. št. do sodobnih razmislekov o razvoju tehnoloških zna- nosti ter moči in vplivu umetne inteli- gence. Prva stran vsakega poglavja je opremljena z zemljevidom in časovno premico, kar je v veliko pomoč pri ča- sovni in prostorski umestitvi modre- cev, predstavljenih v posameznem po- glavju. Na koncu poglavij je navedenih tudi nekaj nasvetov, kako lahko – upo- števajoč razmišljanja filozofov – tudi sami postanemo srečnejši, modrejši in bolj sprejemajoči. Ustaviti se velja še ob likovnih iz- raznih sredstvih, uporabljenih v knji- gi. Ob tem nikakor ne morem mimo omembe soavtorja dela Pravi mod- reci so uporniki Percevala Barrierja, grafičnega oblikovalca in ilustrator- ja, ki je strip opremil z izvrstnimi ilustracijami. Njegove upodobitve zgodovinskih osebnosti niso prave karikature, vendar z jasno izraženimi lastnostmi (predvsem osebnostni- mi) bralca kljub temu pripravijo do smeha. Nekoliko starejšim bralcem, ki se s filozofijo ne srečujejo prvič, temveč v glavi že imajo podobe po- sameznih filozofov, pa dodatno za- dovoljstvo prinese še dejstvo, da je ilustrirane zgodovinske osebnosti zlahka prepoznati. Zanimiva in po mojem mnenju tudi zelo posrečena je izbira barv, uporabljenih v stripu. Barrier se igra s spektrom pastelnih barv, pri tem pa vsakemu poglav- ju namenja drugo barvo ali barvno kombinacijo, s čimer je dosežena še jasnejša razmejitev med poglavji, kontinuiteto njene navzočnosti v slo- venskem in mednarodnem prostoru: v okviru bienala se podeljujejo tudi naj- višje nagrade za ilustracijo v celotnem slovenskem prostoru. Res pa je, kot v besedilu Veličastnih 30. Izbrane slovenske knjižne ilustracije navaja Tanja Komadina, od leta 2020 za- poslena pri Mladinski knjigi kot likovna urednica, to »edinstven založniški pro- jekt in priložnost, da se zazremo nazaj in v prihodnost ter obeležimo 80-letnico ustanovitve, ki jo bo založba praznovala leta 2025«. V izboru naj bi se prepletale podobe domišljije, ki predstavlja novej- šo produkcijo, in tiste, ki so sooblikovali tradicijo slovenske ilustracije – ter za- ložništvo. »Spremljajoči katalog zajema predstavitve likovnih umetnic in umet- nikov ter prikazuje mozaik radostnih, poetičnih, ekspresionističnih, humornih in skrivnostnih podob iz sveta ilustracije, ki so jih ustvarili z založbo Mladinska knjiga,« je še zapisala Tanja Komadina, ki je podobe za monografijo izbrala in likovno uredila. Ilustratorsko mapo in sočasno knjiž- no publikacijo je oblikovala Sanja Janša, njena je tudi zamisel za naslov Veličastnih 30. Veličásten je pridevnik, ki vzbuja pozornost oziroma občudo- vanje zaradi velike razsežnosti. To naj bi bilo tudi vodilo pri izboru. Glede na to, da nobeni izbori nikoli ne morejo biti objektivni, se v subjektivno komen- tiranje izbranih imen ne bi spuščala. Iz lastne izkušnje vem, da čeprav je o na- gradah velikega mednarodnega Biena- la ilustracij v Bratislavi odločalo deset članov komisije iz vsega sveta, o objek- tivnosti nismo bili čisto prepričani, ker bi vsak od nas glavne nagrajence izbral drugače. Verjetno pa bi dobro premis- lila, če vsem izbranim ilustratorjem ali ilustratorkam omenjen pridevnik zares ustreza. T A TJ A N A P R E G L K O B E V RAZREDU NAVIHANIH FILOZOFOV Chiara Pastorini: Pravi modreci so uporniki. Ilustracije Perceval Barrier. Jezero: Morfemplus, 2024. Strip z naslovom Pravi modreci so uporniki (Les vrais sages sont des rebel- les) je še eno v vrsti literarnih del avto- rice Chiare Pastorini, ki jo je slovensko bralstvo spoznalo šele leta 2023, ko je izšel prvi slovenski prevod njene slika- nice Barve življenja (Le goût de la vie). Pravi modreci so uporniki je njeno drugo v slovenščino prevedeno delo, ki je izšlo leta 2024 pri založbi Mor- femplus, za odličen prevod iz franco- ščine pa je poskrbela Janina Kos. Chiara Pastorini je po izobrazbi doktorica filozofije, svojo strast do te stroke pa se trudi predajati tudi mlajšim generacijam. Leta 2014 je v Parizu ustanovila združenje Mali razsvetljenci (Les petites Lumières), katerega namen je pri otrocih in mla- dostnikih razvijati veščine, kot so konceptualizacija, problematizacija in argumentacija. Napisala je več fi- lozofskih informativno-leposlovnih del za otroke in mladino, eno izmed njih je tudi že omenjeni strip Pravi modreci so uporniki. Gre za 173 strani dolgo delo, v ka- terem pa avtorica ne poda ene same koherentne zgodbe, pač pa so vanj zajeti