11. marca (Mardi 21), 1924. STEV.—NUMBER 6». 1103. Ad «IOcl. 3. IS17. ulWM - J— 14. Iti». Tremi Francozi se sdaj Tpniujtjoi Ali »mo ao prodali Morganu? Kaj J« ie nalaga? — Napadi na Poln-cereja. Uiti aahtevejo, da vlada informira parlament o Morganovih pogojih. Morganova dolarska okspodicija odrinila na okupacijo Grčijo. Rusko-kitajski konflikt. VtktnK.lu VM» J« od.lovll» MT-jMdtto «Mtopntk«, k* J» n- obtoiujejo Àmertke, Francijo te Japonsko lntrlgiranja. London, 20. msrea — Brsojav-ke is Pekinga, kstsro js prejela ••Daily Mail", ss gissi, da js ki-tsjske vlsda odredila, da * mora L. M. Ksrshsn .zastopnik Unljs sovjetskih republik, sspustiti Ki-tsjsko. Poroieveleo pravi, da ja poloiaj salo rseea, Pvklagaka vlada js atorlle ta korak —• ae gleel poročilo — ko je Karahea aabtevel, de more Kitajaka v trak dnab ratificirati pogodbo primaaja eovjetôV, katero j« podpisal kitajald dslsgai Wang. Moakva, 10. marca. «4* Urada! eovjctakl organ "Isvsstja" pila, da j< kitajska vUda odkloaiU ratifikacijo rusko kitajske pogodbe vslsd Intrig Američanov, Francozov ln Japosisev. [ ,4H«>vj«taka vlada ima avtentična informaoljc", plia omeajsal Ust, ''da so Zdrulen* dr leve, Prsnelja ln Jsponaka, ki nedalju-ji jo bojkot |n as hotelo proti i. S. viaAft "T* Kitajsko ss svojo kolonijo In pri-aUljo a H. H. R ne prlmanje njihovih nepoaUvaih pretenzij." Peking, ao. maree. — Pogaja* nja med kitajsko vlado v 1'eklefu ln sovjetsko Ruaijo ao definltivao pretrgana in Leon Kerahan, sov- Ijetekl poslanik, ki js vodil pogajanja, mora aapuatiti Kltejeko. Qlevni Vtfok spora je, ker RualJa zahUve, da oatsns Mongolije pod kontrolo oovjetov, Kitajska pa sshtavn, de upreve kitsjsks vshodne Iclesnlee preide v kitajsko roke. Francoska vlade Js Intervenirale v prid Kltajaki. ,%'Aangsj, 20. msrea. — Japonsko bojno brodovjs r Talngtavu Js bilo danaa pojačene s Ikvedrono 10 ladij, ki imajo vaek čas odpluti po raki Jangtae do Kankoya In morda la dalje. Vpričo rusko-kl tsjskegs poloûja je ta manevrira-nje japonske flota salo snalilno. Vojaiki bonus v sanata Odnošaji med Bolgarija Ii Jagaalavijo. TritiaoČ Mseedonoev aretiranih In napetosti med Belgrsdom in Sofijo so nekoliko ponehale, .j Sofije, Bolgarija, 90. marce. — Po enem meseca velikih napetoati med Bolgarijo in Jugoalavijo ss js aitueeije nekoliko izboljleU. Ju-goalovanakl poeUnik v Sofiji, ki je odiel aadnji mesec, se jc vrnil s zahtevo, da Jugoslavija le vedno čeka aa energično akcijo bolgarske vlad« proti maeedonakim ko-mitalem. Bolgarska vlada ja do danaa daU aretirati 3000 Meeo-doneev, ki ao rogoviiill ob srbski rnejii aretacija aa nadeljujejo. Politične kriae v Jugoslaviji je tudi pomogla isboljletl situacijo. Mandati Redičevih poslane»v na Hrvaškem ao sdaj priznani ss veljavne iif is le polovtee redi-čevesv pride v parlament, lahko pade Paiičevc vlada. • r Idrniene drflaro. Meaieo City, 20. aaeree. — General Knri'|uo Ketrade, poveljnik faiiatovakih iet ne sepedni fronti, jf včeraj pobegnil e pomikom U l'uerto Me s tre v XdraJene drla v«. V Mehiki ee vračajo noraaaln« res-mera. ¿cleaaiae med Vere Crusom in gtsvnlm m ««lom, ki je 'takem vata je nejvai trpela Je la popravljena in promet je vpeetaefjea svojo arrčo, de bi Uravnal U sede va ieven sodne d ver ene. Pe tudi te ai »U pomagalo, je izpovedal policaj Wiee. PROSVETA liit, ko je bito možu Ob nedeljah prepovedano celo poljubiti svojo ženo ali zakonskemu paru «odeti na vrtu v aenci sadnega drevja, kot pričajo dogodki, ki so »e odigrali v državah Haasachusetts in Connecticut v kolo-nijalnih časih. Naročnina s ZWtajeM Iršavejlsvea CUcaga SI l«ta la $t.H eo tri mnmi Clle«o MM i SLIKE IZ RASBLStN. D«1mm v «U«hI« a* pr. (M*tm ll-M) H«f valoo« Imn i I Ji itia lima piliMl mnMm. PmwH» vmmbí Ai vm j* i klM, a» M fM M MM 7.X5T- *»/" dwfci.« 1& f f/- 'ttjgT Kir SC IZZA KOLONUALNIH ČASOV. Američani emo ponosni na svoj napredek. Ako pa napredek pogledamo pod drobnogledom, se kmalu prepričamo, da se ga drži marsikaj, kar sodi nazaj v koloni* jalne čase in ne sodi v sedanjo dobo elektrike, pare, jekla, submarinov, letal itd. Nekatere izmed trinajst originalnih držav imajo postave, ki so bile mogoče takrat izvedljive, ko so prvi na-s$ljeniki sekali po deviških ameriških Šumah in obdelavah debla s sekiro v pripravne klada, da s njimi zgrade svoje hiše. Pa tudi za tiste fese so bili ti zakoni pretirani. Pametno je, da ima vsak Človek en dan počitka v tednu. Nemogoče je pa v sedanji dobi razvite industrije, da bi vsi ljudje počivali na določen dan v tednu, pa se naj imenuje tisti dan nedelja ali pondeljek. Ako bi zahtevali kaj takega, bi moral počivati ves promet na železnicah, na uličnih khrokihi Pi vseh ameriških ladijah, pa naj se nahajajo na morjih ali ni jezerih. Na tak dan bi ljudje prebili večere v temi, kajti delo bi se moralo ustaviti tudi v električnih centralah. Ljudje bi prezebali po hotelih, v apartraentnih hiiah, sploh povsod, kjer je uvedena centralna kurjava sa več ljudL Tisti, ki jedo v restavracijah in hotelih, bi morali biti na določeni dan tešč in bi ne smeli uliti ničesar, ker kuharji in natakarji v hotelih in restavracijah delajo za mezdo. Prepovedana bi bila gledališča, ljudem bi bilo prepovedano se voziti v avtomobilih na izlete itd. NaiteH ti lahko ie celo vrsto opravil, ki bi se morala opustiti, ako bi bil v tednu določen dan, na katerega je prepovedano delo. Ljudje bi seveda trpeli. Take postave, ki so v Ameriki poznane kot "plave poetave," postoje ie v državi New Jersey. V tej državi je prepovedano vsako "hlapčevsko" delo ob nedeljah. Ta postava je bila nekoč sprejeta, ker je zapisano nekje v sv. C2, da so hlapčevska dela prepovedana ob nedeljah, se pa verski nestrpneži, ki zahtevajo, da se take postave spolnjujejo, datiravno so bile te postave v državi New Jersey sprejete v letu 1791 Te ljudi imenujejo po-bol jievalce 1 Resnica Je, ako je postava sprejeta, se morajo ljudje po nji ravnati do njenega preklica. Ampak ravnotako je resnica, da bi moralo ljudstvo zahtevati že zdavnaj, da se take postave prekličejo, ki ne soglašajo z razmerami časa. Verski nestrpneži so vedno bolj godrnjali in grosili policijskemu načelniku v New Jerseyju, N. J., da ga obtožijo sanemarjenja njegovih dolftnoeti, ako ne polovi grelnikov, ki opravljajo hlapčevska dela ob' nedeljah. * Policijskemu načelniku so končno pričele preeedati U grožnje in da dokaže, kako nesmiselne so take postave sa sedanji čas, je uvedel preiskavo samo v enem delu mesta, da se prepriča, koliko ljudi m ne briga sa te postave In kaj je pronalel? Trideset tisoč ljudi! Imena vseh teb ljudi je dal zapisati, da se predlože veleporoti. | Policaji so sspisali celo ljudi, ki so pometali hodnike pred svojo hišo, da so kršili postavo. V neki cerkvi so zalotili mežnarja ali nekega drugega cerkvenega uslužbenca, ki je kuril peči pod parnimi koUi, ki so greli cerkev in župnišče, ker je kurjenje peči tudi hlapčevsko" delo. Po našem skromnem mnenju bi morali policaji zapisati tudi svoja imena med grešnike, ki opravljajo hlapčevska dela ob nedeljah, ker je zapisovanje imen tudi hlapčevsko delo. Ravno tako so aretacije hlapčevsko delo. Pravično je, da imamo en dan počitka v tednu. Ako . O. — Blatena, pre-«rečna aaeelbina. Cujto ia strmite! Javen «veti mlaijon — listo-lilki ahod bomo imeti Sveta mat-ka čenatohoveka in naak ljuba Jo-hence, «ščitnice naie fare, lapro-alta pri vsemogočnem bofu mi toot in zveličanje u vse grelne koale v nafti naaelbini. (500 dni odpustkov, kdor a trdno vero iz-moli označeno sveto molitvico, iz-dano v Barbertonu, O. 1924 let po Krietu — brez dovoljenje rimskega po len terja.) Nič ae ne mej, dragi čitatelj. 8tvsr je raans. V nedeljo 23, mer-ea bo za našo naselbino nadvae pomemben in nepozsben dan. (Glavni smoter sboda je bedgri-ja) Na duhu bolni ljudje si bodo belili gUve, kako bi ustavili napredek Slovenfke nerodne podporne jadnote in preprečili pri-atopanje v tukajino društvo "Trl- JleVS. N. P. J. ter da m prive-ejo v naročje matere eevkve nazaj vsi brezverci naie naselbine, ki aaj m spokore, in grešni koali očistijo vseh koematih grehov, de u Vi modele pripravijo na "ne-bee. o kraljestvo/' Da bo shod vabljiv in da ae edaovejo tudi grelni kozli, bodo aervirali brezplačen ihaha (guleš.) Rojaki, v nedeljo vsi na guleš, e Vsak aaj se pej priporoči evete-mu Urhu sa dober tek. Program shoda i 1. Zbirališče vaeh vernih in na vernik klečepleaeev na Mulberry eeetl. 2. Ureditev aprevoda iu pričetek korakanja. 8. Med korakanjem molitev prepevanje evetik pealmor; konec korakanja. A Vstop v boljepetno dšamijo. Nekrvava daritev, formalao vino ia iprepočena moka. • 6. Pobiranje bekliše. 7. Pričetek korakanja nazaj v , dvorano na Mulberry ceeti. •8.Konec korakanja nsasji otvoritev »hoda ia "tovor}". 9. Jedro "govorov" bojkot pro-;, tl Slovenzkl narodni podporni jedaoti ia tukajšnjem! društvu "TtigUiv". 10. Servlranje ikaba (brezplačen guleš») U. Pobiranje proetovoljnik Lfri epevkov v čast ia slavo botjo. 12. Zaključek komedije. lUrtia telaanikar. nedrševljani ln tudi taki, ki m le mrtvi. AdminietrMija je očividao truetu na Chieholmu naklonjena. Mesto da bi bila stvar pospešila, še zavlačuje. ,,, • - , Prebivalstvo je spoznalo, kaj namerava adminiatracija jeklarskega truste, ki dela proti intere-som našega mesta, aato je koaaoj čakalo 11. marea, da ae z glasov-uico v roki izreče proti ajl Jeklar-skemu trustu je a tem zadan tako velik udarec, kakoršnega nI pričakoval, ker volitve eo izpadle, popolnoma proti nji- Oliver Mining Co. ao mesta po Meemba raagu trn v peti. Uničila je mnoga, in tako bi rads stori-la z našim maatom. Chisbolmu bi ra4e sadaU jetiko, da bi hiral kot druga meete, a prebivaletvo m je nevarnosti zavedlo, da ne puati nobenega'''jetičnego bacila" več v naše mesto. Ljudstvo je dae 11. marea zvečer priredilo ovacije novoizvoljenemu Šupanu Austinu, ko ao bSi prešteti glaaovi in se je izvedelo, da je isvoljen a veliko večino glasov. Volile! eo pleeali navdušenja in ko je prišel Austin iz glavaega volilnega etana na uiioo, ga je mnoiica prijela in peela na ramah tri bloke doječ do meetne dvorane. MlelUi eo, da bo novoizvoljeni Zupan )mel zahvalni govor, a bilo je toliko občinstva, da ai bilo mogoče mu naetopitl. Tudi natege Lovrenca Pauškvaaa, ki je iavo^ ljen kot truetl, eo dvlgaili vboko v zrak, da ga je ree lahko videla vaa mnošiea, ker moš je viaoke postave. — Joaeph Ula. — It marce m se vršile obliaaka volitve. Borbe je biki letoe hujša kot kdsj prej, ker eteli eta al UMproti močni stranki, prva meatna, druga pa ona jekUreke korporMije. Po novi nnunesotskl poeta v l ae volijo truetiji H tH leta take, da dva ostansta stara pri vMkem novem koncilu. Predsednik, zapisnikar, blagajnik ia en truetl M voUjo vsako leto, ker je pet omb v kes« otta. V Chieholmu je letee zmagalo mestna stranka. Isvoljoni ao Jo-soph Auetla aa *prcd»rdnika, la prej večkretnl predsednik, aa it* pisnlkarja Oskar Rorin, aa tniati* j a Lovrenc Psulkvaa, primorski Hrvat, la prej velkratni kandl-dat. Meetna atranka je dobila ve* člao v novem obšiaskem svatu v Chieholmu, lsvolila je vae tri sove takoavase liberalne keadide-te, u katere ee ie Ijudetvo eedinl-lo is jih izvolile. \ Jeklarska korporaelja ja zgre-«lila vm po Imenu Frlaar, ki je jo inkorporlrok zdaj pa kole od našega meila Chlaholma anektl* Rontoa, Pa, — Z delom gre počasi. Samo tri dni no teden imelo mo dela. Sem koditi na evetujem nikomur, ker dela tukaj je telko dobiti, če ga pa kdo dobi, m prestraši voaičkov, da gre prec dr* «am delat.V ? t |H *J Z pust jo prišel in odšel. Telko ga bomo epet pričakali, kajti v zadnjem predpuetu m nismo nič sukali, morebiti m bomo kaj po veliki noli. Prav rad bi videl, da bi se znašel ekupaj kak "kršnjakl parček", da bi m sukali tudi mi PXjiMid1 klub asm vsekeko dobro obetojl. Vaak Han piala avoj 4puf» v štecuni, kolikor je porabil šez mcaee. Odzdaj naprej bomo jmeli seje vssko peto nedeljo v mesecu, eato Člani paske, dé se bosts vsake udelešili, ker so se-mo tri v letu. Doetl valnega imamo. Morda si kdo Izbere boljšo polovico as drugo zimo, ker te je itak le konee. Meni bi posebno aedaj prav prilla. kajti pomiti mi je treba. Iavolili m me zajpomlva-la, aato moram prenehati. Pozdrevljam vae pellarje pe A-meriki in naročnike Proevate. — a pečlarske seje. f Pa se bodo le rteksteri oglasili, do sam eoeislist, ker tsko pišem Saj vem, kdo bo tako rekel, tisti, ki tako radi vso verjam.joVča-aih so nam pripovedovali, kako je od rese ii ik Jezua Krialua kril bo-sil, po krvavi pot potil. Zdoj pa ia aami vemo. kaj ee pravi krvavi pot potiti, krile, ki jik nosimo mi, nieo alč Ulji. Bratje! ne svstujem vam, da bi hodili sem iskati delo, ker dela še aemi nimemo. Mislim, da bomo moreli le sami od tukaj drugam. Prosim delavec le iz drufih krajev, da bi kaj piaall, kako je pri njih z delom. ' Pozdravljam rojake po eell A-meriki, ie najbolj pa pohlevne elovenzke pečlarjc, — T. I. Poročila Iz Jugoslavijo, Od sslegs stalnega poročevalca 38. februarja 1984. 'if rati preMj semlje e prktl* da kblikor bolj glasno bodo sahtevali, da gredo ljudje ob iedžkh v cerkve, toliko manj Jih bo vanje prihajalo. ! £ m isUU oa iaTviiJ ^Su Državna legislatura seveda najloije reši to vprašanje, U jih toilfleiro In nam ja dov«.' ako frekllče postave, proti katerim ie bUa velika opozicija 'J*** u •rtealairanja meeta. Ti-že v osemnajstem stoletju. Danes l|v|mo v dvaiaeUmio. peemnajstem Poletju. Danes živimo v dvajseUra sto-1 , ^ letjuin svet se razvija naprej is ne nazaj, nasaj v one ¿m^iZ te a Bradj, W. Va, -r- Vaak dopis prečitam, ker w*k nekoliko opi< le o nadlogah In raamerah v na Mlblni. Tako nimam jaa kaj do brega pleati. Operatorji m aaa kar u nedoločen Im deli pošitni-ee. Rov so eaprli, pa nič no^vemo zakaj. Sni ai tolmačijo tako; dru g! drutače. Je pač teko, da delev eu nikdar ne gre na bolile, le > elabie gasimo. Komaj dehvM slu-II per meeeoev vsaki daa, le ga baroni vstavijo, M. zdej imeš pa le doeti, zopet potroši tlato. kar ai dal aa etraa. Takemu lepanju poloiaja M delavstvo al nihče drugI kriv kot nepopolna orgsnisMlja. Orgoaiza-olje emo eeveda člani. 61 bi bili «•lani pri U. M. W. of A. val tisti na drugo atran, ki silijo sa Levi eo». bi bili S ergunizacijo molacj-H. Pa ker je vse tako kot pet pr-etov no roki, koterik dva niata enaka, ee nem pe take godi. Še tako deleč bomo priili po tej poti, da bomo deleli po 1? ur ue dan, kot emo delali leto 1907, slu-lili bomo pa po dolarju 8$ centov. Leta 1907 sem bil aa Jugu, kjer mm vprašal u delo pri šeleanlški progi. Se tistega mi boa si kotel deti. i Ugovorom, da ima preveč srni. Prevozil ecm m po vsem Ju. gu od KeUforaije do Floride. la v Floridi mm debli delo aa do. lor pleše na dss ps krasa na farmi. Leto 1SR aem se kole niš bolj-late. Oc bi Ujse bolj štgdirsl razmere la delel uko. do M kilo sam pre*, bi ubteve! samo lest ur delo In pet dni as teden. Ka ko bi to akrajlele Bceapoeleaoot med rudarji? Pa mve. I.«jee red aatreie podjvtnika« la ti rmll v|. dljo. da ja del dalantva v*Um» hrvr pasla ' ( I Radikeleka veČina je erečno spravila proračunlko debato pod atreho in eprejels proračun a 118 glaaovi proti 51. Poročevalee večine je izjavil, da je proračun dober in ravnoteije realno. O uradniških plačah m je izjavil, da je kredit predviden v proračunu sa-dpati velik za tiradniitvo, kar ga po redukciji le oatane. Niao pa la-kazani izdatki za odkup ftleznic zato ne, ker bo veljal za jufno železnico poseben aakon. ; v Maši eemtaikL Veni zadnjih aaj m ja bavU ministrski avot z zunanjo situacijo .v zvezi a poročilom nalaga pa-riikega poelanika Spalajkoviča, kateri je tudi podsl dopisniku "Matina" senzacijonalno poročilo o položaju na Balkanu, kjer zatrjuje, da poetsjs pololej na BaW kanu ekrajao obupen valed tefk, ker pripravljajo Bolgori razne opaene projekte, ki se ram o rej o razviti na epomlad v krvav konflikt Nedavno m je zbrel>v kraljevem dvom avlt narodna obrane pod kraljevem predsedstvom ia določil program sa politično in vojeiko akcijo. Hekaj dni pozneje pa je bil v Valoni sestanek bolgar-akih in turikih delegstov sa ietočaano akcijo, no rasnih točkah naie meje. Na Duneju po se ja sestal ief bolgarskih komitolev v Albaniji Probogerov z odposlan-ci Probujajočih ao Mad^ov in a Barjam Curo, vodjem arbeneških četašev. Vai ti eeatanki imajo namen voditi eknpno pkcijo proti nsši drlavi. NI dvoma, da Voji temu na čelu macedonaki komi-tet v Sofiji, ki je tajno podpiran od bolgarsks vlade. Za bazo operacij Je določena dolina reke Strumnioe. Koncentracijske točke ps po Čuetendil m akcijo proti Krivi Palanki in Kumanovemu Dšumaje aa napad proti 6tipu in Potrll za »satop proti Btrumniel, Nogotinu in Gjevfaliji. Provijant, materija!, oroije is musicije eo nabavljeni v teh koncentracijskih centrih. Na razpolago imajo tudi dovolj deaarjs od raznih udru-ženj. Napadalci ut>ajo. da bodo ns U nučin a terorjem uničili od por niuceclonskega prebivalstva, »palajkovič povdsrja, da nall drlavs ne more vel trpeti eitue cije, ki dovoljuje Bolgerom, de perijodicno rušijo mir v Julni Srbiji. Poročila pravijo, da Bol-f ari nepveetano propagirajo v eeli Evropi maeedoseko vprolsnjs in eo poMboo delavni ns Angleikem. kjer londoneki listi objavljajo in-tervjuve e Todorom Alekaandro vhn, vodjem meoodonskih četeiev, in ljudmi, ki eo bliao sofijale vM de. Sploh preuapeti Bolgari ved no rovarijo proti naši dršavl in hočejo, da bi UM aol cvet aovralil. Ne moremo kontrolirati ako ao tc vesti povsem rcznlčne, rečemo p<> lahko, de niao brez podlage. V slučaju, ds naa napadejo, m bomo irotovo anali braniti, četudi vladajo v naši drlavi Uko miaerne raa»ere.' ^ Produkcija piva. Naš lanskoletni pridelek piva znalo 800,000 hI, kar po eeveda n! zaatnvelo ao domel konaum. .V obratu je JO pivovarn- laduetrtjaka peasJOa S V enem ud njem dopisu smo po-SOŠSli o na pitju Jp.dustrijskegs posojila m Angleškem, ki ga je mfauetfski avet le odabrR. Se«Uj ps poročajo, do pogajanja aiao privadiš do uapeha radi praUlkih plačilnih pogojev, ki Jik je otavUa angldka akup n« MeteoritlTj n*^ je adaj dom* I Pre»l leti no mnogi ecj^i JI drugi srečolovei - potovsM !| Alaako iskat zlata in ho«aml Večina je prišla nazaj s prsnü3 iopi. Malokdo j« nakl bo^tT! Alaaki. s Danca ja drugače - hvaU LI dakom, ki ao iznašli prohibits Kdor hoče danes naglo I gre v bližnjo prodajalnico £ile21 m kupi kotliček, ki dri, osem galon. Neki rojsk v eh:, », I je v enem letu stržil aau.ooo dj 1 gi rojak pa, ki je kulisi' Jj munšajn", je dobil $13,000 i}| odšel v sUri krsj prilično bog,»! daai ni imel oenta, predno je uiti I kuhati. I Danca je Alaaka doma pri miJ oo* Mor nanovo oesarstve. Blufarji pispajo, da Frauelja sil Nemčija Francosko Ijadstvo dal ja bolj podjetno kot nemiko, utel ae je frank tako hitro opomogel lJ zlezel nazaj na pet eentov. I Fraak bi b^l danes te blicj enega cente, de bi JVancijs BJ bila dolina Morgana 400 miljoBevl dolarjev in ako bi Morgan ne ia«{| Obilih inveaticij v francoski j«.l klanski in municijski industriji.j Morgan ne mara finančne ia eka-1 nomeke krize v Franciji, dokWi more pomagati in sato je dvifofl frank naaaj na pet centov. Cega-1 va je Francija f Francoska ib Morgañovat • • • tonekam je treba še eno nas. , racije. Dopienik piše v 01. Sv.: "ju imam najrašji 'Olas Svobodi "J moj brat ima 'Proeveto', moji seetra 'Olss Narods', moja mati | po 'Ave Micko'. Vsi smo ene krtr^ a vaek po evo je Bogs moli." • e e- Zadijsnoi v Belgradu. Dokler eo bili Indijanci — p r«. vi, atoprooentni Ameriksnci — k gospodarji Amerike, ao premetesi Švropojd lahko kupili od »jik celo delelo sveta sa par koUkof pobarvanega stekla ali steklenice Jugoalavlja je dala Italijanom Reko, Italija bo pa d¿li Jugo-alovanom kardinala. Ako je Jup» alavija tako indijanska, Ubke' dobi še enega kerdlnala ta Dalo* cijo in tretjega ee Triglav. Kir-dinali v Ritpu ao llšp in koajek, ki ne etane Italijo nič, kdor p» hoče imeti ta eeneni luksui, fi mora drago plečeti. Amerika tudi še ne ve tege. Mueeolini ve. Njeni ja katoliška vera italijanska ven, ki se mora izplačati m Italijo. | ¿V o o e Parado parazitov. Dolarji eo vojeke pijonirjev. U dolarji gre zaatave, za mstavo gn( trgovina. Nevednost in praanoverooit »u aeetrl, u katerima hodi kuta. (Dance ee kuta vozi v '•Columbia Sis".) aaa Parte as Rooky Mountain!! Odker jé v Weablngtouu va jsvns lastnina na prodaj — tudi tieta, ki jc pribita in priraičena -. M treba komieijo, ki bi preštela yoke in jezero pg Ameriki. »e|>j če kaj manjka. Mor|on naj bo pfcdaednik. Ako miali ameriško ljudstvo - j ki Matoji v ogromni večini i» bolje, ds »voli naravnost Dob*' nyja, Sinelelrje eli katerega dm-gegs kepitelieta. Potem I« >mM zgrsisnje in preiekovsnjc ntp^ trebao. To, ker denes isirouj*P škandal, bo potem busmr*. e • • LjubOek princ. ' No Angleškem i«t,r*5 kí hoče biti bodoči krslj. KsciH* ima amok», da rad telebuc s k<»ujfc ker je silno neroden. Ko j« P^j pred nekaj dnevi.sijer.^l j in izbii dva zoba- Ubor.uks da pe zdaj nima drug.U kakor da »i preprečila ^ prinčevo naarcčo. bani RseDesPj je prosil fantička, aaj •vf'J is čuva evejo dfegoccio kole. Stvar je eilno čudns m smešna, todo klsdno kri, Tako deluje rtrvoluojja^B ♦ Moja lena, o|čvn>dnlca, uie ja kadslmo zapustila . . . "Beli, beli! Maja jc mnogo budobnejša. QHSfl' je osmreč hudobno pri meul' " FraeilškaMka l«i- Ul K MH - « aismUsem v Ameriki Kak« K ' Z.T d. aagekielks in m* ^ Pater le nI nič ara-T veš, da jc lagati fi^^ MARCA PROSVRTA (F^krtud Prese.) dlitrikta podplttD» hj. (drisve Weshing-nriziuosjo ruderako WU-Ljeli novo triletno »««U- ¡i; katero .o ji» prod topniki orgsuizscije. P* podP'"M te fll jooo rudarjev dela., tapeti'- v gaattlu dobili partttk. I Wssh. - Tiskarji iu Hji v Scuttlu ao izvoje* [jeatov wezduega»poviika, l a naiaj od t januarja temelju nove mezdne po-imajo tiska raki delavci £.¿0 /a delo podncvu in ■ delu pom>ci. Ekspeditorji L h0 dobili *7. Pogodba u vse tiskarne časopiSov irntlouiiki konvenciji." jc rakol Mabouev. .Svata vil jo jc Ikuil Msulej, ki j« tajnik senatorja Ls Polletta. Zato jc to pač La Kol-lettova platforma." Mahone? jc omenil, daje imel konferenco s senatorjem La Kol-lettom. NavzoČpa ata bila tudi A. Shapcr ln John F. Sinclair. "Nikakor a« morem te uradno reči, da bo La Follette-go*iloc volilne llete tretje etranke," je re. kel govornik. "Tega senator če nam ni zagotovil. Ali vstk človek Japmaka priiilaiiko vprašanji. tajnik nemikotekih jtv izpuščen iz zapora. Bsy, N. S.—jim McLsch II tajnik rudarske organi \ 26. distriktu (Nova Sko- da ramo aedaj. kiterefs je Levvia odetavil g juliju in kateri je bil v obsojen na dve leti zapore •pintsrstve proti drle vi" Inji izpuščen na avobodo. ti delavskih organizacij ao irl« pomagali. Protesti eo klovljeni tudi na delavsko , v Londonu in mogoče je pri. tim kak migljaj- Ko se jc lian vrnil domov iz ječe, ga i rudarjev čakalo na poetaji Ki z godbo. razmere v Kanadi ril. — Tukajšnji deloda-■tavbinski stroki ao napo* zaiitnje mezde za 20 od- z zdravo pametjo more priti do zaključke, da bo La Follette voditelj nove tretje stranke. Vsakdo more to rezugieti. "Senator La Follette nam jc rekel docela jaeno, da nimamo ni. čessr pričakovati niti od republikanske, niti ne od demokretske stranke. Ljudstvo ne more zidati nobenih upov na nobeno. Fozvol nas je, naj organiziramo kar naj več dršav po vzoru driave Mlane aote. Namignil nam je, da ae vrle v predsedniško tekmo, če mu bo to pripuščalo zdravje. In jaz lah-ho rečem na tam mestu, da je njo-govo zdravje krepko in čvrato. In ie nikoli ga niaem videl, da bi bil |gbo dobro izgledal, kakor izgle- V Oklahomi tratja atranka? I laiarji u vrgli pogodbo. Bay, N. 8. — Rudarji v Otiji so v splošnem glaso-zavrgli mezdno pogodbo, I je podpizzl provisorični diši odbor z British Empirc | V pogodbi je bilo rečeno, mezda rudarjev sa nskoliko ,toda poviiek je bil odbit cdjcu premoga za rudar-ogodba jo bila aavriena s 2506 glasov. rji zdsj delajo brez po« Družba pravi, da ae bo novih določb toliko čaaa, bodo hoteli rudarji delati, bričai distriktni odbor ne | bi naredil. Odbor amatra, mu rudarji izrekli nezaupni-odklonitvijo pogodbe. ve za kanvmlj* tratja stranka. «polis, Mina. - Pričela priprzve za gibanje, o kate. pravijo politiki veeh etreak, to eno uajvažnejiih v lstoi. političnem meteiu — pri. re ** oestanek narodno kon-Mit tretje itranke, ki bo ime* ua senatorja Roberta M. U ,ita i* Wisconsina sa pred* toega kandidata. Konvenol-i »mu vršiti dne 17. junije. Ml^auo konvencijo jo odo, i uradna konvencija kmečko* strank« v K|. Cloudu "j« petek. Konvencijo so odo* poprej razne konferenco m delavskih pa progro "h ortfsnizaelj po eevernoza-aiii «¡rfavah. issnot«. ki je bila prva drla* « "tere so bili Milani v kon-1 ■»¿je, izvoljeni na volilal U-»»"«'•ko delavske stranke, ba ■s \«eeet minut Ht" aek» delegat vpggifl, sst.va:« gla*o%a • dug0iJ«. k« ga t ivne i >go v novem na* ^«»ii ste1 * 1'fdaednik negativna plat aa glasovanje. * * da ni vedel, ic jc šlo I'4 »mjo at^r • í atfnrmg j« ^«m, lt. ■ - J- Ml. i adulase ns Oklahoma City, Okla. — Ka« kor priče kujejo, ee vdeleil pri-bliino 800 delegatov konvenojjc, kl jo priredi kmečko-delaveke rekonstrukcijama liga v BI Renu koncem tega tedna. Politične atruje so zelo razcep ljane v Oklahomi. Bivii governor J. C. Walton se bo poganjal sa vodstvo neosiraJe se na elrensko konvencijo. Kandidiral bo na neodvisni volilni listi, ki ac ne atrinja z vero kakluk-sovske organizacijo, de vedno precej močaa je v juinovzhodnem delu oklabomake delete, kjer je malo potov in ao prometne zveze oteikočene. On upa razcepiti radikalne glasove na demokrataki primarni volitvi. Pričakovati je,precej hudega viharja na konvenciji o vpraia-nju neetraakarskega boja, ali onem tretje etraake. Na konvenciji boata igrala ve* liko vlogo tulzaneki milijonar C. J. Wrightsman ln eeatnl komisar Paul Neabltt Oba sta ie precej 11 beralna, ali Wrightcman je meo« da prooej na boUem od Neabitta. Iz boja aMd tema dvema aa uteg ne iseissiti to, da ne bo konvenci ja imenovala ne prvega, ne dru gega, nego Človeke, o katerem splofc nihče ne staje eedaj; če ne pridobe radikale! konvencije sa tretjo stranko. Odstavljeni predeednik driav uega kolegija George Wilson jo dejal, da je a demakratsko stran kko pri kraju. O njem gre glas, da so si ga izbrali radikale!. Če se konveneija odloči za demokrata potem bo George Wllzon kandi diral na neodvisnem volilnem llat ku, če ne bo sprejeta tudi v se natu postava, ki ol dovolila dr lavno tretjo stranke. Wilson bo orgsnisiral kmečko delavska stranko, ki bo podpirala nsrodno gibanje neozimje sa na to, da sa bo liga vdelcilla boja na demokrateki primerni volitvi Ligaii utegnejo biti peraieni, to pa east rentage, ker ja cela etran ka priila pa Waltonevem izdaj atvu ia odstevljenju reekeljoner-com v roke. Regularni pristal, U SO si evojčae prizadevali pridristl rs dikaine siie v stranki s tem, 4« eo jim odrekli praviee <|a organi ziraaja novi stranke, eo se neve-lliali evejih nekdenjih privvien cev. Soeijeliatl so precej glasni na svojlk sejah ter trge Je kole s demokratskih svetnikie«^^H 'Vse keie. da be tretja strauks aa bojiiču ia da bo imela delaj»! te aa aarodnib koaveneiJah|H Zelo značilneje pa ta, ds h vae različne politične frakcije v 0-klahami čedaljebolj ogrevejo aa U Fallettovo predeedaiike kandidaturo. Lieti, ki eo ss poprej nagibali na atran kuklnksovak« orgenlzaelje, pravijo, ii 1*1 bili pripravljeni podpiretl wiseunslo-skega sens terja aa keterikeli ve-lilnl Ued. Cš b! ne bi)a predloga ea tre lio stranko sprejele, potem aej WlWen nastopi kot Mmoiiejarl lor organ ura vsaj jsdrele tre I jo etrsnki» teko mu svttaieje njegovi prijatelji Sedanje drla Washington, O. 0. (Foderated Press.) — Da bo sprejel priselnl-iki odaek v senatu liughesov ns-črt. po kalersiu b<» dovoljrtio pH-hajati Japoncem v tO deielo po ilol(WH Aadvc« Vldfšsh. R« P, J* SI. Jitsmss, Pa. «C SaHktttlbsi ujalb Ut.Ubaae •a^TiIdTtuSu cH>k' m09émik sUtUa Ué* ZavaeSalb. ni «vssai pan Job. curiak, sis w. iu? k, POROTNI OOtBRi IA« Uaiaamaai. , ,, ■ J ,l,|k amy www* v anorwo^i pvo^fwmni ^me BOLNIŠKI OOSftki OSREDNJI OKROUBi ^fSsv^^pdaedalk, SOST-SS Is, Uvraáele Av, VZHODNO ORROUKi Jacob AmbeaiM. Sm SSS. Mean, M«. , „ J*km Qr«4«li, t SSS t Pmsr AoaJCIsOfUad. O. CAPADNO OKROUKi Aatoslslsr.bsa 104, oi^s, lUaa., ea MIHU' PrMl . ^mfah. SSIT . Okla* MIhe Rugel, Kil llwbdLr S» Nnda«rni odbor: W. Nth Sin Cbleaao, lit, Pvaab Oh wmu» situr, sala st cuit iu Zdroiitvoni odbor: JOHN KAROOOK — RUOIKR T. DIRS "življenje, svobodo in stremljenje za blagostenjem — v dosu< ganje teh prevlc ao ueUnovljcno vlade med ljudmi, vlade, kl čr^ejo svojo pravlčnd oblast is dovoljenja vladatih. — Ig kadarkoli postane ta ali ona vlada uničujoči za te smotre, jo ima ljudstvo prs> vico odprsviti ter uetanovitj novo," Teko jo pisal Thomai Jefferson skoro prod poldrugim stoletiem, Ali ko jo bila evct? dana izjavs aaodvlanoeti in bila objevljsne veem ljudem« je bilo eemo eno ime aa njej — John liancoek, ki je napisal evoje ime tako veliko, da bi ne imeli prijatelji in eovrsinikl tefav, ko bi ga čltall. John Hancock, ki so ga koteli vjetl Angleii pred U»in«toriom —John Hancock, ss kogsr bi oe agislo biti pomene milosti in čigar vstaji bi ne saaluiils drugega kakor aselulcno kazen , ,, "Delavstvo, ki bije boje, ki de-prinaša irtve, ie nI Imelo nikoli beaede, kadar je ilo sa vojno napoved . • . Ce je vojua pravičn», potem dajmo, da jo napove ljudstvo." Tako ja Hkel Rugene V, Debs v Cantenu dne 16. Junija Iti!. To je bila njegova lajava neodvisno stl tistim, ki delajo vejae v Ameriki« tako je rekel eoicmu svetu, teko IJndetvit s prMstavi(i vlade, ki peetaae izniievalks livlje nje, svobode in blagosUnja leet-n«ga ljudstva, la ust ran tiats izjave se ge poalali v ječe tisti, ki M »u lahko aaveelej aeprli usta. Ali njegov glaa Je Jekail iie celem cvet« ia ne bo nikoli zegluien. John Ilaneock ia Kugcne V. ■Debs 1 Dgnoe je potomks Jekne llsneoeks gdčns Faltk Ckevsllier pisala naslednjo pismo. . "Odbori) rsssodnikov za Rob-levo mi rova« nagrado. "Ueapodje i "Nikdar ie ai bila Nobolve mirovna nagrade podeljena Mevekn, kl bi bil Uko fundamenlelno «prs-vičeu do nje kekor Knge»e V. Debs l# Terre llaute, IaU., kakor ta mutenib f pravdi ze drmokra edigatvo la bral Intorvsnoija Zdr. driav v hondar-ski revolti. Amapele, Honduraa, 80. marca. — Včeraj sc je izkrcalo v tukaj-inji luki 17« pomoričakov ln de-vet čaenikov is smeriike krliar-ke "Milvvaukee" in ae od odpeljalo e posebnim vlakom v Tcguci* galpo, glavno mesto Hondurasa, Ameriiko moitvo je bilo poslano tja na poziv amerlikega poslanika Morslesa, ki je breojsvll poveljnl. ku brodovja, da eo amerUkl Interesi v nev^noati, odkar ao vstali okupirali Tegucigalpo. Diktatorska vlsda je pobegnile. Oičerin orida t London. London, 19. maroa. — Jur j Ol čerin, ruski komlser zunanji t sadov, bo vodil rusko delegeelje ns sngleiko-ruski konJcrcuoi, kl s« otvorl v Londonu prvi teden v aprilu; :•'■ , r - i , ....... IZ FniMOFUA Rova pokrajina. — Ustanovil« se je bo nov§ "Kvernersksj»okra j i no", ki bo obsegsla Reka is js* zemlje, ki pe sporazumu pripadlo Italiji.in rezen tega ie Opatija« Volosko, kl je dasede^ pripadale istrski pokrajini. Sgmo občial Podgrsd In Materija ostanite p»d koprsko pokrajlab. Ns čulu bo za časno stsl guverner, kl bo lrvrie vsi posle prefektf. Potemtakem je primoraka delela razdeljena ua itiri pokrajine t furlansko, tria* ko, Istrsko in kvarnrrsko, Seveda ni te rasdelltev ns J boljša In bo povzročila primorskemu prebl« vslstvu velike denarne strelk«. Smrtna kose. V Gorici Je u-mrls soproge snsnegs goriškega notsrjs Oibejs, Viktorija Clbeja, V starosti fO lat. Poiar v Orleka pri SiM ~ Prve dal v mereu je isbruhnil po. ter v hiši posestnika Josipa I(u-ss iz Orleka pri Scleal, kl Je kljub takejiaemu gaallekemu de. In uničil eelo poslopje. VRMOVRI »RAVNIKi Dcf. J.Reva,«iSS Sl.CUt» Av^ OeveUaS, a JOZOKI Kerespealsase e si« adbeealbl, bi delajo v glavoem ruŠHŠsSliifli^Itlf, T, TSSwfSfil le, LawaOale Ave., VIK ZAORVR DOLNISKR PODPORI IB NAILOVRT , . •Rtv« S. N, P. J., seey.ee S*. UvmUIs Chleage, ut DKNARNK POSIUATVK IN STVARI, bi se NieJejH. laeijsv^lasga la MmiviMi se aaslevei Tsjsiitvs I. N. P. A» lolT«H laws« SK ZADKVK V ZVKU Z DLAOAJNISKIMI POSLI ee Ofilljejejie i Rlafvjalšlvo I. N, P, A, SUT-Se Uws4sU Av^ CUeasa, NL VB M " «ntmili ■ .1 linimln« ,JkMrM u aat ulSUU w Fnm« ▼ • - |f».l gfcu.m u^^j.lky liflflammft gjlg-g lia., baalttv jé mmul mittt ^ - — jee^^^^^MI4Í Povaatatarafa mdarja, (Piše Aatoa Reohar ) (Dalje.) "Brevo Krauuelj," »mo vzkliknili kar vel kkratu aa koncu nje« govegu pripovedovanja. Zeiel se jo odpravljati, ko smo ga začudeni vprašali, kam ie miel!. "Naeaj morem v kostel (cor-kov),, de počakam cerkovnika, ki me rcii s klad»," Je rekel. "Največji osel si, ie te storiš,' smo mu mkll, "Sel v tej pozni u rl, da bi hodil tja klečati Bodi no pomešani AU ne vel, da.v loj deleli nima nihče drugI praviee človeka kasnovatl kakor aodnljal Rako more tebe kasnovatl tvoj kneef PIJ ie kozsree, prljaioli, polom1 ps pojdi mimo domov k svoji ieal In otrokom, Jutri pa ne delal'1 LZSTRIOA ORRDRÜTVA Bridgeport, i, de hi mogl O, — NI nam snae no, gina za to, ali lal ae vidi »ato malo zanimanja, kol da bi no imelo združen js nalib podpornih jcd-not in trn nobenega pomena. Bratje in eestre vseh priandetih jodnot in zvezi Vai lakko vemo, do je to združenje velikega pomena posebno za naio mladino. Za kaj bi ae za to velevtino stvar bolj no za vselit Združitev ae bo mogoče izvršila, ako bomo imeli pri aren bodočnost naio mladina bolj kot tleti "mi", Ako bi ameriški Slovenci imeli enega ali kvečjemu dva taka zavod« eli "Inaurane*", bi biU danes blagajne močne in kulturno bi bili na vliji stopnji. Po toči ne pomaga zvoniti, ali vendar čaa je, da bi morali amo-riški Slovenci enkrat apocnstl, da jo podlaga napredka znanje ekonomije.'ter trgovsko atalUČo in slogs. Nala tu rojen* mladina se bo amerikanizirala, kar se Že zdaj pti nji opazi, da jim neii "iusu-raz*i" niso posebno vleč. Od nas ia odvisno,, da pokažsmo p Kavo pot vsajemnoetl — združenja, da bi na ta način tudi naio mladino bolj ztintoreeirali, da bi podpira-la, kar mi stari zidamo. Naša 8. N. P. J. temelji na avobodomiael-ni podlagi, ker je glevne n« tem, d* je S. N. P. J. hitro reitlg. Da to «ohraniti in ia boljše utrdili, js trebe gdružltve, trebn je eveta naie mladine, ki naj nem aledi in pomafg** r; . /i; p-^v'' • Ako bi o tem kaj več plenil, posebno sposobni, in kaj val prispevali k temu fundsmentu, bi član--^-— Stvo in mladino pridobili, da pojmuje namene in eiije istega. Jas sam rad čitnm rasno poučno čti-vo, ali tiete stokrat pogreto reči ae mi studijo. Čital sem dopis brata NseeU Žlembergerja. Kot vidim, ae zanima za dobrobit človeštva, knr mu v več ozirih odobravam, ampak neutemeljena je trditev, do gre ravno «lovenskim socialistom priznanje, da je 8. N. P. J, napredovala. Razna podjetje "losu spoda. Plačujejo tu največ od naloženih vozičkov, ki drže po dve do tri tone pnmojÄ, Od aalole- Prosveta bi aaorgla prinašati tu- nega vozička plačajo po 50e, e pri di čtivo o poljedelstvu, kaj pri- neki majni od tone neloženega mernega za naio farmarje. Ako premoga po 35e. Rudar po teh šte- ima delavee okrog hiše koa avoje vilkah že lahko izračun«, koliko asmlje in vidi v llatn različne do zasluži. Da naloži deset ton pre- bre nasvete in nsuke, ksko mu | moge, mu je treba še dobro de- zemlja nekaj donaša, kar vaak lati, potem pa prejme $8.90. Ka- dan potrebuje, mu tudi no škoda je. Delavec Izvrši veliko škodlji vega dela zase, katero je v p; id rarnïi" napredujejo pod svojim/ nenasitnemu Moloku j sam ima le voditelji brez tistih bosebnib "šari": komunist, socialist itd. Oievno js, da js delavce vešč d« ls, katerega prevratne, pošten in naprednega mišljenja. Brat Žlem-berger kritizira društvena tajns-ke. ker premalo upoštevajo Mol t-kovo resolucijo. Ker je ne upoštevajo. jih po nečelni izjevi S. N. P. J. nikče ne moro prisiliti. Slovenska narodna podporna jed-nots ni politična usUnova, in dolžnost n«« vseh je, da jednote ne pehamo v politično ospredje, ker llbko pride Članstvo s tem do novih, nepričakovanih obvez. J. B. Z je politi! na pstanova, katere, delavstvo bodri k zavesti, da pride do svojih pravic, ni pa krivo članstvo S. N. P. J. in tajiiiki njenik društev, da Proletarec bolje ne uspeva, empek socislutičnl voditelji' sami. Reklama za socialistični glavni odbor pri 8. N. p. j poučnega čtiva- f«rmarstvu in J. ni na mestu. Brst Zlemberger meni potemtakem, de so glevni odborniki J. H. K- J. in B. S. P. Z. nszsdnjskl f Ali ni take trditev neutemeljena f Slučajno sko člsnstvo i*vo'j v glavni urad 8. N.VP. J. nesocin-liste, jaz,ne vidim v tem nlkake nevarnosti za orgsnizseijo, Bratu Naeetn Zlcntbergerju povem, da socislist ali kdo drugi sna uetre-liti kozla, kar ae je že pokaralo, ampak glavno je, da imamo v glavnem oradu veiče ljudi. i . Kaj.pa neši alovenaki farmarji, zemegaki krtif Nekaj let nazaj ao ae oglašali bolj pogosto. Čudno je, saj vendar gremo naprej, ae-to bi moralo biti več glaan v jav noati. Zemlja, zemlja, premalo jo trd boj in muke. drtfgi p« vlivajo nebesa. Sicer je res, da douar gff svots vladar, žnjim s« vso ka ni, ampak nepoblta resuiea js tO di, da js življenje najsrečnejše v prosti naravi. Samo tisto opevanje o kapitalizmu, klerikallzmu in socializmu ne more narediti človeka srečnegs. Potrebni smo tembolj nauk«, ki nes vodi ln do prinsi« srečo in blagoetanje tudi v privatnem življenju V starem kraju smo večinom« Živeli n« kmetijah zdnavi in srečni - ter vsled pomanjkanj« dobrega nauka in kruh« morali zapustiti najdražje — rojgtni kraj. Tudi v novi deJeli bi bilo lahko več nekega narode arečnega, ako bi n«ši prv: žurnalisti peli pesem o mate?! semlji in ne 0 zlatem teletu* Danes ns more biti drugače kot ja, lahko bi ae pa poevečab več sploh izboljšanj«" ekonomskega stališča. Slovenci nimamo svojih knjig o sadjereji, čebelarstvu, živinoreji itd., lehko bi se to potra-lem preložilo iz angleščine na glo, vensko in ponatisnilo v Prosreti, aa kar bi bili naši alovenaki far marjl želo hvaležni, t Pozdravljam vae članatvo 8. N. P. J. in Želim mu eplošen napre-dek.A. Krizmančič. .t Obaat Kaven, Pa. — O dela in z«alniku tu okoli Cheat Havena in Pelnt Mariona sploh ni vredno, da bi piaaL Nekaj rovov obfgtuje po tri do'ttiri dni v tednu, nekatero ao aeprt. Kdor dela, saaluži le po tri do štiri dolarje, in tisti, Id je toliko srečen, se le šteje fO- 4000. • ■ : * ' (Del je.) "Za Boga!" vprašam še, "kako 11 aa ženite in možite pri vae, ako ao posamezni oddelki obzidani tako vieokot" "Lepo in avobodno! 0 tem N bodel lahko aam prepriM feer bodo skoro nebo* gg lenitev v obeh oddelkih, ÍJef ko neolenjetti molje ln ne-molote lene. * Ato plačal primerno priatojblno, vzame te dotična naborna komlaija Izveatno rada aeabo." "Nabor! Nabor!" zaC-udim se. "Ako, aa prav spontiojam, imeli so v prejšnjih časih samo vojalke nabore!" . L "lalingl Ali v n«lem mestu ao so uvedli ns-bocl a« lenitev in molitev, in to zato, d« se je bal *atrla tiata grozna apolna ljubezen, katero toli pravično obaoj« blaleni Anton qd Kala v svetih knjigah jvojih ! Tode čemu bi ti pravil ; aaj bo-del «agi videl vae, gko le hoče!!" V Ali ae o tem studencu pripoveduje kaj drugega, znamenitega t " j,» "Hosebnegn nič. Govori se sicer, da je bil acmkaj pred tisoč ln tiaoč leti pokopan velik grešnik, ki m ni hotel apokoriti ni n« smrtni postelji. J«aol pe je pobožno mster, in ta j« toliko čass jokal« na gomili njegovi, d« se je Bog usmilil grelni-kg .In mu sprostil vse brezltevllne pregrehe.s Po-vgëlal pa je gospod llog tudi msterino solao, d« js prikipels kot hladsn vreleo iz greinikovega grob«lV,« . ! . . M uï-p ■ Tedaj Je aačul moj duh glas angelj« Azraela. ln leta ml je govoril: "Poglej na okrog, in «po snaj. kam te je sppet postavila mogočna roka božje I" rv l*red mojim duhom se je pričel dvigati zida obok. vil« in vile, dokler se ni izgubilo v jasni zrak. Hipom« je izginilo ozldje, i» pred očeeom moje dole je leíala * meglo zavita bela LJubljane, kakor Je bila pred' 9000 leti. Po blatni eesti ae je VU inr mrtvaški igprevod proti pokopalilču Hvetega Krištofa. Le malo ljudi je stopelo sa pogrebom, in ni ga bilo očvo«, v katerem hi se videla aolaa. ZeČul aem tudi ono Islostno. tanko zvonjenjo « stolp« svstsg« Krištofa. ki oznanja vsemu svetu, da je aopst podel klee ns tisti vesoljni njivi, kjer po! in dan s sUajtm srpom neum»r6o deluje večna lanjiee — bleda smrti llipoms se je tudi odprla U« pred mano, In atal aem ob grobu, kakertae pred 3000 leti kopa)! mrličem. In ko je doapel Izprevod n« meeto, kjer sem stal plah in trope-tgjol, odlolill ao kreto in jo izpustili simlji v osrčje. In Asraslov« rok« mi js odkrils vse, In grl sem v krsto, in ugledal ondu oetanko avojega Kg« teles«, kakor ao ga pokopali l«u 2000. po ^^Bovem rojatvn! Taka ai me. večni angel; Afraal let« #000. po Kriatuan privede I do prve moja gomile! T. * Ko me je «opustil Azrnel.. In sem e« iz nova ga vodil semlji- prijel je pmfaeov s vttv< »Ulča Bvetega Himpllcija mojega konje sa pgvodee In §n pred anauo vodil po asrsčnem potu. |>ej«l Jav "he,ls J p« kili vs. ds pridevs do meotne «1rs js. predno lole p«ter polkovnik v posftoljtf' - -risal «em - in korakal ra njim. Prilla raja, kjer js bil vts pfedor ograjen s le leznim psžem, tako ds ni mogel ni kdo dalje. Na levi in deani atranl ao bili vhjdi v stransko ozidje. Pred tem palomp« j« hodil« straža z dolgo aulico v roki. K atoni je bila z debelo verigo prikovana težka puiica, da so mimogredoči ljudje metali vanjo mile derove z« telesno strelo. Tudi pred to pulico )e sta vala gologlare atral«. Vender imel« nrijetnef« poaia, ker je ne preatano piha sap«, da h kar lumelo pod visokim obokom, ^edif sem prvič ugledal vojsko nfcdikofii bili oboroženi «ulice in sicer ^MT ve in al pr)pove■ ' l' "....... Priporočljivo ; î zdrWljeqj ni regiph Itprqif] ü¡¡3 CENA 50. Vjprsl^prid^ld^i W. F SEVERA CC ClfjAW WAPIDS, lov, GOLSE *r»t, m «»daj UrtTÜ, i - " kolnlSoiet «U IS« «vropiklt i dtoratoi^. Ik ravnikov. dnrvno adravlla LACNO • vmS mt ______ VH M iUu «L 4mm «dlaaatJ ft ntv»m® MARDOL LABORi d«pt. me. trss n. K*d.i. a».., i ZA KUHANJE PIV/ DOMA Imamo v zalogi slad, hmelj, in vso drojja potnjhieiM. Po kuhani vedno le' najbolj« ia najli. Dobiti je tudi tbirko , steklenic ia rstnih loneev, itd. j Mi vam dosUvimo naročilo | Iti. točno # vas krajjs a Grocerijam. slsdiiiarjem te v | dajalne leleznine damo 1 puat pri večjih naročilih informacij« na:. FRANK OGLAS, 0401 3ap*rUv Arnst, Clt DOLGOČASNEGA ZIMSKEGA MAČKA »»a* tokb vUB«t« • k*t, iko il straOU pravi aarsatlnial VICTOS bw,L*7i«witr"eke pl#M*'Hlk#> vaI4k*>B p*°*iu*v IVAN -PAJK, 34 Mala St., CmousiK Pa. O« J« «4tol al«v val Aasartkl. U tea dir«kt«« i«*m a VWU» u.u» .............* 11 ■ t "■ " Velika * ■ ____ velik praanik krlanakega sveta ao priWiluje. naroda js, la a» v atari domovini >1 Star ln lep običaj aaiaga Izaeljenaga tega praznika spominja svojih manj im ali veijtm denarnim darom. priliki BA ae, potrudimo, da pridejo don«rno poiiljstve nsm*nj»«a sa VslikonoČBa darila, pravočasno v roke koristnikor VELIKONOČNE DENARNE POSlUATVE bodo todsj pri nss Isvrlene s znano bralno In tofaodj*] nalsga savoda. ! L .. >y FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortland! St Nnw York, NjM GLAVNO ZASTOPSTVO JADRANSKE BANKE AUJlhž i1 ■seBmRS že imate? Nove rekorde. toia i UIHNU nnn ......... SWa«a—kv«rt#t M* OlaateM Sr. UiubU«»« f*t fiTÄ- SWInm ér.' UaMJaM N*mT!M< laék« Mi—a'vartaK MJ«' Club», àr. LJ«si>na SttiJsŽl '¿¿b ÓtaaSaiM àr. Üjmiiin¡»..... Sïm 'i^Súií wwî-'sr«rt¡n v» OW.k«. Sr. U«»W« E?\JtZL ^ Ä p*' IK árV iÏMhm [ ' 11 Gerenjaksg« - Vallek I «ailkaiskl Vslnr V.lw « ■Mm^ Mi^n» j j mom vJjd: T Al s AltfBakg l|lfV|%B > Mil f a toi as j f M« Wws»VSIM .. I fSWs IM»--VWM i j v«*« 11 ils tam . t 1 upa am—vaiwr m ai «mam I« U«kU«wk« Or"' »-n.k I gl ski i lia»»*» o i'Ä akNlM aa *rttt mt ím kamMm w»'«*' ._.„ m i TO rsksrdo 00 narejan« v aUrem kraj«, tar S® i*^ pà ils Igrati na ro*mm gnmoioem. Zelsga »-am vrllkc x» Umm«n kraj« SdmAeadk drl«v. Comm koeendm Ibe. eam jaa. Js«¿sa bit ra saatrelbo. * _ Pri narWO« prMa.lt« moa», erder. V« ^ VICTOR NAV1N5HEK, . sai ^-——k p*