Poštnina piačana v gotovini,
V Uubllanl, dne 15. marca 1923. ižhfa viako m petek, leto Ifr.
w kmetijske stranke sa Slovenijo"
Naročnina *
celoletno
foluletno etrilefno Posamezna Številka
Hmet pomagal si sam« ln svole sfaSIIce v državi uravnaj si sam I
Inserati: I ■■ laseratnega stolpiča stane za:
male oglase ..•••«....
nradne razglase........
reklame po dogovora
• • • • •
f . Din 0*25 . . Din 0-50
Uredništvo in upravni&tvo lista ie v Ljubljani, Kolodvorska ttiica 7. v hiši t,Ekonoma".
izide volitev sporočite nemudoma na naslov: Samostojna Ljubljana. Stroške poravnamo.
tm
SKS in SLS.
Klerikalci so prepovedali klanje telet. —
Klerikalci so prepovedali Izvoz živine. —
Klerikalci so zahtevali maksimiranje
cen polisklh pridelkov. — Klerikalci so pripustil] uvoz laškega vina. —
Klerikalci so zamudili dovoljenje uvoza našega vina na Češko.
In kaj so še dosegli klerikalci?
Raztegnili so vojaški zakon na Slovenijo,
obni kransko deželno avtonomijo, zapravili ves ogromni avstrijski vojni plen, »višali zemljiški davek, streljali delavce na Zaloški cesti, Izgubili Primorsko, Izgubili Koroško,
pripustili zamenjavo krone v dinar v
razmerju4:1, podražili železnice, dali državi Koroščcve moderčke, dali državi strupen Koroščev fižol In uvedli centralizem v Slovenijo.
In kaj so še dosegli? Razvili so hujskarstvo, nbill nravnost v ljudstvu, razvili obrekijivost, razpasli demagogijo in napolnili svoja korita. Stranka obljub — je SLS,
SKS pa ja dvignila prepoved klanja telet.
SKS pa ie dosegla prost izvoz živine.
SKS pa je preprečila maksimiranje
cen poljskim pridelkom. SKS pa je zabranila uvoz laškega vina.
SKS pa je popravila klerikalno nemarnost In dosegla vse pogoje za Izvoz našega vina na Češko.
Kaj pa je še vse dosegla SKS?
SKS pa Je preprečila vsak uvoz tuja živine.
Prosto žganjekuho,	^
oprostitev kmeta In malega obrtnika od poslovnega davka,
oprostitev kmeta od takse na vozila na vzmeteh,
žcleznlco Št. Janž—Sevnica,
železnico Kočevje—Stari trg -Vr-bovsko,
Prekmursko železnico, oprostitev letnika 1898, velike podpore za kmetijstvo, velike podpore za od nezgod prizadete kraje, srednjo vinarsko šolo v Mariboru,
nižjo kmetijsko šolo v Prekmurju,
kmetijsko šolo na Gorenjskem,
zavarovanje za kmetske delavce Itd. —
stranka dela — je SKS.
Za plemiško vlado —je prišla meščanska. Za meščansko pride — kmetska.
Vsi na voliSZel
V nedeljo vsi — na volišče. Kdor se vzdrži volitev, ta podpira vse pijavke ljudstva.
Kdor ne gre volit, ta uničuje svojo svobodo.
Kdor ne gre volit, ta je sokriv kmetskega trpljenja.
Vsi na volišče in vsi kroglico v kmetsko obrtniško skrinjico.
Samo iz poštenega kmetskega ljudstva more
priti poštena vlada.
Samo poštena vlada pa more rešiti Jugoslavijo.
Klerikalna volilna gesla.
Ker Imajo klerikalci zadosti denarja, pošiljajo posameznim volilcem posebna vabila, da sigurno volijo veličino dr. Korošca.
Ta vabila pa so zanimiva tudi zategadelj, ker vsebujejo vsa glavna klerikalna volilna gesla, s katerimi Je prav lepo garnirano ime Korošec. Tako tudi slepec vidi zvezo med klerikalnimi volilnimi gesli in dr Korošcem, da bi namreč ti že davno vsaj deloma bili uresničeni, če bi ne bilo znamenitega dr. Korošca.
Oglejmo si ta gesla po vrsti
Na prvem mestu je geslo:
»Proti davčnim krivicam centralizma.«
Pravilno in soglašamo popolnoma. Toda žalostna resnica pa je na drugi strani, da je dr. Korošec znatno pripomogel k temu. da je Slovenija v davčnem oziru tako udarjena.
Dr. Korošec Je namreč tisti,
ki se je vsedel v vlado, kl je določila, da je ca dinar vreden 4 krone.
klerikal. podjetja delavcem poštene plače in da tudi čisto klerikalna Jugoslovanska knjigarna ne odira ljudi s svojimi židovskimi cenami.
Predlagamo vam zato gospodje od neslavnega Eselesa, da najprej sami prenehate z izmozgavanjem ljudstva, da postanejo vaši denarni zavodi zopet zadružna in ne bankarska podjetja, potem pa, ali tudi istočasno, pa nastopimo magari skupno v Beogradu in vržemo vse izmoz-govalce ljudstva.
Prav zato pa se bojimo, da bi morali pričeti boj pri vas samih. Zato izmozgani!
Ne en glas v 1. skrinjico, kl Je skrinjica izmozgovalcev ljudstva.
Za zakonodajno avtonomijo Slovenije.
Tudi to ni tako napačno geslo. Vseeno pa bi iz previdnosti želeli, da ne pride izvršitev gesla v neprave roke. To bi se pa sigurno zgodilo, če bi prišla v roke klerikalcem, ki so že obstoječo avtonomijo popolnoma zrušili.
Nikakor pa ne gre. da bi se sedaj borili za klerikalno politiko samo zato. da bi jo ti politični otroci zopet zrušili.
Zato bo vsak zaveden nvtono-rrirt rajnrei zrušil klerikalce, na razvrlinah Eselesa pa zgradil dobro in solidno avtonomijo.
Slovenski vo)?kl naj služijo doma!
To je četrto geslo klerikalcev. Popolnoma pravilno, če bi ne bilo neprijetnega »toda«.
Slovenski vojaki bi namreč že davno lahko služili doma, da se nI pod Koroščevo vlado izdelal zakonski načrt, ki je bil žalibeže tudi uveljavljen, da velja tudi za Slovenijo srbski zakon.
Samo zaradi tega zakona pa služijo naši fantje v tujini.
In še nekaj! Ker so v Sloveniji srbski vojaki, zato služijo slovenski v Macedoniji.
Srbske vojake pa Je poklical v Slovenijo veliki klerikalni general dr. Brejc, ki ?e je slovenskih bal in kater je označil za premalo zanesljive.
Obstoječi zakon se pa da razveljaviti, le z novim zakonom. Zato se je SKS vedno zavzemala za nov in moderen vojaški zakon. Teea pa je mogoče doseči ie, če skupščina redno deluje.
Redno delovanje skupščine pa ovirajo ravno razni opozicijonalci, ki venomer kriče, da se mora najprej revidirati ustava in šele potem da je mogoče pristopiti k rednemu gospodarskemu delu.
Da so med temi kričači poleg Ra-diča tudi n?ši eselesarji se razume samo ob sebi.
Mi pa pravimo: Nalorej gospodarsko de!o ln ko bo urejeno najtrdnejše. ko bodo davki pravrčnl. vojaški zakon zboliš-m. ko pride ljudstvo do npinotrPuncjšlh pravic, notem nn s? kregalmo, č<i se mora n-š^ država Imenovati Jugoslavija ali SHS.
Ko je bil Korošec minister Je bil - central i s t. Ker ni ve* minister je postal - avtonomist. Kal vse ne store volilne krosljlce!
»u n—i■■.... i ...................................... miiiiii— ■mini, r .iiiiii .im ii
Sairebiki nadškof dr. Bauar.
je najvišji katoliški cerkveni dostojanstvenik v Jugoslaviji
Na Hrvatskem je Hrvatska Ptička Stranka ravno to, ko pri nas SLS. Poslanci obeh strank sede tudi složno v Jugoslovanskem klubu.
Dr. Bauer pa je nasprotnik Hrv.
Pučke sranke In pristnš Zsjednlce.
Najviš'i cerkveni knez je torej proti klerikalcem — pri nas pa je »brezverec«, kdor ni s klerikalci.
Lmdstvo, ali ne boš izpregle-dalo?
Škofo¥® pasfrsko pismo.
Dr. Korošec Je tisti, kl je pristal na to, da je bil zemljiški davek štirikrat povišan.
Dr. Korošec je bil tisti, ki ni zinil niti besede, dasi v prvih letih po preobratu Srbija sploh davkov nI plačevala, dočim jih je Slovenija redno.
Dr. Korošec je bil tisti, ki je pripustil, da smo dobili davek za davkom In ki se ni prav nobenemu uprl.
Kako bi se neki, ko pa je bil Korošec minister.
Dokler pa so bili v vladi samostojni, pa ni bil zvišan prav noben davek ln za kmeta in malega obrtnika tudi noben nov uveden in vrhu tega je pričela tudi Srbija plačevati davke.
Kdor je torej proti davčnim krivicam centralizma, ta bo volil samostojno.
Proti gospodarskemu Izmozga-vaniti, je drugo geslo klerikalcev.
S tem geslom se pa še prav posebno strinjamo in zato zahtevamo, da prenehajo vse klerikalne banke z oderuškimi obrestmi, da plačujejo
Škof je izdal za volitve pastirsko pisno, ki se je bralo v nedeljo v vseh cerkvah in ki konča s tem, da raj vsi volijo SL^.
Proti temu pastirskemu prmu ljubljanskega škofa ostro protestiramo. Naj vendar pove gospod škof. kdaj je SKS nastopila le v eni stvari proti veri. Naj si prebere škof naš program!
Posebno neumestno pa je. da se vmešava v volitve liubljanski škof in da priporoča katoliško stranko on, kl je volil brezverske komuniste.
Sicer se bo pa o Škofovem pastirskem oismu govorilo še na drugih
mestih!
Vsaka reč ima svoje meje!
Kdor je očital Puclju kako afero — vsak je bil od tov. Puclja tožen.
Dr. Korošcu pa očita vsa Slovenija modrčke — in nikogar še ni dr. Korošec tožil.
f,Slovenec" sopat ftoien.
Predsednik Pire je vložil zaradi novih klevet »Slovenca« proti njemu novo tožbo. Pripominjamo, da »Slo-
venec« še vedno zavlačuje razpravo preko volitev, ker pač ve, da bo obsodba te?ka.
Maša skrjnHca Fe na &
Na Šta!e?sWem le nasa sfc^tvfca
Obrtniki!
Demokratski minister Kumanucfi vam je dal davek na poslovni promet.
SKS pa je vsaj male obrtnike re« šila tega davka.
Demokratski minister je prenesel bolniško blagajno v Zagreb,
poslanci SKS pa jo bodo prenesli v Ljubljano.
Prevdarlte — sodite!
„Ve!eagrarci".
Demokratska Iznajdba je, da smo mi veleagrarcl. Posebnost demokratske modrosti pa je, da so sami sebe postavili na laž.
Sedaj pošiljajo po vsej deželi svoj pamflet, o katerem trde, da smo kmete izdali, ker smo dosegli zavarovance tudi za kmetske delavce. in polni hinavskih skrbi za kmeta zavijajo oči in zdihujejo, koliko da bo mora! kmetski posestnik plačevati zavarovalnine zaradi kmet-skih delavcev.
Z eno besedo: Kmetske posestnike da smo izdali zaradi kmetsklh delavcev.
Recimo, da bi bila demokratska trditev resnična, toda kakšni vele-aTarct na smo potem, če nalagamo zaradi delavcev kmetskim posestnikom davke?
Demokrati so se torej srečno prevrnili v jamo, ki so jo kopali sarrl
Dn pa re bodo demokrati v stan beb Hm nnvf^o še sledeče:
Kmetski delavec mora biti zava-rov?« in nie^ovo zavarovanje bomo irvedli. Prisoevke za zavarovanje, ki p* bodo za deželo neprimerno manjši. na ne bodo plačevali revni kmetski posestniki, temveč — država in sicer iz davkov onih demokratskih bo~ata?ev, ki sedaj tako krič* "roti delavskemu zavarovanju.
NW v5*—h pa ne bo plačal kmetski nospstn^k.
V*i pa. ki so prejeli demokratski rvmP^t. mi ga lepo vrnejo tajništvu demokratske stranke v Ljubtiani S nrlomrbo, da se iim naj i volilnimi mar"*vri prizanaša.
Za V* j nič drvuro ko volilen ma-povor demokratski pamflet.
rešeno klerikalci ktn&tii kruh pravice.
Nosilec klerikalne liste je — d<*. ktor Korošec.
Profesor Sušnik dva okraja < kmet Brodar — enega
Nasprotnik kmeta ln klerikalni komunist Gostinčar dva okraja, « kmet Sterzin enega.
Doktor Hohnjec dva okraja, profesor Vesenjak dva okraja, urednik Pušenjak dva okraja, duhovnik Klekl dva okraja — in štajerski kmetje pa le po eneza.
Samo lestva za gospode Je klerikalcem kmet!
Zato pa bodo tudi le backl, za-peljančkl in taki, kl se od žensk puste komandlratl volili klerikalce.
Možje pa bodo volili kmetske poslance, ki jih jc nostaviio kmetsko ljudstvo samo in ki bodo za kmeta delali.	i...
ECIeri&aki pretepli župnika.
V Notranjih Goricah so klerikalci pretepii v nedeljo župnika Štrajherja.
Se noben samostojnež ni udaril nikoli nobenega duhovnika.
Vseeno smo mi »brezverska«. stranka — Eceles pa »katoliška«.
Na dnu volitev bodo pošteni kristjani zato z Eseles obračunali.

Volilci 1
Kdor voli SLS, za tega ve svet, da nosi hlače žena, pa ne on S
Kdor se le prodal — ta yoii radikaice. Kdor le zmešan - ta voli repu&Sikance. Kdor le za prepir — ta vo33 socijaliste. Kdor |e za banke — ta voli demokrate. Kdor f e pa za pošteno vlado, ta voli Samostojno
Jerikalni
»Slovenec« pravi sicer, da so naši portreti klerikalnih poslancev brez dovtlpa. Resnična slika dela klerikalnih poslancev je namreč tako žalostna, da Izključuje popolnoma vsak dovtip. Mi pa smo v službi resnice In zato moremo podajati le resnične, ne pa šaljive portrete.
Dr. Kohnfec.
Eden najbolj dostojnih klerikalnih poslancev je bil dr. Hohnjec. Toda vpliva slabe družbe, v kateri je sedel, se nI mogel otresti niti on. Zato vidimo, kako tudi sicer dostojni Hohnjec pada od stopnje do stopnje in zlasti v sedanjem volilnem boju je postal že čisto pristen klerikalni kandidat.
Pa tudi kot poslanec je že dokazal, da se ga nemoralna politika klerikalcev vedno bolj oprijemlje. Tako se niti dr. Hohnjec ni sramoval, lastiti sebi zaslugo, ki jo je dosegel tovariš Pucelj s tem, da je bil zgrajen Veržejskl most. Minister za javna dela, radikalec Vukičevič se je prisrčno smejal, ko smo mu ob otvoritvi Veržejskega mostu povedali, da pravijo klerikalci, da je bil most zgrajen pravzaprav po zaslugi dr. Hohnjeca.
Kako časti dr. Hohnjec resnico, pa samo eno dejstvo iz sedanjega volilnega boja.
Dne 1. marca je imel dr. Hohnjec na Krapju ob 2. url popoldne shod. Pretežna večina zborovalcev je bila klerikalna. Na tem shodu je govoril dr. Hohnjec, da je tov. Pucelj kriv, da morajo tudi kmetje plačevati takso za vozove na vzmeteh.
Isti dan ob 5. uri popoldne pa je imel dr. Hohnjec shod na Cvenu, kjer pa je bila večina zborovalcev naša. Na tem shodu pa je dr. Hohnjec naenkrat povedal, da so kmetje oproščeni takse na vozila.
Tako politično sleparijo si dovoljuje dostojni dr. Hohnjec.
Kakšne si dovoljujejo ostali klerikalni poslanci, si lahko misli vsak.
Kandidat Klekl.
Nesimpatična oseba, da se le neradi bavimo z njim. Vseeno je potrebno, da bivšemu »voditelju Prekmurja« posvetimo par vrstic, posebno sedaj, ko je odpadla njegova lažniva gloriola ljudskega vodnika.
Čisto v službi madžarskih grofov Je Klekl in zato je strasten nasprotnik agrarne reforme, ki jo imenuje kot roparsko in boljševistično odredbo.
Poslanec Klekl zmirja torej druge z boljševiki. Kako po krivici, priča najlepše to dejstvo, da ne imenuje kanonik v Murski Soboti, ki je zastopnik škofa Mlkeša, Klekla nikdar drugače, ko boijševika ali pa celo barabo.
Da si Klekl tudi pridno lasti zasluge naših poslancev, se razume sa-moposebi. Čudili bi se naravnost, če bi bilo drugače.
Slika poslanca in katoliškega duhovnika Klekla, naj bo izpolnjena še s tem, da je namestnik Klekla Iuteran.
Čistost vere brani torej Klekl iz-t orno J
Poslanec Skuif.
Mož je znan med volilci kot — obljubar. Vse obeta, ničesar pa ne
izpolni.
Ima pa tudi sicer nesrečno roko, da se mu vse, česar se loti, ponesreči. Za ljudskega zastopnika je torej prav primeren!
Svoje dni se je po ribniškem okraja mnogo govorilo o škulju, kot o tistem človeku, ki je pod Avstrijo denunciral — tov. Puclja.
Ko mu je nato tov. Pucelj Javno v
ipščinl to očital — je vtaknil posl.
.ulj očitek lepo v žep.
Zato posL škulj od tistega Časa ie uživa med resnimi ljudmi nobenega ugleda več in značilno za kie risalno stranko je, da kandidira moža, / ki ni reagiral, ko se mu je očitalo f denuncijantstvo.
Urednik onega »Novega časa«, ki je dosledno pisal, da delajo kmetje draginjo in ki je zato zahteval tudi rekvizicijo poljskih pridelkov in maksimalne cene za meso — je bil kandidat Kremžar.
Danes se vsiljuje kmetom v litijskem okraju kot kandidat.
Mislimo, da je odveč vsaka na-daljna beseda, zakaj vzgled nezavednega kmeta mora biti tisti, ki voli takega kandidata.
Ostali kandidati.
Da bo slika klerikalnih poslancev popolna, moramo vsaj omeniti tudi one klerikalne kandidate, ki vsled svoje brezpomembnosti ne zaslužijo niti besede.
Večina teh kandidatov je že zavzemala čast poslanca. Vršili so pa to dolžnost tako, da je bil naravnost škandal. Saj to niso bili poslanci, temveč samo sluge gospodov poslancev, katerim so morali donašati kavo in vse, kar je gospoda ukazala.
Pa da omenimo posameznike.
Poslanec škoberne je slovit po svoji načelnosti. Dočim se ie vsa SLS lasala z Radičem, je šel škoberne k Radiču in ga častil kot narodnega junaka in se izjavljal za njegovo stvar.
Pogorelcem v Vidmu je govoril, da jim je izposloval državno podporo, kar je bila grda laž. Sploh je vse delo Škobrneta v tem, da posnema svoje poveljnike v vsem, kar store oni slabega.
Posl. Kranjc je znan po tem, kako je snedel tov. Puclju dano besedo. Zanj katekizem ne velja, če je treba dati obrekovancu zadoščenje. Sicer je Kranjc velik hinavec. Če so na shodu sami eselesarjl, potem udriha po samostojni, da se vse bliska. Če pa je navzočih tudi par naših, potem je najnedolžnejše jag-nje In SKS celo dobra stranka. Ko je Radič dejal, da so Kranjci magarcl, je gotovo mislil na poslanca Kranjca.
»Zaslužen« mož je tudi Vrečko. V Gradcu je nekoč govoril dve ln pol ure. Kaj je govoril, tega sicer sam ne ve, toda govoril je. Če bo izvoljen, bo dal napraviti v Pišecah tak stroj, ki bo takoj ločil gnile od dobrih jajc. Ta stroj je namreč potreben, da ne bodo prihodnjič letela v Pišecah v njega tudi dobra, temveč samo gnila jajca.
In končno še besedo o nesrečnem Nemaniču. Kie so neki iztaknili klerikalni gospodje to duševno veličino? V skupščini je govoril enkrat, ko ga je Hohnjec skoraj za ušesa privlekel na oder. Rdeč ko rak je bil In milo se je oziral na naše poslance, katere je preje prosil, da ne delajo medklice, kajti drugače bo popolnoma »skozi padel« in potem ga bodo okregali gospodje Korošec, Hohnjec in drugi njegovi šefi.
Take sramote, da jo zastopa Ne-manič. pa Belokrajina v resnici ni zaslužila.
Iz takih mož sestoji torej Jugoslovanski klub, o čegar »junaškem boju« radi pišejo klerikalni listi.
Ta »junaški boj« pa je v resnici slino klavern in škandalozen. ,
V Beograd so šli in izjavljali, da ne prisežejo.
Ker pa bi bile izgubljene dnevnice, so zadnji dan med občim smehom zbornice, prisegli. Junaška je bila ta!
Izjavljali so, da zapuste skupščino, če bo sprejeta ustava. In res! Zapustili so skupščino, toda preje potegnili še za mesec dni v naprej dnevnice. Tudi ta je bila junaška.
Ko so odkrivali razni govorniki klerikalne grehe, ko so bili v debati Koroščevi moderčkl, vedno je bil Jugoslovanski blok tisti, ki je molčaL V resnici, junaki so bili v Jugoslovanskem klubu.
Toda ne samo junaški, tudi delovni so bili njegovi člani.
Če se je le dalo pristaviti klerikalni piskerček k uspehom drugih, vselej je to mojstrsko zadel »Jugoslovanski klub« In mojstrsko je o tem poročal »Slovenec«.
Na sleparijo se je namreč Jugo-slovenski klub dobro razumel.
Zato je naravno, da je tudi njega doletela čast, da je največjo goljufijo zagrešil v prejšnji zbornici ravno Jugoslovanski klub in sicer tak, kakršne niti stari parlamentarci ne pomnijo.
Ta goljufija se je zgodila tedaj, ko je zahteval Jugoslovanski klub
Istočasno prepoved in dovolitev izvoza živine.
Sramota za Slovenijo je bil Jugoslovanski klub. Kdor hoče, da zadene Slovenijo še enkrat ta sramota, ta naj voli njihove kandidate.
Vsi poštenjaki, vsi pripadniki podeželskega ljudstva pa bodo glasovali v kmetsko skrinjico, pa bodo šli v boj za Staro pravdo!
Proč s sleparjil
Proč z lenuhi!
Proč z lažnivci!
Naj živi pošteno in delavno podeželsko ljudstvo!
Dne 3. decembra 1922 je volil škof in vsa ljubljanska duhovščina brezverske komuniste,
dne 11. marca 1913 pa pravi škof v pastirskem pismu, da mc ra vsak katolik voliti katoliško stranko.
Komunisti so torej katoiiška stranka, mi pa, ki hodimo v cerkev, ki dajemo cerkvi vse, kar zahteva — pa smo „brezverci".
Nismo pa ne sleparji in ne hinavci, zato proč s sleparsko SLS!
Še klerikalna votiSna gesla.
Zahtevamo avtonomijo slovenskih šol
je nadaljno geslo Eselesa. Prav škoda, da gospodje tega gesla ne pojasnijo, kajti tudi največji modrijan ga ne more razumeti. Avtonomija šol! Ali se naj mar šole tudi same vzdržujejo, torej upelje draga šolnina? Ali naj odločajo učenci ali učitelji o šoli? Ali pa naj vzdržuje Slovenija svoje šolstvo sama? Ali gospodje eselesarjl res ne vedo, da če v katerem vprašanju, potem v šolstvu pro-fitira Slovenija od države!
To geslo je na vsak način vredno klerikalcev. Za uho prijetno, za pamet pa grozno, v sebi pa ima ono skrito željo, da naj namreč šole vzdržuje kdorkoli, samo da bo Ese-les komandlral nad njimi.
Gospodje! Ta želja pa se vam ne uresniči nikoli.
Za pravično izvedbo agrarne reforme
je končno zadnji šlager klerikalcev.
NI drugače pri Eseles mogoče, ko da se vsaka stvar konča z očitno sleparijo.
8 jugoslovenskih škofov je protestiralo proti agrarni reformi, dr. Korošec pa obljubuje, da jo bo izvedel.
Ga bodo že še škofje naučili, da ima kaplan, pa naj je še tako lep, biti lepo tiho, kadar govore škofje.
Pregledali smo torej klerikalna volilna gesla in vsak razsoden voll-lec, vsak poštenjak mora priznati:
V kolikor so klerikalna gesla pravilna, potem je njih Izvedba mogoča le, če se zruši klerikalce,
v kolikor so pa napačna, pa je treba klerikalce še hitreje zrušiti.
Ne eno kroglico v prvo, temveč vse kroglice
v kmetsko In obrtniško skrinjico, ki Je na Kranjskem druga, na Štajerskem pa četrta.
Ves svet se bo smejal tistemu, ki bo vrgel krogljico v Ko-rošcevo skrinjico.
Korošec za modrčke — njegov volilec pa za backa.
Niti enega shoda še niso klerikalci razbili demokratom, temveč ves njihov boj velja edino nam.
To je dokaz, da smo ml najnevarnejši nasprotnik klerikalcev, da smo najmočnejša stranka napredne
misli, ko leta 1920, ko smo iztrgali klerikalcem večino.
Kdor je naprednjak, bo volil zato SKS, zakaj njena zmaga — pomeni poraz klerikalcev.
Preko volitev zavlai&ileio tolbe.
Tožbe predsednika Pirca proti »Slovencu« se vrše po volitvah.
Tožbe tov. Puclja bodo prišle na vrsto tudi po volitvah.
Tožba tov. Ažmana je bila preložena, ker klerikalci niso hoteli navesti svojih prič pravočasno, dočim je tov. Ažman skrbel za pravočasno zaslišanje prič.
V sredo se je v Ljubljani vršila razprava zaradi tožbe tov. Puclja proti župniku Erjavcu, ki je govoril, da je dejal v jeseni 1. 1921 tov. Pucelj žuDniku Pavšiču, da ima on (Pucelj) že poln žep in dobre zveze in da mu je vseeno ali je minister ali ne.
Razprava je bila preložena.
Zakaj?
Ker je zastopnik župnika Erjavca
šele pri razpravi navedel pričo. Mogel bi to brez vsega storiti že preje, ali potem bi bil župnik Erjavec obsojen že pred volitvami. Zastopnik tov. Puclja dr. Lovrenčič je pokazal pismo župnika Pavšiča z dne 6. marca, v katerem ta izjavlja, da ni nikoli govoril, da bi mu Pucelj dejal te besede, vseeno bo župnik zaslišan, če bo tudi pod prisego potrdil to, kar je napisal v pismu. (Klerikalci namreč župnikom ne verjamejo več, temveč samo še kaplanom.)
Dr. Lovrenčič je dalje izrekel željo, da bi se razprava vršila še pred volitvami .Toda sodnik je izjavil, da je to nemogoče in tako bo razprava dne 28. marca ob 11. uri dopoldne.
NaptrednjakI in vsi, ki ljubite državo! Ali je dopustno, da se v časih največjega političnega kričaštva, ko dvigajo vsi protidržavni elementi glavo, delajo taki Iuksuzl?
Proti nasprotnikom države je treba silo zbrati, ne pa razbijati.
Demokratsko štetje glasov je ubijanje države!
Republika ali monarhijo.
Švica je dobra republika In v njej se živi dobro.
Danska je dobra monarhija In v njej se živi še bolje.
Naša država je monarhija In vsi veste, da se v njej ne živi predobro.
Rusija pa je republika ln v njej se živi neprimerno slabše ko pri nas.
Kaj sledi iz tega?
Da ni republika ali monarhija glavno, temveč glavno je kakovost vlade, ki je na krmilu.
Zato pravimo mi:
Kmečko vlado hočemo in
ta bo potem poskrbela, da se bo dobro vladalo, da bo ljudstvo zadovoljno, pa naj bo na čelu države kralj ali predsednik.
Kmetska vlada je rešila Bolgarsko,
kmetska vlada bo rešila tudi Jugoslavijo.
Vsak razsoden volilec zato ne bo poslušal Radičevfli ali Novačanovlh čenč, temveč bo volil v
kmetsko in obrtniško skrinjico,
ki je na Kranjskem druga, na Štajerskem pa četrta.
Nodroit dr. Brejca
Na shodu v Dravljah so vprašali naši tovariši dr. Brejca, zakaj da so klerikalci raztegnili srbski vojaški zakon na Slovenijo.
Dr. Brejc, ki so ga njegovi dopusti pri trenu, očividno v vojaški stroki zelo Izvežbali, je odgovoril:
»Ja, kaj pa se je hotelo storiti. Bil je tedaj le avstrijski vojaški zakon. Če bi ta obveljal, bi morali naši fantje služIti tri leta, po srbskem pa služIjo le poldrago leto. Ali nI srbski zakon zato boljši?«
Nak, gospod Brejc. Ta smešna trditev pa ne drži, zakaj v Avstriji, kjer niso prevzeli srbskega vojaškega zakona, temveč obdržali avstrijskega, v sedanji Avstriji spioh nimajo obvezne vojaške dolžnosti
Tam so namreč sklenili nov zakon — pri nas pa kaj takega niso znali.
Da pa ste bili med temi, ki niso znali, tudi vi g. Brejc, pa res ni bilo treba javno povedati.
Noteio, da se do iene resnica.
Prof. Sušnik pravi, da je on dO« segel oprostitev letnika 1898.
Mi pa pravimo, da je to laž.
Ampak mi pravimo tudi, da bomo to pred sodiščem dokazali in da povemo Ime pisca, samo da bo naprava lažja.
Prof. Sušnik pa noče slišati našega. poziva In nas ne toži.
In vendar bi se pred sodiščem kaj hitro dognalo ali imamo mi prav ali pa prof. Sušnik.
Zakaj ne toži profesor Sušnik?
Zato, ker ve, da bi sodišče do-i gnalo, da so dosegli oprostitev letnika 1898 naši poslanci In da je bila Interpelacija posl. Sušnika te pesek $ oči — politična sleparija.
Pokraiinske vesti.
(Da naj gre tovariš Pucetf prasce klat) svetujejo elegantne »Jutranje Novosti«. Tovariš Pucelj bo fini nasvet radikalov upošteval ln še naprej klal »po* litične prasce«, ki pišejo take surovosti
(Ne tič ne miš), to je NSS. Kdo bo volil tako dvoživko!
(Kaplanoma v Št. Vidu.) Prav veseli nas, da pridno prebirata naš Hst Ko ga bosta pričela prebirati brez predsodkov, bosta morda le spoznala, da Je kmetska misel nepremagljiva. Pa k stvari! Absolutno nimamo prostora, <& bi na vajin nad vse obširen članek V »Slovencu« odgovorili tako, kakor bi bilo potrebno. Zadovoljiti se moramo le s par konstatadjami. Smešna je trditev, da nismo imeli nobene priče za dogodke v Zubini. Če so bili naši ljude ogroženi, bomo vendar lahko Imeli tudi priče! Nesramnost je očitek, da hočemo zavlečl odgovor preko volitev. Naj bi gospoda raje na naša vprašanja odgovorila in že v tej številki bi lahko dobila zadoščenje. Samo otrokom pa se more pripovedovati, da so fantje kar sami od sebe sklenili, razbiti naš shod. Brez dvoma Je, da je te nekdo nahuj-skal! Tega hujskača hočemo zvedeti in če sta gospoda kaplana tako zelo vneta za ozdravljnje naroda, nam ne bi odtegnila svoje pomoči. Tudi gospodoma kaplanoma mora končno biti znano, da slučaj v Zubini ni osamljen, temveč da se pod patronanco strankarsko sfana-tiziranlh duhovnikov vrše še vse drugačne stvari. Komu v korist, to bo pokazala sodnija, pred katero se bo moralo zagovarjali samo zaradi Sodra-žice Sest zapeljanih klerikalcev. In tudi v Zubini bi bile iste posledice, da se je shod vršil malo kasneje. Tedaj smo namreč ml še prizanašali, danes pa tega ne delamo več! Gospoda kaplanal Prekličlte lepo Vaš čisto neosnovan očitek in povejte, kdo Je fant nahujskal in napojil, kar je fakt, in potem rečemo mi: Nista bila vidva, toda klerikalci so bili. In to je glavno. Vse dlvjaštvo v po* litični borbi izhaja namreč od klerikalne stranke. Dostavljamo samo 5e eno: Do-sedaj smo verjeli le vaši besedi, vaš napad pa nas Je te vere odvezaL — Hvala Vam!
(Iz Iga.) V nedeljo, dne 11. marca Je imel naš občinski odbor svojo sejo. Med drugim, Je bila na dnevnem redu tudi zadeva občinskega lova, kateri se ima oddati v zakup za nadalinih 5 let Lov je eden najboljših v ljubljanski okolici, zakaj še L 1919 je dobila občina na javni dražbi zanj 1761 K. Zadnjih 5 let pa, ko se je vse jako podražilo, je imel lov v zakupu tukajšnji grajščak, za smelo ceno, reci in beri 1300 K. Zakup lova poteče maja meseca in mogočni grajščak ne ve, kako bi izvfl lov, seveda zopet za par tisočakov. Ker Je pa on tudi občinski odbornik, seveda na strani SLS, je prišlo do burnih debat, ah naj se lov proda na javni dražbi, aH naj se mu ga odda proti zvišapi najemnini Prišlo je na glasovanje !a vsi odborniki so oddali glasove, da B0
Snominiaimo se ob vsiaki rn-HUrl tiakovnečEa airin^a fiqrrvr>ctr>ii-r>« kmutiiairtf str anke44!
mm
■se lov odda na javni dražbi, le eden je Mi proti, in to je voditelj zarjavele ^Kmečke Zveze«, nekdanji klerikalni župan Josip Kozin. Ta mož bo sedaj na volišču čuvar skrinjice dr. Korošca. ■Kmetje, ali boste zaupali takim možem, ki so pripravljeni z vašim imetjem polniti gosposke sbisage«?, Komur niso ti mazači zmešali še zdrave pameti, ta fb bo vrgel krogljico v njih skrinjico. t$a shodih obetajo vse mogoče. Če pa dobijo enkrat vas v svoj hlev, zopet vas bodo garbali in tepli, kakor so to $e počenjali Pravijo, da bodo naše fente potegnili iz Srbije. Ali jim to verjamete? Gospodarili so pred vojno, mbd vojno, In služili ste vojake po ceii državi, na fronti ste bili pa ravno vi kmetiški sinovi prvi. Ni šel nobeden kaplan z vami v mrzle Jarke, znali so se gibati v razkošju na račun ubogega kmeta trpina. Marsikateri izmed vas je videl to in se zakHnjai, da bo obračunal, aQ zopet sladke besede so marsikaterega potolažile in spravile v ravnotežje. Kmetje, zopet se hočejo nasititi vaših žuljev in vi Jim bodete to dovoli? Spominjamo se, kako so nas preganjali po mestnih trgih, ko je gospodaril dr. Korošec. Tovariši! Združimo se, zgradimo si trdno kmečko moč in udarimo po njih, toda ne z gorjačami, kakor nekdaj naši pradedje, ko so reševal desetino in tlako, ampak s kroglicami jim pokažimo, da od njih ne pričakujemo ničesar.
(Iz Notranjih goric.) Ni nam za stranko to ali ono, ni nam za osebo. Ali žalostno je, da mora človek v imenu kulture žigosati divjaško dejanje, ki so ga izvršili klerikalci pod nadzorstvom brezoviškega župana nad župnikom Štrajharjem v nedeljo, dne 11. t m. pred šolo v Notranjih goricah. — Avtonomija, klerikalna avtonomija, tovariši bo taka, če boš usta odprl boš s škornom o suvan in oklofutan!... Hvala lepa za tako avtonomijo! In brezoviški mežnar, orga-jBist! Ali se ne zavedate, da je povsod po več strank, katere imajo različna mišljenja, da pa razven klerikalne prav nobena ne zastopa tako surovo? Pšenica W bila pa tudi od drugih dobra, kajneda Albin? Pa jo ne boste več dobili, ker vi ste v občinski hiši in morate biti zato nepristranski. Če se pa ne morete povzpeti niti do tega, pa vsaj ne smete biti nasilni,
(Sokolsko gledališče v Radovljici) uprizori v nedeljo, dne 18. t m. ob 7. uri zvečer in na praznik ob treh popoldne veliko zgodovinsko sliko iz časa preganjanja kristjanov v Rimu »V Znamenju križa«, Zanimanje za to predstavo je jako veliko, zato priporočamo, da se ie domačini udeleže v nedeljo, tako, da bo v pondeljek dosti prostora za tujce. Da se pričetek radi prepoznega prihajanja občinstva ne zakasni, prosimo točnega prihoda. Priporočamo nakup vstopnic v predpro-da&ki jo oskrbuje br. Jaklič.
(Vače.) V nedeljo, dne 11. i m. sta govorila na našem lepo uspelem shodu iov. Jamnik in Tomaži n. V Stvarnem govoru sta opisala slepar-tfva raznih meščanskih strank, obsojala zlorabo vere po klerikalcih in dokazala laži klerikalcev, da se borijo tA avtonomijo, torej za to, kar smo že davno v Avstriji imeli, kar pa je po svetovni vojni klerikalni najslabši po-
litik dr. Korošec z vso naglico hitel odpravljati. Kakor povsod so klerikalci tudi tu hoteli shod razbiti, pa jim ni uspelo. Umolkniti so morali in s povešeno glavo so morali poslušati grehe SLS. Pri vseh surovostih se je posebno odlikoval sf analizirani vodja Orlov, nek Dolinar. Ko ga je po svojem končanem govora tov. Jamtiik pozval, naj sedaj on govori, prvak Orlov ni mogel povedati niti dveh stavkov. Pokazal se je divjaka in bedaka. Takoj po shodu se je ta možakar vsedel na avto-kolo in se odpeljal v Kandrše pripravit za razbijanje shoda SKS. Shod na Vačah je pokazal, da so Vače naše in bo klerikalnih kroglic še manj kot zadnjič. Poročilo »Slovenca« o tem shodu je skozi in skozi zlagano.
(Kandrše.) Ko sta v nedeljo popoldne ob dveh prišla govornika SKS tovariša Tomazin in Jamnik k nam, da bi vršila shod, ju je že čakalo okoli 150 klerikalcev in komunistov, oboroženih z debelimi gorjačami. Ker je tov. Tomazin na njih zahtevo, naj se voli predsednika shoda — privolil, so izvolili klerikalnega župana. Ta je dal besedo orlovskemu divjaku Dolinarju, ki je vodil divjaško akcijo. Toda tudi Dolinar ni mogel govorit, ker je bil hrup le prevelik. Tov. Jamnik je klerikalnega predsednika ponovno pozival naj napravi red. Reda pa le ni bilo. Zato je Jamnik posameznim gručam klerikalcev dopovedal kako jih SLS farba in kako je dr. Korošec zapravil našo avtonomijo. Možje so izprevideli resnico in se zgražali nad divjanjem klerikalcev. Ob pol 4. uri sta govornika odšla, ker se je vnaprej videlo, da ne bosta mogla govoriti, kajti nastop pijane druhali se je skrbno pripravljal že 14 dni pred shodom in je Dolinar po petih farah porabil mnogo bencina. Kakšen sad bodo klerikalna divjaštva obrodila, bo pokazal 18. marc, ko bodo mnogi, doslej od komunistov in od klerikalcev osleparjeni kmetje oddali svojo krogljico za SKS. »Slovenčevo« poročilo o tem shodu je zlagano, pa saj klerikalni kristjani ne poznajo nobene stvari bolj temeljito, kakor — laž.
(Krka.) Kar štiri nedelje po vrsti smo imeli shode pri nas. Tri klerikalne, eden je bil SKS. Vendar kak razloček med klerikalnimi in našim. Kandidat Rajar nam Je lepo mirno pojasnil svoj program, tam pa samo zabavljanje in seveda o avtonomiji Najbolj ga je polomil zadnji, nam dobro znani rekvizi-tor Krištof. Sani gospod župnik je moral povzeti za njim besedo, da je nekoliko omilil vtis, ki ga je napravil na poslušalce ta plačani agitator. Seveda nam je tudi župnik postregel z bajkami o lepem življenju v avtonomni Sloveniji Kar pečena piščeta nam bodo letela v usta, ko bodo zavladali v Ljubljani Erjavec ta Lampret ko bo »podpiral« slovensko živinorejo Krištof (kako, vemo iz skušnje), ko bo vodil slovensko šolstvo Jevnikar. V Beograd bodo poslali g. Kremžarja, da bo zastopal kmetske koristi; koga bodo poslali v »okrajni zastop«, pa še ni znano. To so tudi pozabili povedati, kdo bo plačeval vse te »zastope«. Človek res težko verjame, (fe nekateri ljudje še kimajo besedam, ki odmevajo, kakor bi mlatil prazno slamo. SLS bo pomagala kmetu? Zakaj mu pa sedaj ne pomaga, sajj razpolaga z milijoni in milijoni. Z
denarjem, ki so ga znosili skupaj kmetje, zida v Ljubljani palače, kjer so nastanjene banke, ki reveža ravno tako odirajo kot nekierikalne. Da bi zadružnim potom pomagala nižjim slojem ji še na misel ne pride, pač pa redi na stotine koritarjev, ki hodijo po deželi agltirai za njo. Pravijo, da bo v avtonomni Sloveniji na krmilu tista stranka, ki bo imela zaupanje pri ljudstvu. Seveda, ko se zanašajo na svojo rezervo — ženske, da iih bodo držale na površju, Čeprav vsi moški izpregledajo. En zakon sklenejo, pa so spet dobri za par desetletij. Slovenca hočemo biti sami svoji gospodje, pravijo. Farbarija! Kmetu je pač vseeno, ali ga odira Srb, Hrvat ali Slovenec. Našemu kmetu hočejo natvezti, da ga odirajo Srbi, hrvatskemu menda tudi, kdo pa odira srbskega kmeta? Tudi Srbi? Kaj še, kapitalisti, kakor vašega in hrvatskega. Zato pa proč z demagogi in zavajala! Pameten slovenski kmet ne bo delal na to, da bi mu zavladali v Ljubljani slovenski klerikalci, temveč se bo oprijel samostojne, ki stremi za tem, da zavlada kmet v celi državi in ne samo v Ljubljani Saj ima iste težave in potrebe kot hrvatski ali srbski kmet — Žalostna pa nam maj-ka, če bodlo zastopali kmeta ljudje, kot je kandidat SLS g. Kremžar. V svojem »Večernem listu« je zmerjal kmetice, da delajo draginjo, ker v Ljubljani predrago prodajajo jajca in mleko in je sploh pristaš Gostinčarjeve politike, sedaj naj bi ga pa kmetje volili? SLS je pokazala ravno s to kandidaturo svojo omalovaževanje kmetskega stanu. Vsak kmet v litijskem okraju, ki vrže krogljico v prvo skrinjico, voli zoper sebe! — Kmetska skrinjica Jo druga!
(Triurni volilnega shoda na Božja-kovem pri Metliki.) Dne 5. t m. so imeli velečastni gospod župnik Baje pri nas svoj shod. Svojim vernim poslušalcem so pravih take pametne resnice, da je eden izmed njih začel — ko-zlati. Kdor to ne verjame, pa naj vpraša one, ki so imeli pokozlane hlače in klobuke! Shod je uspel krasno.
(Iz Prevorja.) Predpretekli četrtek je imel velegospod Vrečko iz Ponikve na Prevorju klerikalen diod, na katerem se je zbralo okoli 25 poslušalcev. Pa še to število so tvorili večinoma sa-mostojneži, šolski otroci in nekaj radovednih žensk. Ko je velegovornik Vrečko ta klavrni shod otvoril, je začel nekaj klobasaritl o avtonomiji in še nekaj drugih zanimivosti kar ga je naučit kaplan Kranjc in katere niso vredne, da bi tratili zaradi njih prostor na papirju, Ko je govornik videl, da njegove čencarije ljudem ne ugajajo, ter da se celo otroci norčujejo iz njegovih čvekanj, je svoj že itak kratek govor sklenil Nato je povzel besedo domači špedjalni govornik Franc Centrih. Ta je začel nekaj čvekariti od nekih žganj-kov, na kar so se poslušalci jezni vzdignili in odšli Kaj ne Centrih? če bi se ti na žganjke bolj razumel, kakor na politiko. Pa žalibog, da ti tudi od žganjkov ne bo preostajala niti tista voda, ki se od žganjkov ocedi. Ker politika, ki jo ti razumeš, te bo spravila popolnoma ob žganjke in še celo na beraško palico. Ker tvoja politika ni nič drugega, kot posnetek »Domolju-bovih« laži 0, da bi se ta od »Domoljuba« zaslepljeni Centrih malo ozrl na
svojo ženo. Morala K ga pograbiti potem taka sramota, da bi se pri belem dnevu nikomur ne prikazal. Pa kdor se je voljan s klerikalnimi lažmi pečati, tisti zgubi tudi vso sramoto. Centrih l javno ti rečemo: Pometaj pred svojim pragom, samostojneže pa pusti pri miru, ker sploh nobene politike ne razumeš. Sicer ti bomo še kaj več na uho povedali
(Sv. Lovrenc v Slov. goricah.) Dan volitve se bliža. Kakor bomo volili, tako bomo plačevali davke. Ker se je v mnogih gospodarskih in v drugih stvareh pokazalo, da so poslanci SKS, oziroma da se je Samostojna kmetijska stranka' potegnila za blagor kmetskega in malega obrtniškega ljudstva, zato bomo volili to stranko! Poglejte, kako se je zavzel tovariš Dob-nik p. i na sejmu v Ptuju za naše kmetovalce ozir. živinorejce, ko je posredoval, da so smeli Italijani kupovati našo živino. Marsikateri kmetovalec je dobil za svojo živino dvojno svoto denarja. Gotovo ste mnogi priče, da je bilo teko. In še drugo: Kdo je iz-posloval odprtje mej za živino, kdo je dosegel prosto žganjekuho in več kmetu koristnih potrebščin. Torej napredni farani in drugi, ne dajte se begati od nasprotnikov, naj si bo to kak župnik, kaplan Sladnjak, Črni Hrga, Pečko Štebih ali pa celo kak tajnik »Slov. Gospodarja« Fekonja in blagajnik požarnega odelka. Naj gledajo ti poprej na te reči: 1, Da dobimo nove zvonove. 2. Da bo vsem deklicam posebno Zorici dobro šlo. 3. Da ne bode popoldan kdo pijan fučkal itd. Ne slepa-rite več, da ste Kmetska Zveza, ko pa niti enega kmeta ne kaže na volilnih mestih vaša lista. Poznamo vas, lisjake, zato bodemo tako volili, kakor bodo novi zvonovi zvonili in Samostojne k volitvi budili. Ura pa naj po »Tra-vaizi« kliče in vse klerikalce vkup se-suče. — Samostojneži pa ne brezverci
(Cven pri Ljutomeru.) V naši občini je imel »kmetski kandidat« dne 1. marca dr, Hohnjec dva volilna shoda. Prvi se je vršil ob 2. uri na Krapju pri Karbu, kjer so bih večinoma sami klerikalci, toda le malo. Tukaj se je čutil kandidat precej varnega, ter ie zato »farbal« volilce, zakaj da je tov. Pucelj podpiral kot minister takso za vozove na vzmeteh, ki zadene tudi kmetovalce. Ogreval se. je tudi za neko avtonomijo, katero pa že imamo, samo ne po njegovem receptu. Druge nesreča ni bilo. Ob 5. uri pa je imel dr. Hohnjec shod, na Cvenu pri F. Slaviču. Že pred vhodom v zborovalni prostor pa je zvedel, da niso prišli na shod samo njegovi zapeljana, temveč da je zbranih tudi precej Samostojnih kmetovalcev. Zato ie obrnil plat govora. Naše SKS sploh ni omenjal, pač pa se ie zgodil čudež, da so bili naenkrat takse prosti kmetski bagerh, kar pa še pred dvema urama na shodu v Krapju niso bih. Tukaj se torej ni upal te »kmet«, velečastifi kandidat, far bati volilcev, ker Je vedel koga, da ima pred seboj. Kakor kaže, tako se pri njih govori Vse drugačno lice pa je imel naš shod, dne 23. Jan. pri tov, Rajhu na Moti, na katerem sta govorila naša kandidata tov. Mrmolja in Nemec. V lepih pomenljivih besedah sta nam orisala pot, po kateri pridemo po-deželani enkrat do svojih pravic. Na
željo nekega našega tovariša, da nam naj tov. "virmolja pove nekaj o Ko-roščevih dolarjih in frankih, so imeli navzoči naši nasprotniki priliko slišati kako dobro je gospodaril njihov oče Korošec, da je državi napravil toliko milijonov dolga Upamo, da se tudi našim sosedom odprejo enkrat oči ter da se pridružijo nam in vržejo dne 18. marca krogljico v našo pravo kmetsko skrinjico, katera bo četrta.
(Sv. Marjeta na Dravskem polju.) Kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade. Nespokorna grešnica »Straža« je objavila v zadnji številki članek o sokolsko-orjunaških marogah v Sv. Marjeti Dr. p. Ta dopis se je porodil v bistri filozofski glavici našega strička g, župnika A. Sagaja, p. d. Jagasovega Lojzka, pod kojim imenom ga je njegov lastni prijatelj »Gospodar« blatil kot zastopnika fali-rane stranke. Najprej bi župniku svetovali naj bi se natančneje informiral o zadevi da ne bo delal iz komarja konja. Ako se tako za vse zanima, pa M prišel sam pogledat telovadbo sokol-vzgaia mladina na tak način, kot jo skega naraščaja in videl bi, da se ne vzgaja on, namreč v protinarodnem in protidržavnem duhu. — Gospod stri-ček se spodtakne ob vsako malenkost in povsod vidi madeže, le svojih in svojih privržencev ne. Tako hoče oblatiti naše kulturno sokolsko društvo z izmišljeno pravljico o nagem Marčiču. V pojasnilo to-le: Naraščaj se je pred telovadbo igral po svoje. Medtem pa se je pritepel v sobo nesokol Pipenbahesr Iv., ki se je vmešal v igro. Odpel Je imenovanemu otroku pas, nakar so nra zgornje hlače zlezle malo dol. V tem pa je vstopil v sobo vaditelj Lešnik M, ki je nadaljno preprečil in dotičnemu ne-sokolu prepovedal vstop. Kaj je dotični nameraval nam ni znano. Ker mu je bil nadaljni vstop prepovedan, je gotovo iz maščevanja trosil neresnične vesti, Id so bile župniku dobrodošle, saj on pobere vse smeti, ki mu jih prinašajo stare device. Da pa bo že enkrat konec teh očitkov, pa spominjamo župnika,; da se je že lansko leto obljubilo, da m bo pri prvem napadu na učiteljstvo ah neko kulturno napravo začelo objavljati življenje svetnikov iz klerikalnega; tabora. Saj se še gotovo spominjate imen Agrež, Griffč, Lužar, Krajnc. So tf vzgajali moralno? Odgovorite! Seveda teh madežev ne vidite. To so ravno oni ki so žalibog pokvarili otroke, odrasle fante in dekleta. Obrekujete Sokole kot nepoštene! Kakšna pa je vaša Orlovska banda? Našteti bi vam lahko celo vrsto imen tatov, krivoprisežrrikov, pretepačem itd. Če ne bo to dovoli, da pridete do pravega Spoznanja, smo na razpolago podati podrobnosti Torej g. župnik pomislite malo, kako ponižujete druge, a sebe ter svoje povišujete, čeravno nas učite sami da kdor se povišuje, bo ponižan!
Radikali zlorabljajo v volilne namene kralja, klerikalci pa vero.
Kralja in vero pa vzdržuje kmet in zato ne zlorablja v volilen svrhe nikogar.
Kmetska misel se ne igra s svetinjami
Ker kmetska misel ie sama dovolj močna da zmaga i monarhistične radikale i republikanske klerikalce.
nitnega Jeruzalema nad Ljutomerom se s Kapele vidi preko sv. Tomaža, Male Nedelje, Sv. Duha, sv. Antona, sv. Trojice, sv. i Kraljev in sv. Benedikta do Ljutomerskih vrhov ter Murščaka. RaČjaka, Račenskega vrha, Turjanske-ga vrha in Kapele niti ne štejem — skoro ves sosednji kolobar Slovenskih goric — a le malo ie tam zemlje, koder bi ne bik stopila že noga nemškega posestnika, in ko bi ne bilo od tukaj zčšlo in tod bivalo toliko zavednih slovenskih mož, bi za Slovenca morebiti trs zdaj tod več ne rodil •— Naj omenim za sedanjost le še, da Je Ljutomer rojstni kraj našega velespoštovanega gospoda načelnika justične uprave za Slovenijo dr. Babnika, a Št Jurij se ponaša (?) z rojstvom gospoda dr. Korošca. Zg. Mota je rojstni kraj pok. kardinala Mis-sije, a iz Križevec je bil kanonik Krfža-nič. Od Sv. Tomaža je doma prof. Ile-Šič, na Račenskem vrhu ima dom histo-rik Žmavec. O domovini dr. Razlaga bi utegnilo zanimati, da je potekel njega rod neki iz Bosne, od koder je praded pred 200 leti pribežat Ker je ta ded vedel veliko »razlagati« so mu bojda »Razlag« rekli in res je to ime le bolj poedina — V Radineih je fotograf tega imena. — A preden grem s Kapel-skega vrha, kjer mi je bilo toliko užitka lepe prirode, naj se poslovim še od enega najspoštovanejših mož z Murskega polja, od prečastitega gospoda duh. svetnika Meškota, ki ie pri Kapeli predlanskim pel zlato mašo, je tam že nad 40 let in je zavrgel marsikatero častno in hasnovito stopnjo, samo da je ostal ondi od koder vsaki dan vidi celo ljubljeno Mursko polje pri Kapeli
Pisma z Murskega polja.
m.
■frčtdp jfe pogied s Kapefskega vrha: le 309 m je visok ta holmec, samo dobrih 100 m nad okolico, ki ie okoli 200 m nad morjem — a z njega vidiš, skoro prav kakor z Rogačke gore »6 deželž«. Tam v daljo pod zimski solnč-ni vzhod se ti zgublja Macelj v Ivan-šflco, lete pa v sivo-megleno Belo goto; z Juga ti pozdrav ponujata sv. Do-oatija vrh in Boč, kjer je spravljen gral, posoda s sveto krvjo; Boču z levice se ti kaže motna gmota Kamniških in Solčavskih Grintavcev; tam z p« te pozdravlja široko-udobno Id prijazno gleda tja vprsk soseda Kozjaka in na imenitna mogočna vrata Koroške Drave med in pod obema. Samo sever se mršči, in dobiti 'ga je treba precej dobre volje, da ti odgrne pogorski svoj čad in pod njim pokaže nemško - avstrijsko ozadje, pojenj s koroško Kosico in Svinjico ta icončavši z nižje - avstrijskim Veks-(jem: le ob južnem vremenu se ta mrk-loba otaja, tedaj pa se vidi z desne še štajersko - judenburška Mala Planina, leve vzhodnje - štajerski Haan (Kulm) nad Vičern (Wedtz) in Viška gora, v sredi pa milostno odgrne svoj »nevese-kdo« — inkognito — bivši slovenski ponositi Sokolj — zdaj nemškega Gradca zaščitnik in patron »Schockel«. — AH nad vso lepotijo teh lepih ravnic, biešČečib vodic in temnih šum pa t vstaja na zapadnem ozadja prelepo neba, nebo svetlejše od tukajšnjega, —
nebo nad prelepo našo Koroško in Primorsko svetleče se, kakor bi jima obetalo lepe čase srečnega odrešenja.
Še nikjer nisem videl tako lepih večernih neb kakor tukaj: Na jesen, a še bolj pa pod zimo — se ob solnčnem zatonu začne, ako je vreme stanovito, nebo zlatiti kakor bi bilo v ognju in h lepemu vremenu se zazlati ne le na za-padno stran ampak tudi proti jutru. Ko pa ie solnce šlo za božjo milost pokaže se zdaj tod, zdaj tam, potem z več strani in nazadnje čez vso zahodno polovico neba — brez števila barv, po vr-stisti od Črno - temnega indiga in vijoličastega purpurja pa preko bistrega zelenja, globoke modrine ter žive rdečine do zlatega škrlata — več kakor jih slikarjev čopič naslikati ve. Ali še lepše skoraj od vseh teh barv, ki so plemenitejše, mehkejše od samih mavričnih, ti oko razvesele rahle skupine in zamotane Štrene večernih oblakov in oblačkov! In vse to se ti neopazno in sproti spreminja in vedno znova poraja v vedno lepše podobe nebeških glo-rijol, tako da se v tihi pobožnosti zamakneš v eno najlepših čudes "tega sveta, in da še sam ne znaš kdaj se je zagrnil okoli tebe večerni mrak. Tedaj si, če je kaj človeka v tebi, pobožen j še preden zazvoni »Zdrava Marija« j — le-ta da čutom le še človeškega l izraza in globok oddih se izvije iz še ta-| ko zmučenih prsi. — Velika je tolažba j mračen emu človeku, če po dokončanem delu zvečer lahko miren povzdigne glavo k nebu, si obriše pot s hladnega čela in se zatopi v neskončno lepoto zlatega neba: Kakor bi presojala skozenj, skozi zlato to nebo. ta sama nebesa — neskončna ta lepota, spom-
ni neskončnosti svetovja, ki jej — največkrat nehote in nevedč — v potu poštenega obraza služiš i ti, ubogi človek, ti mali drobec one neskončnosti, drobec, ki se po slabih svojih močeh trudiš, da pomoreš dokončati usodo človeštva na zemlji. Sisifovo delo je to delo, delo bez teka, delo, ki ga en sam Božji dih zmelje v solučnl prah, pa če se celi rodovi trudijo zanj v — nepoštenem trudu; a delo blagoslova božjega je, ako ga dela rod za rodom v pravici in resnici, dobroti in lepoti vse dotlej, da se posreči stavba človečje Civilizacije po volji Božji in njega dopada-jenju — Večerna zarja te bodri dan za dnevom k novemu, neumornemu trudu v proslavo veličastva Božjega k delu, po srcu, glavi in roki poštenemu.
Zatopljen v veličastvo nadzemne prirode pozabiš skoraj, da stojiš na trdnih tleh Slovenskih goric a vendar prav sredi Murskega polja, ki ga od tu pre-gledaš skoroda v najskrivnejši kotiček. Koliko dolink, bregov, grab in brd se tu temni in sveti na desno in levo v »vrheh« pod tabo, koliko potokov sili izpod tega nizkega gričevja na dan, koliko srebrne slatine tu prikipi na svetlo, da raznosi križem sveta slavo te deželice, o kateri Slovenci sami tako malo znamo. Tu na levo pod teboj, pod Radenskim in Meljanskhn vrhom ie držala stara rimska pot iz Beograda in Ptuja na Radgono in v staro Flavijo Soivenzo "(Wildoa) ter od tam v gornje štajerske rudnike; a po desni strani je taka cesta prišla iz staroslavnega Viro-na, za Dravo preko JMaribora tu spodaj čez Tarjausk! vrh od koder se fe tovoršlo in vozilo na Zg. Moto, pa čez Muro v Savarijo in Karani — poznejša
Sobotelj in Bratislavo. A! tam niže doli so vozili in tovorih čez Ljuti breg (Ljutomer) na Sp. Moto in Lendavo proti državi Pribine in Koclja na Blatno jezero. V Okosiavcih, tik pod Kapelo proti jugu je stal Koceljev grad in s Ko-celjem v zvezo spravljajo ime tega sela samega"1; a v Atilovem Gaji tu na levo roko pri Turjanskem vrhu da je ob ta-mošnjem grajskem »studencu (vodnjaku) pokopan celo Atila sam. Bridke spomine na ljuti srednji vek ti vzbuja tu® pogled na velikansko graščino Ne-govi proti južnemu zapadu onkraj Šav-nice, na pol preteklo dobo, na slavo mogočnih Holandcev Ahrenbergov in bogatih, t i v avstrijsko - italijanski vojski leta 1866 z Zulajem vred oboga-telih Bruckov — sosednji na zapadu stoječ Radenski vrh. V Turjanskem vrhu ima dom potomec srbskih Spajičev, a tam naprej v Murščaku so gorice visoko spoštovane rodbine slovenskih Muropoljcev nekdanjih radgonskih meščanov Plojev. Tam ima vinograde tudi bivši avstro - ogrski minister Sto-ger - Steiner, pa tudi še marsikaki drugi Nemec, saj je vinogradska posest bila L stopnja, L etapa nemškega napredovanja v Slovenske gorice: Od Marije Snežne nad Apačjim pa do ime-
• Totmačba tega krajevnega imena ie precej verjetna. Tukajšnja krajevna imena 30 nekaka »patronbnjka« iz a p e i a tt-V o v. Naiboljfl primer so prekmurski »B e -lotrlnicl, ki pomenijo sosesko »z belo eerkvljo« (Bela Tinj). Ok6slavei le morda soseka »U Koclje vem«, iz tega Ukčcljavci—Ok6slavci — Ok6s-lavcl Imajo Jako zmožnega ta z% sploSnost zol6 unetega župana, ki ie poleg Radlnske-ga najbolj »vrli«.
''m
$m li' mi sian pog^gid^ssi^^iiseg^, m&i' * • mm -^fepmm&m'im&smwmr »M -
0* Središča). SredišSani živimo v normalnih razmerah zase, t© je, da se »e brigamo dosti za politiko. K večje-jnu Če pride profesor Vesenjak ali pa Itak drug enak gospod, ki nam hoče našo mirno kri zavreti, se malo zganemo. Ko pa nam je treba nastopiti pri volitvah ali kaj sličnega, potem pa je {isto drugače. Takrat pa si stopimo nasproti v bojnih vrstah. Klerikalci mislijo, da so samo oni od Boga izvoljeni, da vladajo svet, zato zaničujejo vsakogar, ki ne trobi v njihov rog. Novope-čeni republikanci pa se kar na cesti pri belem dnevu spopadejo med seboj in liočejo s tem pokazati, kako bi bilo v fepubliki. Z batinami delajo poskušnjo, katera glava je bolj trda, ali za Radi-(5evo ali pa za Novačanovo republiko. Preteklo nedeljo je zmagal Novačan, ker je Radičevega korteža tako namla-iil, da je rabil celo posteljno rjuho za ovitke na glavo po Kneipovem receptu. Samostojni kmetje pa gledajo vso to komedijo od strani in mislijo po svoje. Pravijo, da Jih ne spelje na led ne profesor Vesenjak, ne Radičev, od Novačana pretepeni Veidin in Kelemina, niti sam g. dr. Novačan. ker imajo dosti vzgleda doma v občinskem gospodarstvu, koliko čuta poštenosti imajo taki ljudje, kakor so naši politični nasprotniki, ki ne znajo ločiti občinskega denarja od svojega. Tovariši, na dan vo-Dtve pokažimo, da smo ljudje prave slovenske korenine, ki ne pozna nobenih zvijač ali pa goljufij ter stopimo na volišče kakor en mož in volimo poslance, katere poznamo kot pridne in poštene narodne delavce, ki delajo v blagor državljanov in dobrobit države. — V boj za Staro pravdo! — Samostojnež.
Napake in bolezni letoSnjih mn.
Nekatera letošnja, slabo negovana vina kažejo različne napake in bolezni. Poglavitne so: Slab duh (po posodi, gnilem grozdju itd.). Tako vino pretočimo v nekoliko zažveplan sod (1 tenek trak žvepla na 2—3 hI vina) in mu pri-denemo na vsak hI 5 do 20 dek vinskega eponita.
Po 5 dni vsak dan vino premešamo, da se eponit prehitro ne usede. Potem •Be-le pustimo vino pri miru, da se eponit poleže na dno. Po preteku treh tednov vino pretočimo. Ako bi eponit v vinu zaostajal, čistimo vino z želatino ali filtriramo.
Grda barva vina se odpravi ravno-tako z eponitom.
če vino na zraku porjavi, ga Je treba zažveplati (1 trak na 1 do 2 hI). Ako je vino že pretočeno, torej, ako ne leži več na drožeh, pomagamo z natrijevim Msuilitom.
Tri do pet gramov svežega natrijevega bisulfita zadostuje na hI vina. Bi-Sulfit raztopimo v kozarcu vode, Izlijc-mo raztopino v vino in jo v sodu z vinom dobro premešamo.
Ako diši vino po gnilih jajcih (žve-plovodiku), ga pretočimo in pri tem prezračimo. Pretakati ga je najbolje skozi čist bakren lij, ki ga je med pretakanjem večkrat čisto izbrisati. Sod. y kterega pretakamo, nekoliko zažyepla-mo (1 trak na 2 do 3 hI vina).
Ako vino, če stoji dlje časa v kozarcu, počrni, vsebuje preobilico železovih spojin (od zarjavelega železa), ki jih je treba odpraviti.
Vino pretočimo, prezračimo in prl-denemo tanina (5 do 8 gr na hI). Po preteku enega tedna čistimo z želatino (10 do 15 gr na hi).
Vlačljivost imenujemo pri vinu, ako
je gosto, aekako mastno aH slaznato in medlega, na repnico spnminjajočega okusa. Na Dolenjskem pršijo takemu vinu tudi, da je »volno«, ako vino se pretoči, prezrači (meša in raztepa med pretakanjem z metlico itd.) in se sod, v katerega pretakamo, dobro zažvepla (i žvepl. trak na 1 do 2 hI vina). Dobro je, da vinu potem dodenemo še nekaj alkohola (1 1 sinega špirita na hI).
In žvepljanjo vina jemljimo vedno Ie čisto, arzenika prosto žveplo, na tenkih, azbestnih trakovih,
B. Skalickjr.
Predno nastop! toplo pomladno vreme in poletna vročina, to je v pri-četku spomladi, pretočimo vino v drugič. Ako leži vino preko poletja na drožeh ali pa na kaležu, mu preti namreč nevarnost, da se te, lahko gnijoče snovi prično pod njim razkrajati Ceniti) in se vino pokvari (zavreti). Čim šibkejše je vino in čim slabša (toplejša) je klet preko poletja, tem večja je nevarnost, da se vino pokvari.
Zato naj nihče ne zamudi vina pretočiti pred pričetkom gorke poletne dobe, to je najpozneje do ntaj-nfka. Zlasti letošnja, šibka (lahka) vina se bodo pokvarila, ako jih o pravem času ne pretočimo.
Pri pretakanju je dobro, vino nekoliko zažveplati. Ako je vino drugače zdravo in brez nanak, zadostuje en tenak (azbestni) trak žvepla za 3 do 4 hI vina.
Le ako bi vino bilo še sladko, to je. da ni v jeseni dovclj pokipelo, ga pri pretakanju ne žveplamo, da lažje dokipi. Ko se po končanem kipenju vino izčisti, ga pretočimo in zažve-plamo.	Skalicky.
(Ciril Metodovo družbo) nujno prosimo, da stori potrebne korake, da ne bodo njene užigalice tako slabe, kakor se jih redno dobiva v zadnjem času. Vsaka škatljica je slabo napoln;ena, vsaka tretja užigalica pa se užge. Tako smo samo v eni škatljici rršteli nič manj ko 26 nerabnih užigalic. One osje-ške čifute, ki izdelujejo take užigalice, je treba ostro prijeti. Sicer pa res ne vemo, čemu da ne dobavlja cirilmeto-dove užigalice ruška tovarna, ki je naša in ki ima gotovo neprimerno boljše blago ko osiješki čifuti.
(izvoz suhih če?pe!J.) Holandski konzulat se je pritožil pri našem ministrstvu trgovine in industrije, da pošil'ajo razne tvrdke naročenih suhih sliv druge, ki ne odgovarjajo poslanim vzorcem. Dogaja se celo, da se navedena teža ne vjema z došlim blagom. Vrhu tega so slive v tako slabih zabojih, da se spotoma skvarijo. Holandski trgovci iz:avIja,io. da bodo primorani kupovati slive v Kaliforniji, ako se ti nedostatki takoj ne odpravijo. Največ je grešila v tem oziru »Bosanska banka«.
(Carinski dohodki.) Carinski dohodki naše države so znašali od 1. do 10. februarja približno 184 milijonov kron. Največ dohdkov je dala mariborska carinarnica, potem zagrebška, belgrajska, ljubljanska in subotiška.
Ali si poravnal naročnino za ^Kmetijski list".
(Dohodki svilarstva.) Državne to'
varne svile v Pančevu in Novem Sada
so imele L 1922, 60 milijonov kron dohodkov,
(Gospodarske vesti \z llanata.1 Cene so zopet poskočile in notirajo v dinarjih za kg žive vage: svinje 22— 22.50, salo 36, slanina 32, mast 38, goveje meso 14, telečje 16, teleta žive vage 10—11.50, kokoši par 42, gost pitane 30 za kg, jajca 1.25—1.50, maslo 40, krompir 3, pšenica 460, koruza 250—* 260. Vino 2—3 Din za liter.
(Tedenski živinski semenj v lagre« bu.) Semenj zelo slab. Pritirano samo nekoliko telet slabe kvalitete, po ceni 12.50 za kg žive vage.
(Svinjski semeni v Mariboru.) Na zadnjem svinjskem semnju dne 9. marca so cene zopet zdatno poskočile. — Prignalo se je 79 komadov. Cene: 7—9 tednov stari K 1100—1200, 3—4 mesece stari K 3000—3500, 8—10 mesecev stari 4000—4501 Za pol pitane kg mrtve teže so zahtevali K 100—112. Kljub tem cenam se je vse razprodalo.
(Žitni trg v Somboru.) Sombor, 10. marca Ozv.) Povpraševanje narašča. Cene (v dinarjih) notirajo: pšenica 450 do 460, stara koruza 320—325, nova koruza 250—255, oves 300—310, pše-nična moka »0« 675—6S0, »2« 650—660, otrobi 180—185. Tendenca prijazna.
(Tedenski semenj v Karlovcu.) Kar-lovac 11. marca. Semenj je bil dober. Cene so sledeče: v kronah: mleko 12, maslo 180—200, jajca 4—5, beli in pisani fižol 18, krompir 7, kokoši 100—200, seno 600—800 q, detelja S00—1000, cepljene drva 700—1300.
Za naše gospodinje.
(Kako ravnamo s kravo, ki zadržuje mleko?) S kravo, ki mleko zadržuje, ne smeš ravnati surovo, s pretepanjem in kričanjem se nič ne odpravi! Kadar jo molzeš, daj ji nekoliko dobre krme, pogiadi ji vime z roko in kmalu bo dala mleko.
(Gnoj za cvetlice.) Dober gnoj za cvetlice dobiš, če pripraviš ovčji gnoj, mu priliješ trikrat toliko vode in ga pustiš najmanje 14 dni stati. Včasih ga dobro premešaj. Tak gnoj rabijo vrtnarji tudi za kuhinjska zelišča.
Dober gnoj za cvetlice je tudi mizarski lim, katerega poprej raztopiš v vreli vodi. Ne smeš pa ž njim preoltiio zalivati, Ver se ,;orcnine usmradijo in potem gnijejo.
( Kako dobimo dober hren?) Vsaka gospodinja ve ceniti vrednost dobrega hrena. Če pa hočeš imeti dober hren, mora? ga negovati na polju v vrtu tako, kakor vsako drugo rastlino. ^ pozni jeseni je treba hren pognoilti s hlevskim gnojem in sicer tako, da položiš gnoj na hreniSče. Dež no redilne snovi splavil do korenin. Če pa hočeš gnoj zakopati, smeš izkopati le prav plitko jamo in moraš paziti, da ne poškoduješ pri tem delu koreninic.
(Nalezljive bolezni.) V Mariboru se je pojavil eden slučaj črnih koz. Ker je ta bolezen silno nevarna, so storile zdravstvene oblasti vse, da se bolezen ne razširi. Upanje je, da ostane to osamljen slučaj. Škrlatinka se po Bosni in Hercegovini silno širi. V veliki meri je temu krivo tudi prebivalstvo samo, ki ne naznani zdravstveni oblasti, če kdo oboli na škrlatinkl.
(Srebro v naši zemlji.) Neki češki list je prinesel minule dni novico, da je
produkcija srebra v naSi kraljevini ta« ko narastla, da nalagamo celo Evropo z našim srebrom. Le škoda, da mi o tem dozdai nismo nič vedeli. Imamo sicer med našim naravnim bogastvom tudi srebro, nekaj malega celo v Sloveniji, mnogo pri Kratovu v Srbiji in bi v resnici mogli imeti velik vpliv na trgu s srebrom. Toda naše srebro počiva žalibog le v rudnikih, ki se pa ne izrabljajo.
(Vodovodna; cev počila.) Minule noči je počila v Trenkovi ulici v Zagrebu vodovodna cev. Voda si je šiloma naredila pot in je brizgala do 12 metrov visoko, noseč s seboj zemljo in kamenje. V bližini stoječa hiša je bila v kratkem času poplavljena, voda ni vdrla le v kleti, temveč tudi v višje ležeča stanovanja, kjer je provzročila ogromno škodo. Morali so celo prebiti zidove, da Se voda odtekala. Nesreča se Se zgodila že ob U ponoči, a požarna bramba je prihitela šele ob 5 zjutraj in so vso noč Ie sosedje in slučajni pasanti pomagali ogroženim družinam reševati svoje imetje.
Turški Pavliha.
Neko noč je hotel Nasradin-hodža nekaj ukrasti pri svojem sosedu, pa se je splazil na dimnik, da se spusti od tam v hišo. Ko pa vidi senco svoje noge, misli da je tram, hoče stopiti nanj, a zmanjkalo mu je tal in lopne skoz dimnik v sredo sobe kjer so spali sosedje . Ti planejo iz spanja ia za« kričijo:
»Tatovi, tatovi!«
A Nasradin-hodža jim reče:
»Za boga, tiho bodite! Saj niso tatovi, to sem jaz, Nasradin-hodža, vaš sosed.«
»Pa kaj vraga iščeš ob tem času v tuji hiši?« ga vpraša sosed.
»Žena mi je zbolela,« odvrne Nasradin-hodža, »pa sem prišel, da poiščem malo čebule za zdravilo.«
»Kdaj bo konec sveta?« so vprašali Nasradina-hodžo.
»Kateri konec sveta?« vpraša on.
»Koliko koncev sveta pa je?« mu odvrnejo.
On jim odgovori: »Kadar umrjem jaz, bo veliki, a kadar umrje moja žena, bo mali«.
			
lil	mam	■»■■i	
Družba „ILIRIJAS
Ljubljana, Kralja Petra trg št. a
feSefon it 220.
Nakup gozdov. — Prodaja
vsakovrstnega lesa.

i
¥sebina
i min miim— hi n m m k
to naredil
Sestava Folier »/epa Elza. U J* is najmočnejših esencev zdravilnih zelišč, cveti*, korenin ia listja z najfinejšim rfestilatom Žganja je že čez 25 let vzrok Sahvulnosti nebrojnih ljudi » vseh delih sveta, ker jim k*, kor dober priiatelj v težkih dneh bolečine preženfe. Imate bolečU ne v udih? V hrbtu? Zobobol? N.-hod? Ste slabi, prenapeti. Izmučeni !n preveč občutljivi? Želite dober kosmetikum za zobe, zobno meso, lice, glavo? Ali želite v vseh priložnostih imeti zanesljiva sredstvo v hiši? Poskusite pravi Fellerjev Elsa» fluid7 Kmalu bodete rekli tudi vi:

TO 3E NA3BOUŠE KAR SEM KEDA3 OKUŠALI
Jts veliko možneišl in izdatnejši kakor francosko žganje in naiboliše sredstvo te vrste f V v s s h dotičnih poslovnicah zahtevaj« samo pravi Fl-alluid od lekarnarja F «t-t e r. S pakovanjem in poštnino stani;, i« denat naprej ali po povzetju:
3 dvoinate ali 1 špecijalna steklenica 24 Dla 12dvojnatih„ 4 Špecijalne steklenice 84 m 24 „ » 8 Specijalnih steklenic 146 , 30 . . 12	. 203 „
Na te cene se računa sedaj ie 5"/» platka. Adresirati natančno:
EUGEN V. FEMJER
lekarnar, STUBICA DGN3A
Elzatrg št. 344, Hrvatsko.
		
tiii£. i ■»'..v*. -	. .. . ... , , - >, ............... (i V> ' Vi.*■» "■> . ! * < (	
Zahvala.
' Povodom nreno«a trupla k večnemu nočitku našega pre-ranodnelC t.m. pre\id e jas Sv. zakramt ni, nadvse ljubljenega umrlega očeta ozir. tasta gosp.
astellca
pos. v Beršlinu pri Novem mesta,
se zahval ujemo vsem znancem in prijateljem, ki so se udeležili pogreba dne 12. t. m. iz hiše žalosti na pokopališče v Prečini.
Zahvaljujemo se vsem obiskovalcem pokojnega med boleznijo, ter čast duhovščini za njih zadnje tolažilo Posebno se pa zahvaljujemo mnogobrojnemu občinstvu iz Novega mesta, bližnjim faranom, sosedom, gg. ministru Puclju, posl Mrmolji ter pevskemu zboru železničarjev za njih ganljivo petje na grobu pokojnega. Končno se zahvaljujemo pa tudi za mnogo darovanih vencev.
V Beršlinu, dne 12.marca 1923.
Franc in Jožefa Kastclie»
Vinogradniki pozor!
Na prodaj imam lepo na suho cepljene trte najbolj rodovitnih vrst. kakor tudi večjo množino necepliene bele Smafnice in več tisoč vkoreninienih (klučev) diviak Rip -Portalis in GOthe
št 9. Cena po dogovoru, Kdor želi res lepo in dobro blago naj se obrne zanesljivo pismeno ali ustmeno na
Fr. Siodnjak, ftnar.
Sv. Lovrenc v SI. gor. p. Jur$lnd.
Za pismen odgovor priložite znami-e.
večjo množino f|i@la. Ponudbe na upravo lista.
tlantiflUE, Francoska linija
najkrajša ln nalodobneJSa vožnja u HMEH1BS
Glavno zastopstvo za 3usosiavtto:
Slovensko banko i i u Zagrebu.
Vozne listke in tozadevna pojasnila dale:
Ivan Mr.z^ibi Ljubljani
kolodvorska ulica štev. 41.
Hiša

romancement, strešno lepenko, karbolinej, drvocement, watproof, gips-plošče, umetno gnojilo eternit Hatschek) itd. Nudi po najnižji ceni

Bana—ga Ljubljana, Miklošičev« c<?sta 13.
z vrtom in čez 1 oral njive v Toplicah tik živinskega sejma brez služnostnih pravic, dobro zidana je na prodaj. Več se izve pri lastnici Amaliji Flajšman v Metliki.
Cepljene trte
priporočljivih in najbolj rodovitnih vrst na podlagi Rip. Portalis za katere se tudi jamči na čistosti. Prodaja Fr a n c Z I e n k o. posestnik in trtnar, Ručmancf, j Sv. Tomaž pri 61 možu. V talogi je tudi j več tisoč necepljene vkoreninjene bete bmornice. Cona po dogovoru. Za pismsa/ odgovor priložite znamke.
v:'•■'■*•••


PODRUZniCE: f
Maribor Novo mest@ Rakek
Slovenjgradec Slovenska Bistrica
KA D,
JUBLJA
¥i ylica if@w« 1
CPUE3 SLOVENSKA ESKOMPTNA BANKA) KAPITAL In REZERVE Din 17,5@®.f>00.-'
Izvršuje vse bančne posle najtoč-== neje in najkulantneje.
form |avl i Trgovska	Telefoni s 139, 140, 458
EKSPOZITURE: Konjice
!<3eža-Dravo§rati Ljubljana (me* njainica v Kolodvorski ulicil


mm*
J

Matična «7v»wfl «tefearrta« » Li;*
jL