Z vozilom za odpad,
PROGETTO 3000 SRL
V Zagradcu so včeraj slavnostno proslavili stoti rojstni dan Repenke Alojzije Purič
>/10
Z vozilom za odpad,
PROGETTO 3000 SRL
Primorski
Pokrajina rešila čast mesta v zalivu
POLJANKA DOLHAR
So stvari, ki bi morale biti normalne. Besede, ki ne bi smele vzbujati presenečenja ali pohvale, ker jih izreče javna osebnost, politik, upravitelj.
In vendar živimo v času in prostoru, kjer marsikdo ni sposoben izustiti besed fašizem, prisilna italijanizacija, kulturno in etnično čiščenje. Kjer marsikdo ni sposoben spregovoriti o krivicah, za katere ne nosi osebno nobene krivde.
Precedens je znan: Boris Pahor je preventivno dal vedeti tržaškemu županu Robertu Dipiazzi, da ne bo sprejel zaslužnega meščanstva, če ne bodo v utemeljitvi omenjene krivice, ki jih je fašizem storil Slovencem. Če bi živeli v »normalni« družbi, bi bilo tako svarilo povsem nepotrebno: kako naj si sploh predstavljamo, da bi ob odlikovanju Borisa Pahorja, pisatelja, ki je na lastni koži doživel grozote fašizma in nacizma ter z njimi prepojil svoje neštete romane, zamolčali del teh grozot?
Pa se je izkazalo, da Trst ni dozorel, ali bolj pravilno, da njegovo vodstvo ne seže 96-letnemu pisatelju niti do pasu. (In naj nam Pahor ne zameri, če pristavimo, da ni ravno visoke postave ... ) Boris Pahor ni postal zaslužni meščan Trsta, zato pa sedi v francoski legiji časti, med velikani slovenske kulture in med izbranci, ki si na suknjič lahko obesijo avstrijski častni križec za znanost in kulturo.
V izložbo številnih nagrad in priznanj je včeraj položil tudi pečat Pokrajine Trst. Izročila mu ga je vidno zadovoljna predsednica Maria Teresa Bassa Poropat, pred tem pa brez slepomišenja spregovorila o italijanski vladi, ki se je spremenila v fašistično diktaturo in svojim državljanom slovenske narodnosti odrekla najosnovnejše pravice. A tudi o grozotah nacističnih taborišč in povojnih pobojih jugoslovanskega režima. O temah, ki so pač del pisateljevega obsežnega literarnega opusa, a tudi njegovega javnega nastopanja. Boris Pahor govori s pogumom, ki bi ga bili morali imeti vsi, je opozorila predsednica, pogumom, ki ga moramo vsaj danes poskusiti izenačiti in Trstu omogočiti, da bo ponovno sposoben sprejemati, poslušati, spoštovati.
Predsednica tržaške pokrajine ni povedala nič novega, a v tem času in prostoru so njene besede izzvenele pošteno in pogumno. Kajti v Trstu jim mnogi niso sposobni niti prisluhniti, kaj šele, da bi jih sami izrekli. Občine Trst ni včeraj zastopal nihče. Prav tako ni bilo na spregled pokrajinskih svetnikov desnosredinske opozicije.
Počastitev pisatelja in pokončnega človeka se jim očitno ni zdela potrebna.
dnevnik
ČETRTEK, 6. MAJA 2010_
Št. 106 (19.813) leto LXVI._
PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_
Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste
1,00 €
CENA V SLOVENIJI
1,00 €
FINANČNA KRIZA - Ob splošni stavki proti varčevalnim ukrepom
Nasilni protesti v Grčiji terjali najmanj tri žrtve
Evropske borze v rdečem, evro dosegel najnižjo vrednost v zadnjem letu
POKRAJINA TRST - Tržaškemu pisatelju izročili častni pečat
Praznik za Pahorja
Predsednica Bassa Poropat razveselila pisatelja s svojimi govorom - Odsotnost opozicije in Občine Trst
TRST - Boris Pahor je bil včeraj deležen novega priznanja, ki ima zanj poseben pomen, saj mu ga je podelila domača pokrajinska uprava.
Predsednica Maria Teresa Bas-sa Poropat mu je na prijetni sloves-
nosti izročila častni pečat Pokrajine Trst, v svojem nagovoru pa obširno spregovorila o avtorjevem življenju in zgodovinskih okoliščinah, ki so ga zaznamovale.
Podelitve se je udeležilo veli-
ko političnih predstavnikov in avtorjevih prijateljev, izstopala pa je odsotnost svetnikov desnosredin-ske opozicije in predstavnikov Občine Trst.
Na 6. strani
ATENE - Grčijo, ki se je znašla v hudi javnofinančni krizi, so včeraj ohromili splošna stavka in nasilni protesti državljanov, ki nasprotujejo varčevalnim ukrepom tamkajšnje vlade. Kriza je terjala tudi smrtne žrtve - jezni mladostniki so v banki v Atenah zakrivili požar, v katerem so življenje izgubili trije ljudje.
Tečaji delnic na vodilnih evropskih borzah so medtem včeraj ponovno beležili padce, evro pa je dosegel novo najnižjo vrednost v zadnjem letu. Vlagatelji so še naprej zaskrbljeni, da bi lahko grške dolžniške težave proti dnu potegnile tudi druge članice območja evra.
Na 13. strani
Moteča dvojezičnost civilne zaščite
Na 3. strani
V FJK šibka gospodarska, a ne zaposlitvena rast
Na 4. strani
»Vinska bratca« zibibbo in teran?
Na 7. strani
Starši otrok italijanske šole v Romjanu podijo slovenske šolarje
Na 14. strani
Na Goriškem narašča število obubožanih
Na 14. strani
Novogoriška Meka za odvisnike iz Italije
Na 16. strani
IJU
dan¿Ca pt a&ecane finzéofHo&tC
V k
ŠtiftaUt¿

V
le Bel
K'
'S m<itt**sa
UL
ÜIN N AS TICA, 7 - TE L, 040/774242 L, SAN TORCO 4 -TEL. 040{77Z7»
PROFESIONALCI SLUHA ISTITUTO ACUSTICO PONTONI
že 20 let
na Vašo razpolago
Dobava opreme ASSL-INAIL
Informacije za izpolnitev dokumentov za pridobitev priznanja invalidnosti Pregled sluha - audiometrija Slušni aparati nove generacije vvireless in bluetooth Nova tinnitus terapija (proti zvonenju v ušesih) Brezplačni pregledi na domu Brezobrestno financiranje
j—j	TRST - Agencija 1
ISTITUTO ACUSTICO
Združen z
A
PONTONI
Ulica Giulia, 17-Tel. 040 358971 TRST - Agencija 2
www.istitutoacusticopontoni.it - info@isthutoacusticopontoni.it
Trg Sv. Jakoba, 22/B - Tel. 040 3720949 Agencija v Gorici Ul. Marconi 3/B - Tel. 0481 30030
2
Četrtek, 6. maja 2010
MNENJA, RUBRIKE
glosa
Zgodba o času, ki naj se ne vrne
Jo2e Pirjevec
Ker te dni praznujemo 65. letnico konca druge svetovne vojne, naj mi bo dovoljeno, da se tega dogodka spomnim z objavo nekaj izvlečkov iz pisma, ki mi ga je poslal 86. letni Stane Kirn in ki me je zaradi svoje pričevalske neposrednosti močno presunilo. Kaže namreč, v kakšnem spletu tragičnih dogodkov so se v tistem času znašli številni naši ljudje.
»Sem verjetno eden redkih, ki sem konec septembra 1943 kot pripadnik Rabske brigade na Mašunu pred župnikom in križem prisegel, da se bom zvesto boril za osvoboditev Slovenije. Niti leto pozneje pa sem na dvorišču prisilne delavnice na Povšetovi pred predstavniki Gestapa in slovenske rimsko-katoliške Cerkve s tremi dvignjenimi prsti prisegel Hitlerju. Med obema prisegama je velika in bistvena razlika. V Rab-sko brigado sem se vključil prostovoljno z velikim veseljem po štirinajstmesečnem stradanju v koncentracijskem taborišču. V prisego Hitlerju sem pa bil na najbolj brutalen način prisiljen. Spomladi 1942 so se prebivalci podkrimskih vasi množično uprli okupatorju. Mnogi so se pridružili partizanom in formirali tri nove čete. Tudi ostalo prebivalstvo je sodelovalo z osvobodilnim gibanjem. Čeprav Roška ofenziva (italijanske vojske) za okupatorja ni bila uspešna, je pa dokazala svojo moč s pobijanjem, krajo in požigom. Z grožnjo, da bo vsem, ki se ne bodo vrnili na svoje domove, porušil domove, družine pa izselil in interniral. Preko 800 faranov je kot puntarje zares odgnal v taborišče na Rabu, kjer jih je več kot 20 umrlo od lakote. Po šestmesečnem stradanju v nemogočih pogojih so trije domači župniki po svojih zaupnikih dali internirancem vedeti, da se lahko rešijo pred smrtjo, če podpišejo obvezo, da se bodo po izpustitvi »prostovoljno« vključili v belo gardo. Da povem, kako težka je bila odločitev, bom navedel, kaj se je dogajalo v mojem šotoru, kjer smo na treh kvadratnih metrih trije, zviti pod eno odejo, cele noči premlevali, kaj nam je sto-
riti. Ali ostati v taborišču in lačen na goli zemlji čakati, kdaj se boš izčrpan nehal boriti za preživetje, ali iti pobijati z italijanskim orožjem svoje prijatelje, celo brate in sorodnike, zato da se boš končno le do sitega najedel kruha v krogu družine. Kakšen je bil rezultat teh večdnevnih razmišljanj? Janko, 40 letni kmet, je povedal, da bo podpisal, pa četudi ga pošljejo v najhujši pekel, da bo le še enkrat videl svoje domače. Moj brat Milan je sicer trdil, da pod nobenim pogojem ne gre pomagat sovražnikom, a je končno le podlegel skušnjavi. Oba so na cvetno nedeljo 1943 odpeljali iz taborišča. Jaz sem tam ostal do kapitulacije Italije, ko sem vstopil v Rabsko brigado. Po njeni razpustitvi sem dobil kot interniranec desetdnevni dopust. Nisem se vrnil v partizane, ker se je medtem začela nemška ofenziva in so našo vas zasedli kozaki. Medtem je eden od mojih sotrpinov na Rabu organiziral v Podpeči domobransko postojanko. Da bi napolnil svojo enoto, je poslal vsem za orožje sposobnim krajanom po-zivnico, na kateri je pisalo, da bo obravnavan kot sovražnik vsak, ki se ne bo prijavil. Nisem se odzval. Zato je neko jutro poslal pome oboroženo patruljo, da me je privedla v postojanko. Po nekaj dneh, ko je komandant uvidel, da jaz in še sedem drugih mobilizi-rancev ne bomo nikoli poslušni domobranci, nas je z oklopnim vlakom poslal v Ljubljano. Po večmesečnem zasliševanju nas je Gestapo oddal v zloglasni bataljon Vuka Rup-nika. Še isti večer smo pobegnili domov. Toda spet so me aretirali in me prisilili, da s tremi dvignjenimi prsti prisežem Hitlerju. To sem moral storiti, ker je bil prav takrat moj oče zaprt v kleti poleg dvorišča, kjer smo prisegli. Zaprli so ga domači domobranci z obtožbo, da je poslal sina, to je mojega brata Milana, v partizane. V resnici so ga partizani takoj po prijetju ustrelili. «
Do sem pričevanje Staneta Kirna, ki sem ga zaradi prostorske stiske nekoliko oklestil. Pripoveduje zgodbo o času, ki naj se ne vrne.
vreme ob koncu tedna
Nestanovitnost in velika spremenljivost se bosta nadaljevali tudi v prihodnjih dneh
Darko Bradassi
Globoka vrzel, ki je nastala nad zahodnim Sredozemljem ob spustu hladnega arktičnega zraka, se namreč še ni zapolnila, pravzaprav bi lahko rekli, da je zelo aktivna in da se bo prehodno še nekoliko okrepila v prihodnjih dneh. Nad zahodnim Sredozemljem se je višinska dolina s hladnim severnim zrakom odcepila in je zato nastalo tudi v višinah samostojno in razmeroma obsežno ciklonsko območje. Od časa do časa ga bo v prihodnjih dneh še napajal hladnejši zrak, zato ne bo tako kmalu oslabelo.
Glavnina poslabšanja je sicer zahodno od nas, naši kraji pa so že več dni in bodo tudi v bližnji prihodnosti na vzhodnem robu ciklona, po katerem pritekajo proti nam povečini vlažni in nestanovitni jugovzhodni tokovi. Območje nizkega zračnega pritiska je namreč ostalo ukleščeno med dvema anticiklonoma, nad Atlantikom ter nad vzhodno Evropo. Zato se več dni zadržuje na istem mestu in se vreme bistveno ne izboljšuje. Z jugovzhodnikom pa, kot je znano, predvsem v južnejših predelih dežele navadno prevladuje bolj spremenljiva vremenska slika z občasnimi padavinami, toda tudi z morebitnimi vmesnimi izboljšanji. Glavnina vlažnega zraka in oblakov se namreč kopiči ob vznožju Alp in v predalpskem svetu, kjer je v teh dneh največ padavin in so padavine najmočnejše. Ker občasno priteka proti nam zelo vlažen zrak, so v teh dneh možne tudi krajevne plohe in nevihte, ponekod lahko tudi nalivi.
Danes se bo ciklon-sko območje nekoliko pomaknilo proti nam in bodo zato naši kraji pod njegovim večjim dometom. V glavnem bo več dežja kot v preteklih dneh, zaradi bližine ciklona pa se bo ozračje predvsem v višinah tudi nekoliko ohladilo. Predvsem v gorah se bodo pojavljale močne padavine, deloma
plohe in nevihte, ponekod se bo celo lahko spet prikazal sneg. Ko bo jakost padavin največja se bo namreč meja sneženja lahko spustila do nadmorske višine okrog 1500-1700 metrov. Zagr-melo bo lahko tudi ob morju, kjer pa bo, kot običajno v teh primerih, tudi nekaj vmesne spremenljivosti in ni izključeno, da se bo prehodno lahko prikazal tudi kakšen sončni žarek.
Podobna vremenska slika se bo nadaljevala tudi v petek, ko pa pričakujemo manj padavin in bodo plohe in nevihte nekoliko manj pogoste. Težko pa je napovedati, kje in kako bodo nastale. Možnost bo vsekakor največja v popoldanskih in prvih večernih urah, predvsem v gorskem svetu in ponekod po nižinah.
Niti za soboto ne pričakujemo bistvene vremenske spremembe. Na vreme pri nas bo še vplival ciklon, ki pa bo morda začel postopno slabeti. Še vedno kaže na spremenljivost, razjasnitve bodo verjetno obsežnejše, ponekod pa bodo lahko še nastajale krajevne plohe in nevihte.
V nedeljo kaže na delno okrepitev zračnega tlaka, ki nam bi moral zagotoviti vsaj nekoliko stanovitnejše vreme. Nekoliko topleje bo. Zelo verjetno pa se ne bomo še dokončno izognili vsaj občasni spremenljivosti in bo vremenska slika občasno še nezanesljiva.
Na sliki: nad večjim delom Sredozemlja se zadržuje obsežno ciklonsko območje
pisma uredništvu
Nekaj o slovenskem vrtcu na Greti
V novem šolskem letu,ki stoji pred nami, se bo verjetno pojavila jasnejša slika o vsem, kar nas čaka: krčenja organikov od osnovne šole, preko srednje in naprej, nedopustno visoko število učencev in dijakov na razred... . Kar pa me je začudilo v zadnjih dneh, so neverjetne novice o povečanju števila otrok v vrtcih in šolah, o čakalnih vrstah ( v lestvicah namreč) za vpise v vrtce tako v mestu kot na Krasu. Mnogi starši so vsem tem težavam seveda šli naproti.
Razveseljivo je dejstvo, da imamo ravno v mestu toliko malčkov za vpis v prve letnike vrtca. Podatki pravijo, da so že nasičeni vrtci v Barkovljah, v Lonjerju, v Dijaškem domu, pri Sv.Jakobu, pri Sv. Ivanu. Kaj pa slovenski občinski vrtec na Greti? O tem se bolj malo govori oz. mnogi starši ne vedo sploh, da še obstaja. Pa je, to vam lahko zagotovijo v vrtcu samem ali na občini Trst. Gotovo je to vrtec, ki ga mnogi poznajo, mnogi pa mislijo, da je le še skromna sekcija v katerem so vpisani samo italijansko govoreči otroci, ker v sosednjih italijanskih sekcijah ni prostora. Upam, da ni res, ker v drugačnem primeru, smo pozabili na obstoj te vzgojno-varstvene ustanove, ki ima slovensko sekcijo, a žal kaže bolj skromno. Vrtec na Greti obstaja že iz povojnega časa.
Mislim, da bi bilo nadvse prav, da bi se ta vrtec ponovno bolj odprl navzven, morda jih je osamljenost spravila v pozabo. Škoda, kajti omenjeni vrtec je malce odmaknjen od središča mesta, vendar lahko dosegljiv z vseh krajev. Mar
bi ne pomislili in pogledali zakaj smo ga pozabili? Razmislimo, kajti zna biti res, da si bomo opomogli še za naprej.
Mirjan Mikolj
Slovenska manjšina
Spoštovano uredništvo!
Veliko se govori in piše o slovenski manjšini, o krizi, ki jo je prizadela, o krčenju delovnih mest, o racionalizaciji itn. Mnogo je govora o sodelovanju obeh krovnih organizacij in političnih subjektov, pa naj bodo to slovenski ali ne. Mislim, da je večina Slovencev soglasna, da bi moralo biti sodelovanje med krovnima organizacijama plodnejše, konstruktivnejše in težiti k premostitvi ideoloških pregrad in h končni združitvi. Vem, da so taki procesi dolgotrajni in težki, vendar so danes ne samo potrebni, ampak celo nujni. Zdrah in nesporazumov zdaj res ne potrebujemo! Nekje sem bral prispodobo o piščancih, ki visijo pri mesarju s ka-vlja, z glavo navzdol in se kavsajo med sabo. Nekaj takega se lahko zgodi nam, če bomo še naprej trmoglavili, da se ne da nič spremeniti oziroma da bomo o spremembah le govorili in jih nazna-njali.Vendar, kakor pravi Berlusconi, sta za poroko potrebna dva, za razporoko pa je dovolj eden.
V torek, 4. maja, je Slovenski klub priredil večer, namenjen debati o naši situaciji v luči, v kakršni jo vidi SKGZ: časnikar Sandor Tence je postavil predsedniku Rudiju Pavšiču osem vprašanj, ki ponazarjajo glavne probleme naše manjšine. Večer je bil dobro obiskan, kar kaže, da je zanimanje za tovrstne pereče probleme veliko in občuteno. Kar me je pa negativno
presenetilo, je bila popolna odsotnost ne samo predstavnikov SSO in SSk (prisotne so bile DS, Združena levica in Severna liga), ampak sploh ljudi, ki v to sfero nekako spadajo. Kakor da bi bila taka debata nepotrebna ali da ljudje, ki niso"naši", niso važni, nimajo nikoli prav in jih zato ni treba upoštevati. Ali sta krovni organizaciji res tako daleč vsaksebi, da desnice ne zanima, kaj dela levica? Treba bi bilo res razjasniti brez demagogije, kdo res dela za našo zamejsko skupnost in kdo se s tem samo ponaša.
Sodelovanje med krovnima organizacijama je danes na tako nizki ravni, kot je bilo pred letom 1991, in to je samomorilsko. Zakaj tako? Prav gotovo zaradi nepravične razdelitve prispevkov. Ravno zato ni mogoče izvesti volitev za skupno predstavništvo, kajti če bi do tega prišlo, bi DEMOKRATIČNO izvoljeno predstavništvo prav gotovo ne bilo paritetno, ampak bi odražalo sile v slovenski manjšini, ki so popolnoma drugačne in bi seveda to vplivalo tudi na razdelitev prispevkov. Predlagati, naj se vsi Slovenci združijo v SSk je gola demagogija, ki hoče zakriti dejstvo, da SSO in SSk nočeta niti pravega sodelovanja, kaj šele združitve v slovenskem manjšinjskem vrhu. Jasno je, da je politika SSO in SSk ideološka in ne sovpada z interesi slovenske manjšine kot celote, ampak le njene desne opcije. Kdor res hoče napredek, bi si moral prizadevati, da bi denar, ki ga dobimo od Italije in Slovenije smotrneje razdelili, da bi mogle tiste organizacije, ki so perspektivne, bolje delati, tiste pa, ki so odveč ali dvojne, bi morale počasi izginiti. Vse drugo je larifari.
Primož Možina
7 vprašanj izvršnemu odboru SKGZ
V torek, 27. aprila, je Primorski dnevnik objavil stališče izvršnega odbora SKGZ-ja z naslovom »Manjšina naj smotrneje izkoristi prispevke iz Rima in Ljubljane«. O prerazporeditvi prispevkov in reorganizaciji manjšine se že dalj časa razpravlja po naših medijih. Zadeva je seveda vredna vse pozornosti in mislim da je prav, da se o stvari izreče čim več ljudi. Umestno bi bilo, da o tem ne spregovorijo le predstavniki organizacij, ampak tudi čim več posameznikov, ki ne zastopajo ustanov, se pa prištevajo k članom naše zamejske skupnosti. Manjšina je namreč množica posameznikov in denar namenjen obstoju in razvoju manjšine je potemtakem namenjen obstoju in razvoju posameznikov, ki jo sestavljajo. Ravno te osebe, med njimi zlasti mlajša generacija, večinoma ne vedo o problematiki prispevkov toliko, kot tisti, ki se že leta in leta, v prvi osebi, s tem ukvarjajo. Prav pa bi bilo, da si lahko vsi ustvarimo jasno sliko. Zato postavljam izvršnemu odboru SKGZ-ja, v zvezi z omenjenim člankom, naslednja vprašanja:
Kakšna je dejanska vsebina (pravilo o porazdelitvi prispevkov manjšini) tega »status quo«, ki traja od osamosvojitve Slovenije?
Mogoče (nanašajoč se na leto 2009) to, da so prispevki »vsaj približno porazdeljeni tako, da je nekaj manj kot polovica vseh sredstev namenjena skupnim organizacijam. Dobra četrtina gre SSO in njegovim članicam, nekaj manj pa SKGZ in njenim članicam....«, in še »Krovni organizaciji prejmeta približno 4 odst. vseh sredstev, ki jih manjšina prejme na osnovi zaščitnega zakona
in iz Urada za Slovence po svetu in v zamejstvu«?
»Status quo« je bil določen »od zgoraj« ali s soglasjem krovnih organizacij, torej tudi SKGZ-ja?
Kakšen je bil »status quo« pred osamosvojitvijo Slovenije?
V	stališču izvršnega odbora SKGZ-ja je, glede finančnih težav, zapisano: »Še najbolj zaskrbljujoče je stanje v nekaterih organizacijah, članicah SKGZ.......«. Če je v vseh teh letih porazdelitev sredstev odgovarjala tisti za leto 2009, torej je vsaki krovni in pripadajočim članicam šla približno ista vsota, kako si izvršni odbor SKGZ-ja razlaga dejstvo, da so njegove članice zašle v znatno večjo krizo kot članice SSO-ja kljub temu, da so razpolagale s približno istimi sredstvi?
Je mogoče to vezano na število zaposlenih? V omenjenem članku izvršni odbor SKGZ-ja namreč izjavlja, da imajo njegove članice »zaznavno večje število zaposlenih od sorodne krovne«. Z drugimi besedami: so članice SKGZ-ja, kljub temu, da so razpolagale s približno enakimi sredstvi kot članice SSO-ja, zaposlovale preko svoje srednjeročne in dolgoročne finančne zmogljivosti?
V	upanju na izčrpne odgovore, ki bodo vsem pomagali, da si ustvarimo jasnejšo sliko o vzrokih finančne krize nekaterih naših ustanov in da bomo tako imeli možnost dati naše osveščeno soglasje ali nesoglasje predlaganim rešitvam, pozdravljam s spoštovanjem.
Albert Devetak
/
ALPE-JADRAN
Četrtek, 6. maja 2010
3
deželni svet - Protest Piera Camberja (Ljudstvo svobode)
Moteči dvojezični napisi na uniformah civilne zaščite
Odbornik Riccardi: Pri tem vprašanju imajo glavno besedo občinske uprave
TRST - Stranki Ljudstva svobode niso všeč italijansko-slovenski napisi na uniformah pripadnikov civilne zaščite v nekaterih občinah tržaške in goriške pokrajine. Dvojezi-čnost ni všeč predvsem vplivnemu tržaškemu deželnemu svetniku Pie-ru Camberju, ki se je v zvezi s tem obrnil na deželnega odbornika Ric-carda Riccardija. Slednji mu je odgovoril, da o napisih na uniformah in vozilih civilne zaščite odločajo posamezne občinske uprave in ne Dežela. Dal je torej razumeti, da zanj dvo-jezičnost res ni moteča.
»Nič nimam proti dvojezičnosti ali proti Slovencem,« pojasnjuje Camber, ki je na ta problem - tako pravi -opozoril le iz praktičnih vzrokov. »Pripadniki civilne zaščite iz naših krajev morajo v primeru naravnih nesreč, potresov ali drugih tragedij večkrat poseči tudi v drugih italijanskih deželah in v tujini. Tam ne razumejo slovenščine, zato bi bilo priporočljivo, da bi ob italijanskem napisu na uniformah bil napis tudi v angleščini,« pravi zastopnik desne sredine. Dvo-jezičnost torej, a italijansko-angleška.
Ker Camber noče izpasti kot nasprotnik slovenščine in slovenske manjšine pa je za Primorski dnevnik izjavil še naslednje: »Odborniku Ric-cardiju sem kot alternativo italijan-sko-angleškim napisom predlagal, da bi na uniformah civilne zaščite pripeli napise v italijanščini, angleščini, slovenščini, nemščini in furlanščini.« Namesto dvojezičnosti torej petjezi-čnost, da ne bi bilo nesporazumov v primeru gostovanj civilne zaščite izven Furlanije-Julijske krajine ali v kaki tuji državi.
Deželna skupščina je medtem včeraj nadaljevala obravnavo novega zakona o družini, ki močno razdvaja desno in levo sredino, razhajanja pa se pojavljajo tudi med Severno ligo in Ljudstvom svobode. Nova zakonodaja precej spreminja obstoječi zakon o servisih za otroke in mladostnike. Razhajanja zadevajo več področij in konkretnih vprašanj. Severna liga npr. odločno odklanja kakšno koli formalno priznanje neporočenih parov, kar posredno velja tudi za njihove otroke. Takšnemu pojmovanju družine nasprotuje tudi odbornik Roberto Molinaro, po katerem sicer ne gre enačiti poročenih in neporočenih parov, otroci pa so pred zakonom vsi enaki.
Državni vodja civilne zaščite Bertolaso s člani civilne zaščite zgoniške občine, ki dosledno izvaja italijansko-slovensko dvojezičnost
kroma
politika - Igor Kocijančič
»Zakaj se večina Slovencev ne prepoznava v desni sredini«
Prejeli smo
V razpravi znotraj naše skupnosti o nujnosti reform krovnih in primarnih organizacij ter o odnosih med civilno družbo in politiko večkrat ugotavljamo, da se Slovenci v Italiji soočajo skoraj izključno - z izjemo institucionalnih stikov - s strankami le-vosredinskega polja. Predsednik SKGZ Rudi Pavšič je pred kratkim javno izjavil, da je bil zaradi tega deležen tudi "dobrohotnega grajanja" senatorja Ferruccia Sara, ki naj bi delno utemeljeval institucionalno mla-čnost Dežele, vsedržavne vlade in krajevnih ustanov z desnosredinsko upravo v odnosu do Slovencev v Italiji tudi zaradi tega dejstva.
Sarovo sklepanje je na videz logično, čeprav bi moral politik starega kova, (furlanski senator nedvomno to je) tudi preučiti razlog za določene pojave. Brez vračanja na dogodke iz prvega povojnega obdobja ali tako imenovane hladne vojne, bomo postregli
kar s svežo kroniko teh dni. Izhajajoč iz dejstva, da so na vozilih in uniformah civilne zaščite nekaterih okoliških občin italijansko-slovenski dvojezični napisi, je deželni svetnik Piero Camber naslovil na pristojnega deželnega odbornika interpelacijo, v kateri sprašuje ali so tovrstni napisi "razumljivi" celotni populaciji FJK ter predlaga, da bi bilo primerneje, ko bi slednji bili samo v italijanščini ali kvečjemu še v angleščini. Menim, da je kakršenkoli komentar popolnoma odveč.
V okviru krajevnih tržaških zdrah v okviru mestnega Ljudstva svoboščin med tako imenovanimi "Bandelli boys" in županom Robertom Dipiazzo beremo o javnem napadu občinskega svetnika Andree Pellarinija na župana, češ, da so tudi danes »zloglasne rdeče zastave, sledovi prvega maja, lepo razvidne na kraški planoti«. Mimo tega, da je že obče znano, da so rdeče zastave simbol 1. maja v smislu praznika dela in delavstva in da se njihova prisotnost
navadno podaljša nekaj dni po prazniku (tradicionalno jih razobešajo v noči od 30. aprila na 1. maj). Morda bi bilo bolj primerno, če bi Pellarini oznako zloglasnosti raje pripisal tistim no-stalgičnim in kvazi prevratniškim fašističnim zborovanjem, ki jih nekatere ekstremne desničarske organizacije iz Trsta in Veneta 25. aprila (zanje je to praznik infojbatorjev) prirejajo v Bazovici in ki se jih je v preteklosti tudi sam udeleževal.
Dva majhna, a zelo sveža primera, ki bosta nemara služila senatorju Sa-ru (morda še komu), da dojame, zakaj je objektivno težko za Slovence, tudi za najbolj zmerne in desničarsko naravnane, da bi se prepoznavali in glasovali za tako Ljudstvo svobode. O Severni ligi pa kdaj drugič. Medtem nestrpno pričakujemo ustanovitev slovenske komisije (tudi konzulta bi ustrezala) Slovencev v Ljudstvu svobode.
Igor Kocijančič, deželni svetnik Mavrične levice
Težave zadruge Mladika
TRST - Med ustanovami slovenske narodne skupnosti v Italiji, ki jih pestijo finančne težave, se je znašla tudi zadruga Mladika, ki kot zamejska založba izdaja mesečnik in knjige. Že drugo leto zaporedoma je namreč zaključila letno bilanco s primanjkljajem. Tako izhaja iz tiskovnega sporočila po zadnjem občnem zboru zadruge. Primanjkljaj je posledica splošne finančne krize in vedno manjših dotacij javnega financiranja manjšinskih ustanov s strani Dežele. Upravni svet se je obvezal, da bo nadaljeval z varčevalnimi ukrepi in si bo prizadeval za nadaljnjo gospodarsko krepitev zadruge.
Ruska odlikovanja za slovenske veterane druge svetovne vojne
MARIBOR - Ruski veleposlanik v Sloveniji Doku Zavgajev je včeraj v Mariboru zaslužnim veteranom druge svetovne vojne iz Slovenije podelil jubilejna odlikovanja ob 65. obletnici zmage v drugi svetovni vojni. Gre za spominske medalje, ki jih je ob obletnici za vojne veterane izdal ruski predsednik Dmitrij Med-vedjev.Medalje prejmejo tako ruski kot tudi drugi vojni veterani, ki so se borili na strani pro-tihitlerjevske koalicije. Skupno je bilo v Sloveniji z ukazom ruskega predsednika tokrat odlikovanih 60 posameznikov.
Stekle priprave za referendum
LJUBLJANA - V Sloveniji so stekle priprave na izvedbo referenduma o ratifikaciji arbitražnega sporazuma s Hrvaško, ki bo 6. junija. Volilna kampanja se bo začela jutri, zaključila pa 4. junija opolnoči. Po podatkih ministrstva za notranje zadeve je bilo na včerajšnji dan v evidenco volilne pravice vpisanih 1.705.848 volilnih upravičencev, medtem ko podatke o volilnih upravičencih v tujini še zbirajo. Slovenski državljani, ki nimajo stalnega bivališča v Sloveniji, bodo lahko glasovali na diplo-matsko-konzularnih predstavništvih po svetu ali po pošti. Kdor bo želel glasovati po pošti, bo moral do 22. maja takšno glasovanje zahtevati pri Državni volilni komisiji. Obvestila volivcem v tujino bodo začeli pošiljati danes.
koroška - Praznovanje 90. obletnice plebiscita
Vprašanje govornika slovenske manjšine ponovno odprto
CELOVEC - Razprava znotraj slovenske narodne skupnosti, še posebej pa oster protest predsednika Enotne liste liste (EL) Vladimirja Smrtnika na napoved, da bo govornik slovenske manjšine na osrednji proslavi ob 90. obletnici koroškega plebiscita predsednik ZSO Marjan Sturm, je očitno povzročila spremembo v stališču koroškega deželnega glavarja Gerharda Dorflerja. V izjavi deželne tiskovne službe sicer še naprej zagovarja svojo napoved, hkrati pa piše, da je vprašanje, kdo bo na plebiscitnem jubileju zastopal slovensko manjšino »še odprto«.
Kot smo poročali, je Enotna lista v izjavi za javnost poudarila, da je napoved deželnega glavarja, da bo v imenu slovenske narodne skupnosti govoril Marjan Sturm, »za slovensko narodno skupnost več kot ponižujoča«. Njen predsednik Vladimir Smrtnik je ob tem opozoril, da je EL za Sturma kot govornika manjšine izvedela šele iz medijev in takšen način označil kot »izraz diktatorskega in ne partnerskega odnosa deželnega glavarja do slovenskih sodežela-
nov«. Obenem je tudi konkretno predlagal druga govornika za manjšino -Zdravka Inzka, diplomata evropskega formata, ali župana občine Železna Ka-pla Franca Jožefa Smrtnika.
Na Smrtnikov oster poseg se je Dörfler sedaj odzval s sporočilom, da je predsednik EL že 2. decembra lani od njega prejel vabilo, naj EL posreduje predlog za govornika manjšine, vendar do danes niso prejeli odgovora. Za deželnega glavarja je zato protest EL »izrazito političen, s katerim se hoče Smrtnik sam postaviti v ospredje«. »Obenem pa s tem škodi narodni skupnosti,« trdi v izjavi Dörfler, »in s svojim ravnanjem le še potrjuje neenotnost posameznih političnih predstavnikov koroških Slovencev.« Glede Sturma kot govornika manjšine pa je dodal, da nič ne govori proti temu, če bi tokrat govoril predstavnik ZSO, kajti leta 1995 in 2000 sta bila govornika iz vrst Narodnega sveta koroških Slovencev. Nesoglasje, toda zaradi visokih stroških jubileja, je zajelo tudi vladno koalicijo. Dörflerjev koali-
cijski partner, ljudska stranka (OVP), namreč ostro nasprotuje finančnemu načrtu za praznovanja v višini 1,2 milijona evrov, tako da je deželni glavar celo začasno umaknil predlog o financiranju jubilejnih praznovanj z dnevnega reda zadnje seje koroške deželne vlade.
Ivan Lukan
Menia: Himna obvezna na osnovnih šolah
RIM - Podtajnik na okolj-skem ministrstvu Roberto Menia predlaga vladi Silvia Berlusconija, naj s prihodnjim šolskim letom uvede obvezno petje italijanske državne himne na osnovnih šolah in to ob vsakem začetku pouka. Gre za prakso, ki je doma v mnogih državah, tudi tistih, ki imajo federalno ureditev, pravi poslanec tržaške desnice.
Menia se pri tem navezuje na ostre polemike ob proslavah 150-letnice italijanske državne enotnosti ter s tem v zvezi pohvalno ocenjuje stališča predsednika republike Giorgia Napolitana. Vladni podtajnik računa, da bo Ljudstvo svobode čimprej osvojilo ta predlog in ga potem zagovarjalo na vladni ravni. Menia dodaja, da ne nasprotuje federalistični ureditvi Italije, ki pa mora po njegovem obvezno temeljiti na državni identiteti in na socialni koheziji in solidarnosti.
4
Četrtek, 6. maja 2010
GOSPODARSTVO
podjetja iz fjk in kriza - Rezultati raziskave Fundacije Nord Est
Šibka rast, a ne pri zaposlovanju Majhna podjetja naj se združujejo
Podatki se nanašajo za zadnji semester leta 2009 in na predvidevanja za prvi semester letošnjega leta
TRST - Med podjetniki italijanskega severovzhoda in tudi Furlanije-Julijske krajine je čutiti povečano zaupanje v gospodarsko rast, kar pa ne pomeni, da prihaja oz. bo prihajalo tudi do porasta zaposlenosti. Povpraševanje na notranjem trgu ostaja šibko, medtem ko postajajo bolj zanimiva tuja, rastoča neevropska tržišča, kamor pa uspevajo izvažati predvsem večja podjetja, medtem ko mala podjetja še vedno trpijo zaradi krize, iz katere se verjetno ne bodo izvlekla brez združevanja moči in spremembe miselnosti. To je slika, ki jo ponuja raziskava Fundacije Nord Est o gospodarski konjunkturi na severovzhodu Italije in v FJK v zadnjih šestih mesecih leta 2009 ter o predvidevanjih za prvi letošnji semester, ki so jo predstavili včeraj dopoldne v prostorih Hranilnice FJK v Trstu ob prisotnosti predsednika in direktorja slednje Giuseppa Morandinija in Maurizia Marsona, znanstvenega direktorja in raziskovalne sekretarke Fundacije Nord Est Daniela Marinija in Silvie Oliva, podpredsednice tržaških industrijcev Michele Cattaruzza in predsednika tržaške Trgovinske zbornice Antonia Paolettija.
Omenjena hranilnica je namreč dala pobudo za raziskavo, ki jo je, kot rečeno, izvedla Fundacija Nord Est, ki je anketirala tisoč podjetnikov v Venetu, na Tri-dentinskem-Južnem Tirolskem in v FJK, v poštev pa je vzela vsa področja, od industrije, gradbeništva in trgovine pa do storitev. Podjetja na italijanskem severovzhodu so v primerjavi s prvim semestrom leta 2009 v drugem delu lanskega leta beležila določeno zvišanje gospodarske rasti: porast (bolje rečeno zmanjšanje nazadovanja) so zabeležili pri proizvodnji, fakturiranju, naročilih ter prodaji, medtem ko je zaposlenost dodatno padla. Podjetja s severovzhoda prodajajo še vedno pretežno na notranjem trgu, kjer pa povpraševanje ostaja šibko, tako da se je povečal izvoz v tujino, še zlasti v države, ki niso članice Evropske unije in doživljajo obdobje gospodarske rasti, kot sta npr. Kitajska in Indija. Pri tem imajo večja podjetja večje možnosti, da povečajo izvoz, ostali pa še naprej občutijo krizo, in to predvsem na področjih industrije in storitev za podjetja.
Kar zadeva FJK, so podatki podobni, čeprav z nekaterimi razlikami. Tako je npr. zaupanja manj v primerjavi z drugimi severovzhodnimi deželami, poleg tega podjetja živijo iz dneva v dan zaradi izredno kratkih časovnih rokov glede zagotavljanja dela in naročil. K temu je treba dodati podatek, da podjetja v tem obdobju raje ne vlagajo (samo eno podjetje od desetih namerava zaposlovati nove de-
Iz raziskave izhaja med drugim potreba po koreniti spremembi sistema malih in srednjih podjetij
kroma
lavce), ob gospodarski rasti pa ni rasti zaposlenosti. Med podjetji v FJK pa je več izvoznikov (43 odstotkov) v primerjavi z ostalim severovzhodom (36 odstotkov), prav tako se je znatno povečal izvoz v države, ki niso članice EU.
Iz rezultatov raziskave izhaja, da je prezgodaj govoriti o ponovni gospodarski rasti, saj je ta rast še vedno majhna, krizo pa je še vedno čutiti - predvsem jo čutijo majhna podjetja. Vprašanje je, koliko časa bo potrebno za vrnitev na položaje pred začetkom krize in kako se bo treba obnašati v tem prehodnem obdobju. Potreben je torej globok razmislek predvsem o modelu majhnih in srednjih podjetij, ki so preveč razdrobljena in bi se morala združevati, za to pa je v FJK že na voljo zakonski instrument, je bilo rečeno na včerajšnji predstavitvi. Naša dežela bi lahko glede tega postala laboratorij za oblikovanje modela, ki bi ga lahko razširili na vso Italijo, ukrepati pa je treba takoj, saj v nasprotnem primeru obstaja tveganje, da se celoten sistem zruši. Gre za strukturno spremembo, a tudi za spremembo miselnosti, poleg tega je treba začeti izvajati projekte, ki že obstajajo, a niso stekli, kot so npr. projekti za izgradnjo oz. posodobitev potrebnih infrastruktur, kot so tržaško pristanišče, železnica, tretji avtocestni vozni pas, sanacija onesnaženega območja v tržaški industrijski coni idr. Prav tako je potrebna poenostavitev administrativnih in birokratskih postopkov. (iž)
tržasko pristanišče
V prvem trimesečju 5,3-odstotna rast pretovora
TRST - V prvem letošnjem trimesečju so v tržaškem pristanišču pretovorili več kot 11 milijonov ton najrazličnejšega blaga, kar je 5,3 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Kot so poudarili na tržaški Pristaniški oblasti, marčni rezultati potrjujejo trend rasti iz prvih dveh mesecev letošnjega leta.
Kar zadeva tekoče tovore, so v prvem trimesečju zabeležili le rahlo rast pretovora (letos 8.230.865 ton, lani v prvem trimesečju 8.187.071 ton), precej boljši pa so bili rezultati pri razsutih tovorih, kjer je bila rast pretovora v prvih treh mesecih večja za 12,43%, samo marca pa kar za 49% v primerjavi z lanskim marcem. Pri generalnih tovorih v balah pa je bila rast 24,76-odstotna (marca 35%). Z zelo dobrimi rezultati se lahko pohvalijo na terminalu Ro-Ro, kjer so v prvem trimesečju pretovorili 51.684 tovornjakov oziroma 26 odstotkov več kot v enakem obdob-
ju lani. Še bolj pa se je povečala količina prepeljanega tovora, ki se je povečala za 30 odstotkov.
Statistični podatki pričajo tudi o izboljšanju pretovora kontejnerjev na 7. pomolu. Marca letos so našteli več kot 25 tisoč kontejnerjev, kar je 24 % odstotkov več kot marca lani in na ravni rekordnega pretovora v letu 2008. Kar zadeva količino pre-tovora blaga v kontejnerjih, pa je rast še veliko večja. Tega blaga je bilo za 271.659 ton ali 45 % več kot marca lani, ko so v kontejnerjih pretovorili 188.825 ton blaga.
»Podatki o pretovoru blaga v prvih treh mesecih letošnjega leta potrjujejo, da je najtežje za nami, izvrstni rezultati, ki smo jih dosegli marca letos, pa skupaj z nepričakovano dobrim trimesečnim obračunom potrjujejo pozitiven razvoj od leta 2007 dalje,« je trimesečni obračun komentiral prvi mož Pristaniške oblasti v Trstu Claudio Boniciolli.
gorica - Na sejmu Expomego
SDGZ in Ascom predstavila Interreg projekt Alpe Adria turizem
Od leve Avguštin Devetak, Aleš Waltritsch, Monica Paoletich (direktorica Ascom Gorica) in Roberto Gajer (odgovoren za projekt pri Ascom Gorica)
GORICA - V okviru predstavitvenih dejavnosti italijansko-avstrijskega Interreg turističnega projekta "Alpe Adria turizem" so člani SDGZ in goriškega združenja trgovcev Ascom projekt predstavili tudi obiskovalcem sejma Expo-mego. Cilj tega projekta je povezovanje turističnih podjetij na avstrijskem Koroškem s podjetji na Goriškem in Videm-skem v FJK z namenom, da bi privabili goste iz Slovenije. Poseben poudarek je namenjen znanju slovenščine, oz. sprejemanju gosta v materinem jeziku, kar predstavlja veliko kompetitivno prednost.
Tako sestava in priprava tečajev kot ogrodje predstavitvene ponudbe so v zaključni fazi. Sejem Expomego je bil tudi priložnost za izmenjavo mnenj in pogledov med člani SDGZ in strokovnim vodstvom goriškega Ascoma. Obe stanovski organizaciji sta skupaj z gospodarsko organizacijo Slovencev v Avstriji SGZ nosilki prvega tovrstnega projekta. Še ta mesec je predvideno večje informativno-predsta-vitveno srečanje v Gradežu, junija pa bo podobno srečanje tudi na Trbižu.

EVRO
1,2924 $ -1,3
EVROPSKA CENTRALNA BANKA 5. maja 2010 evro (povprečni tečaj) valute 5.5. 4.5.		
ameriški dolar	1,2924	1,3089
japonski jen	122,66	123,66
kitajski juan ruski rubel mniickn niniia	8,8223 38,5110 58,0800	8,9352 38,5400 58,3970
ll lUlJjlVa l upila danska krona hritancKi ti int"	7,4427 085510	7,4428 0,86325
UIILalOhJ IUI1L švedska krona nAnc^ KrAna	9,6419 78165	9,5896 7,8235
1 1UI VCjKa M LM 1 a češka krona	25,878 1 4325	25,710 1 4325
jviv.aiji\i Malin estonska krona m^HTarcki trtrint	15,6466 276,83	15,6466 273,403
1 1 Ia<j£.al3h.l IUI II 1 L poljski zlot	4,0320 1,3280	3,9585 1,3329
l\a1 IOUJM UUICII avstralski dolar nAlnarcki IA\/	1,4250 1,9558	1,4293 1 9558
UUIUal Jl\l ICV romunski lev liiY*\\/CK i ifac	4,1713 3,4528	4,1420 3,4528
IILUVjM IILaj latvijski lats ht37i ICKI rAal	0,7076 2,2866	0,7071 2 2792
UIOLIMJM Icai islandska krona ti lira	290,00 1 9606	290,00 1,9704
LUIjKCI lila hrvaška kuna	7,2545	7,2590
EVROTRŽNE OBRESTNE MERE
S. maja 2010
1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev
LIBOR (USD) 0.29094	0.36016 0.55531 1.05406
LIBOR (EUR) 0.38188	0.61875 0.92875 1.22
LIBOR (CHF) 0.08	0.24083 0.31917 0.62083 EURIBOR (EUR) 0.417 0,672 0,976 1,242
ZLATO
zkb - Triletni mandat
Stancich še naprej predsednik, Kovacic pa podpredsednik
TRST - Upravni odbor ZKB je na ponedeljkovi seji obnovil vodstvo banke za naslednji triletni mandat. Za predsednika banke je bil potrjen Sergij Stancich, za podpredsednika pa Adriano Kovacic.
Upravitelji banke so nadalje analizirali tudi potek petkovega občnega zbora: pozitivna je bila množična prisotnost članstva, kar je ponoven dokaz navezanosti članstva na svojo banko. Zelo zanimiv je bil tudi poseg predsednika Zadružnih bank iz FJK Graffija Bruno-ro, ki je opisal Zadružno kraško banko kot eno izmed najbolj aktivnih deželnih zadružnih bank. Pri tem je en podatek še posebej zgovoren: v letu 2009 znaša povprečni porast posojil v deželi 2,2 %, zadružne banke beležijo v istem razdobju porast v višini 6,3%, naša ZKB pa 12,83 %. To je jasen dokaz, da ZKB daje veliko pozornost financiranju potreb krajevnega gospodarstva. Na seji so tudi poudarili, da si bodo upravitelji banke tudi v bodoče prizadevali za nadaljnjo širitev banke na ozemlju, ki ga pokriva.
	29.469,86 €	+8S,23	
			
TEČAJNICA LJUBLJANSKE BORZE S. maja 2010			
vrednostni papir zaključni tečaj v €			spr. v %
BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 13,66 INITEDIII IDr»DA 3 /ID			+0,96
KRKA 1 1 IKA KOPER		67,98 2111	-1,98
LUKA KOPER MERCATOR PETROL		160,05	-1,17 -1,89 -1 51
TELEKOM SLOVENIJE		299,09 114,76	-0,71
BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 53,50 AERODROM LJUBLJANA 28,66 DELO PRODAJA - CTni			+0,53
ISKRA AVTOELEKTRIKA - - ICTÜADCM7 ~7 An			
NOVA KRE. BANKA MARIBOR h/11 IMnTCCT		12,01	+0,17
KOMPAS MTS - - Mil/A			
PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA SAI MS IIMBI IANA		25,36 10,44	-0,55 +1,85
SALMS, L_IMBL__IANA SAVA TERME ČATEŽ		212,00	-0,29
IERME ČAIEŽ ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV		22,58	-3,34
MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: S. maja 2010 -1,26			
delnica zaključni tečaj v €			spr. v %
A2A ALLIANZ ATIAMTIA		1,246 84,03 15 52	-0,64 -0,54
AILANIIA BANCO POPOLARE BCA MPS		4,41	-0,77 -3,02
BCA MPJ BCA POP MILANO EDISON		0,953 3,91	-3,79 -2,31 -1 79
EDISON ENEL ENI		0,99 3,78 1646	-1,30 +111
FIAT FINMECCANICA		9,06	-3,10 -2 13
FINMECCANICA GENERALI IFIL		8,98 15,00	-1,77
INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA		2,26 12 98	-2,27
LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET		19,87	-2,70 -1,93
MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT		5,56 6,56 1 93	-3,39 -2,09 -1 78
PIRELLI e C PRYSMIAN		0,42 12 47	+1,79
rRl SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS		27,18 3 51	-2,50 -0,48 -1 40
STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA		6,66 1 00	-1,04 -1 38
TENARIS TERNA		14,99	+0,87
TISCALI UBI BANCA UBI BANCA		3,022 0,15	-0,82 -2,63
UNICREDIT		8,62 1,82	-3,31 -1,67
1	SOD NAFTE (159 litrov) 79,63 $	-3,76	
			
IZBRANI BORZNI INDEKSI S. maja 2010			
indeks zaključni tečaj			sprememba %
SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP, Ljubljana		940,73 3.877,55	-1,84 -1,06
TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb RIPQ		2.100,57	-1,30
FIRS, Banjaluka - - Ralav 1 Ç Pan.i.-j.l			
SRX, Beograd BIFX Saraie\/0		318,30 1.669,81	-0,30 -0,36
Dir/\, Jal OJCVU NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje		2.571,96	-2,29
DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100		10.877,87 1.960,42	-0,45 -0,43
Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSF 1fin I nnrlnn		1.171,85 1.171,39 5.958,45	-2,53 -2,57 -0,81 -1 28
riSE 100, London CAC 40, Pariz ATY Dunai		5.341,93 3.636,03 2.478,12	-1,44 -3 15
a i x, Dunaj PX, Praga El IROSTOXX 50		1.194,8 2.679,30	-4,88 -1 06
EUROSi OXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj		11.057,40 2.901,18 20.327,54 2.857,15 17.087,96	+1,21 -1,46 -2,09 +0,77 -0,29
/
ITALIJA
Četrtek, 6. maja 2010
5
politika - Po odstopu Claudia Scajole zaradi suma korupcije premier v vse večjih težavah
Berlusconi vršilec dolžnosti ministra za gospodarski razvoj
Koordinator Ljudstva svobode Verdini na seznamu preiskovanih oseb
RIM - Premier Silvio Berlusconi je začasno prevzel ministrstvo za gospodarski razvoj. Včeraj popoldne ga je na Kvirinalu sprejel predsednik republike Giorgio Napolitano, ki je vzel na znanje odstop ministra Claudia Scojole ter na njegovo mesto začasno imenoval predsednika vlade, seveda na predlog slednjega.
Berlusconi je namreč v hudem precepu. Po eni strani mora dobiti ustreznega človeka za vodenje tega dokaj zahtevnega resorja, pri čemer mora upoštevati vse večje zahteve Severne lige, zmagovalke zadnje volilne preizkušnje, ter neenotnost svoje stranke Ljudstva svobode. Po drugi strani se boji, da bi Sca-jolov odstop sprožil verižno reakcijo, saj naj bi se v podobnem položaju kot zdaj že bivši minister za gospodarski razvoj nahajali tudi nekateri drugi člani vlade. »Obstaja prava zarota proti nam,« naj bi po dobro obveščenih virih v torek zvečer zaupal svojim najtesnejšim sodelavcem. Šlo naj bi za »zunanje sile«, ki naj bi razpolagale s pomembnimi aduti proti vladi in ki naj bi jih uporabljale »na obroke«, s pomočjo sodstva in sredstev javnega obveščanja.
Toda to teorijo o protivladni zaroti zavračata dva ključna predstavnika njegove vladne večine, in sicer vodja Severne lige Umberto Bossi ter predsednik poslanske zbornice Gianfranco Fini, sicer du-
ša opozicije znotraj Ljudstva svobode. Bossi je dejal, da sodniki »opravljajo svoje delo«, Fini pa je zatrdil, da je »obramba legalnosti dolžnost vseh«. Kar zadeva medije, se je predsednik poslanske zbornice kritično obregnil ob dejstvo, da je družina predsednika vlade lastnica dnevnikov, kot je Il Giornale, ki brutalno posegajo v politično življenje in napadajo tudi predstavnike vladne večine. »To je pravi konflikt interesov,« je menil Fini.
Predstavniki opozicije pa so opozorili, da je Ber-lusconijevo utelešanje konflikta interesov doseglo nov višek včeraj, ko je premier-podjetnik prevzel tudi ministrstvo za gospodarski razvoj. Sicer pa je prvi mož demokratov Pier Luigi Bersani včeraj Berlusconija in njegovo vlado pozval, naj prideta v parlament pojasnit, kaj se dogaja v »podvladju«, saj je vse več znakov, da je korupcija globoko načela državni vrh. Voditelj Italije vrednot Antonio Di Pietro pa je izrazil prepričanje, da bi morala čim prej odstopiti celotna vlada.
Medtem je rimsko javno tožilstvo vpisalo v seznam preiskovanih oseb enega izmed treh vsedržav-nih koordinatorjev Ljudstva svobode, in sicer poslanca Denisa Verdinija. Osumljen je korupcije v zvezi z nekaterimi projekti za izkoriščanje eolske energije na Sardiniji. Sicer pa je Verdini vpleten tudi v preiskavo, ki je februarja prizadela vrh civilne zaščite.
Poslanec Denis Verdini, koordinator Ljudstva svobode
lacij - Vohunstvo
Storace obsojen na 18 mesecev zaporne kazni
RIM - Nekdanji predsednik Lacija Francesco Storace je bil obsojen na 18 mesecev zapora zaradi vohunstva in vdora
v računalniški sistem rimske občinske uprave. Storaceju in njegovim sodelavcem očitajo, da je pred volitvami izpred petih let vohunil na škodo gibanja Alternativa sociale Alessandre Mussolini, ki je danes poslanka stranke Ljudstva svobode. Sto-race je zelo kritično ocenil razsodbo, s katero je nasprotno zelo zadovoljna Mussolinijeva.
Storace je po mnenju sodnikov ukazal vdor v računalniški sistem Občine Rim z namenom, da bi vplival na zbiranje podpisov za predložitev kandidatne liste skrajno desničarskega gibanja vnukinje Benita Mussolinija. Obtožbe je Storace vedno zavračal in napovedal priziv proti včerajšnji razsodbi. Nekdanji predsednik Lacija bo moral plačati odškodnino za storjena kazniva dejanja, nekateri obsojenci pa bodo morali plačati odškodnino tudi poslanki Mussolini.
cgil - V Riminiju se je začel kongres
»Vlada mora dati prednost delu«
Tajnik sindikata Cgil Guglielmo Epifani
RIMINI - Italijanska vlada mora izdelati izreden triletni načrt za
delo in za zaposlovanje, ki mora imeti prednost pred ostalim in biti temelj, na katerem mora sloneti industrijska, davčna in socialna politika. Na ta način bo mogoče znižati realno stopnjo brezposelnosti, ki bo v zadnjem tromesečju letos po predvidevanjih dosegla 10 odstotkov, na 7,5 odstotka v zadnjem tromesečju leta 2013. V tem okviru bi v prihodnjih treh letih nastalo 400 tisoč novih delovnih mest v javni upravi in dodatnih 300 tisoč v zasebnem sektorju prek davčnih olajšav.
To je poudaril generalni sekretar sindikata Cgil Guglielmo Epifa-ni, ko je včeraj v Riminiju odprl državni kongres sindikata. Med svojim nastopom je med drugim pozval sindikata Cisl in Uil, naj se po obdobju nesoglasij začne nova faza sodelovanja z namenom enotnega nastopanja, ker so interesi delavcev na prvem mestu, še zlasti v tem kriznem obdobju. Poleg tega je Epifani v zvezi z zakonskim osnutkom o reformi dela, ki ga je predsednik republike Giorgio Napolitano zaradi suma neustavnosti poslal v ponovno branje v parlament, napovedal tudi možnost splošne stavke.
Sicer so 16. kongres sindikata
Cgil uvodoma zaznamovale polemike. Udeleženci so namreč ob branju imen gostov izžvižgali ministra za delo Maurizia Sacconija, pa tudi tajnika sindikatov Cisl Raf-faeleja Bonannija in Uil Luigija An-gelettija ter predsednico Confindu-strie Emmo Marcegaglia. Bučnega ploskanja je bil deležen predsednik Dežele Apulija Nichi Vendola, bolj »hladno« ploskanje pa je sprejelo tajnika Demokratske stranke Pier-luigija Bersanija in vodjo Italije vrednot Antonia Di Pietra. Zaradi tega je Sacconi tudi ocenil, da »Cgil je čuden sindikat, ker ploska bivšemu demokristjanu, kot je Oscar Lui-gi Scalfaro, in izžvižga tajnika sindikatov Cisl in Uil«.
Epifani je v svojem govoru še poudaril, da bo kar tretjina milijona delovnih mest manj prizadela južno Italijo. Kar 80 odstotkov zaposlitvenih pogodb v industriji predvideva danes začasno delovno razmerje, je naglasil Epifani, zaposlovanje žensk pa je zašlo v globoko krizo. Odpira pa se pravo brezno v zaposlovanju mladih, je še povedal Epifani in obtožil italijansko vlado, da skuša poteptati sporazum o welfareju, ki so ga z vlado Romana Prodija podpisali sindikati Cgil, Cisl in Uil ter delo-dajalske organizacije.
150-letnica rojstva države - Predsednik republike v Genovi
Napolitano: Proslavljanje zedinjenja Italije ni izgubljanje časa in denarja
GENOVA - »Pobude v okviru proslavljanja 150-letnice zedinjenja Italije niso izgubljanje časa in potrata denarja, ampak so sestavni del prizadevanj, da rešimo probleme, ki so pred nami.« Tako je povedal predsednik republike Giorgio Napolitano, ko je včeraj na letalonosilki Garibaldi v Genovi nastopil na slovesnosti, s katero se je pričelo večmesečno proslavljanje rojstva italijanske države, ki bo doseglo vrhunec 17. marca 2011.
Državni poglavar se je s svojimi besedami dokaj kritično obregnil ob predstavnike Severne lige z njenim vodjo in ministrom Um-bertom Bossijem na čelu, ki so se v minulih dneh večkrat prezirljivo izrazili o proslavljanju italijanskega zedinjenja. Napolitano je pristavil, da so »zgodovinsko neosnovane« zamisli, po katerih naj bi se severni del države ločil od juga, sicer pa je poudaril, da zagovarjati enotnost države ne pomeni polemizirati z nikomer, kakor tudi, da nihče ne bi smel postavljati enotnosti države pod vprašaj.
Še pred tem je predsednik republike položil venec k spomeniku v Quartu v genovski periferiji, od koder je pred 150 leti odplul Giuseppe Garibaldi s tisoč prostovoljci proti Siciliji, da bi osvobodil južno Italijo izpod Burbonov. V spomin na ta dogodek sta včeraj odpluli proti Siciliji dve jadrnici, ki ju vodita moštvi z Maurom Pelaschierjem in Francescom De Angelisom na čelu. Slovesnosti v Genovi so se udeležili še minister za kulturo Sandro Bondi, obrambni minister Ignazio La Russa, predsednika senata Renato Schifani in poslanske zbornice Gianfranco Fini ter drugi predstavniki oblasti, med njimi pa ni bilo vidnejših voditeljev Severne lige.
Napolitano polaga venec k spomeniku v Quartu
ansa
kultura
Umrla operna pevka Giulietta Simionato
RIM - Včeraj ob zori je na svojem domu v Rimu umrla operna pevka Giulietta Simionato. Čez teden dni bi dopolnila 100. leto, saj se je rodila 12. maja 1910 v Forliju. Petje je začela študirati proti volji svoje družine. V opernem gledališču je debitirala leta 1927, zaslovela pa je šele po drugi svetovni vojni v milanski Sca-li. Po oceni kritikov je vrhunec dosegla v vlogi Valentine v Mayer-beerevi operi Hugonoti. V zgodovini lepega petja bodo ostali tudi dueti, ki jih je izvedla skupno z Mario Callas.
Simionatova je zapustila odrske deske leta 1966, ko se je poročila z zdravnikom Cesarejem Frugonijem. Odtlej se je posvečala pedagoškemu delu. Zadnja leta je bila častna predsednica fundacije Maria Callas. Njen pogreb bo danes ob 11. uri v kapeli Malteških vitezov v Rimu.
jadransko-jonska pobuda - Vrh
Oblikovanje strategije EU za jadransko-jonsko regijo
ANCONA - Zunanji ministri držav Jadransko-jonske pobude so včeraj na 12. zasedanju Jadransko-jonskega sveta v Anconi sprejeli deklaracijo o strategiji EU za jadransko-jonsko makroregijo.
Slovenski zunanji minister Samuel Žbogar je napovedal, da bodo Slovenija, Italija in Grčija - članice pobude, ki so tudi članice EU, v uniji začele postopke za oblikovanje strategije za jadransko-jonsko makroregijo. Kot je pojasnil, bo strategija narejena po vzoru strategije za baltsko regijo, ki je že zaživela, in strategije za donavsko makroregijo, o kateri ravno zdaj poteka razprava znotraj EU.
Slovenija podpira predlog oblikovanja strategije EU za jadransko-jonsko makroregijo, saj je krepitev regionalnega sodelovanja osnovnega pomena pri pospeševanju integracije držav Jugovzhodne Evrope v EU. Poglobljeno ciljno sodelovanje v okviru strategije EU je za ja-dransko-jonsko makroregijo, za vse države v regiji in njihove državljane največjega pomena, saj bo pomenilo dodano vrednost k sodelovanju na politični, gospo-
darski in kulturni ravni.
Uveljavitev strategije EU za jadran-sko-jonsko regijo bo prispevala k rasti blaginje, krepitvi varnosti in miru za prebivalce regije zlasti ob spodbujanju čez-mejnega, medregionalnega sodelovanja in koordiniranja dejavnosti. Žbogar je v izjavi za STA povedal, da je v svojem nastopu na zasedanju opozoril na vizumsko liberalizacijo za države jadransko-jonske regije kot pomemben element povezovanja v regiji. Znova se je zavzel, da bi lahko tudi državljani BiH in Albanije kmalu potovali v unijo in po državah jadran-sko-jonske regije brez vizumov.
Z včerajšnjim zasedanjem, ki ga je gostil italijanski zunanji minister Franco Frattini, se je končalo enoletno italijansko predsedovanje pobudi, zdaj pa ga prevzema Črna Gora. Na srečanju so obeležili tudi deseto obletnico delovanja pobude. Jadransko-jonska pobuda povezuje sedem držav vzdolž Jadranskega in Jonskega morja - Albanijo, Bosno in Hercegovino, Črno goro, Grčijo, Hrvaško, Italijo in Slovenijo, pa tudi Srbijo. (STA)
6	Četrtek, 6. maja 2010
APrimorski
r	dnevnik
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu
pokrajina trst - Predsednica Bassa Poropat je tržaškemu pisatelju podelila pečat pokrajinske uprave
Boris Pahor: Trst ni še slišal tako lepih besed v Dantejevem jeziku
Prijetna slovenost in pomenljive besede predsednice Pokrajine - Odsotnost opozicijskih svetnikov in Občine Trst
•••
Boris Pahor govori s pogumom, ki bi ga bili morali imeti vsi, pogumom, ki ga moramo danes poskusiti izenačiti in z njim omogočiti Trstu, da bo ponovno sposoben sprejemati, poslušati, spoštovati. Tako je med drugim dejala predsednica Pokrajine Trst Maria Teresa Bassa Poropat, ko je včeraj nagovorila sejno dvorano pokrajinskega sveta. V njej so sedeli svetniki in svetnice levosredinske večine, župani in odborniki okoliških občin ter prijateljskih uprav iz Sežane, Kostanjevice in Postojne, pisateljevi prijatelji in občudovalci, a tudi dijaki liceja Slomšek, na katerem je več let poučeval.
Po uvodnem nagovoru predsednika pokrajinskega sveta Borisa Pangerca, ki ga je prebral tudi v jeziku, »ki je korenina vaše identitete in navdih in pra-počelo vsega vašega ustvarjalnega dela«, je predsednica Bassa Poropat z občutenimi besedami zarisala jasen profil šestindevetdesetletnega tržaškega pisatelja: pokončnega in strogega opisovalca vseh, ki so bili potlačeni, v prvi vrsti primorskih Slovencev, žrtev fašizma, a tudi nacizma in jugoslovanskega totalitarnega režima.
V utemeljitvi k podelitvi pečata je med drugim zapisala, da ga Boris Pahor prejme za svojo doživeto literarno upodobitev nacistične in fašistične tragedije, a tudi vrednot solidarnosti in sle po preroje-nju: zato, ker predstavlja večkulturno in večjezično identiteto Trsta.
Slavljenec se je predsedničinemu govoru oddol-
Vsi govori na www.primorski.eu
žil z občuteno pohvalo: vaše besede ganejo mene in mesto, tako lepih in poštenih besed v Dantejevem jeziku Trst ni še slišal ...prav gotovo ne iz ust javne upra-viteljice. V svojem nagovoru je spomnil na književno tovarištvo, s katerim nekateri italijanski in slovenski intelektualci v Trstu že stoletja ustvarjajo združeno Evropo v miniaturi. Pahor je prepričan, da tudi po odobritvi novega statuta, ki predvideva rabo slovenščine v pokrajinskem svetu, prisostvujemo mali renesansi. V nas je, da s sodobnimi sredstvi razvijemo še bolj harmonično sožitje. (Vse tri govore v celoti objavljamo na spletni strani www.primorski.eu.)
Včerajšnjo praznično podelitev je skazila odsotnost Občine Trst in pokrajinskih svetnikov des-nosredinske opozicije. »Tržaškemu županu sem povedal, da ne bom sprejel morebitnega zaslužnega meščanstva, če ne bo v utemeljitvi omenjen fašizem, ki mi je ukradel deset let mladosti, mnogim Slovencem pa storil tudi hujše krivice,« nam je ob koncu pojasnil Pahor. »Ne razumem pa, zakaj so bili desnosre-dinski pokrajinski svetniki odsotni. Njihova odsotnost je očitno uperjena proti meni, ampak kaj mi očitajo?«
Saj res, kaj mu očitajo nabrežinski podžupan in pokrajinski svetnik Massimo Romita, Fabio Scocci-marro in somišljeniki?
Poljanka Dolhar
Borisa Pahorja sta sprejela predsednica pokrajinske uprave Maria Teresa Bassa Poropat in predsednik pokrajinskega sveta Boris Pangerc
kroma
občina trst - Razprava v urbanistični komisiji
Sporni urbanistični načrt
Deželne pripombe naj bi ne zaustavile postopka - Kar 1141 ugovorov in pritožb
Tržaška občinska urbanistična komisija je včeraj (že spet) razpravljala o občinskem urbanističnem načrtu. Povod za razpravo je dala Severna liga z resolucijo, v kateri zahteva, naj občinska uprava dovoli občanom ponovno predložitev morebitnih pritožb in ugovorov k regulacijskemu načrtu. Načelnik Bossijeve stranke v mestni skupščini Maurizio Ferrara je upravičil ukrep z dejstvom, da mnogo občanov, predvsem starejših, ni bilo seznanjenih z novostmi, ki jih prinaša novi regulacijski načrt, in zato niso predložili svojih ugovorov ali pritožb. Deželna uprava je vrnila urbanistični dokument občini z osemnajstimi obvezujočimi pripombami, s čemer se je postopek za do-
končno odobritev urbanističnega načrta že itak podaljšal. Zato bi bilo primerno, da bi bila dana občanom spet možnost, da izrečejo svoja mnenja o zadevah, ki se jih neposredno tičejo.
Predsednik urbanistične komisije Roberto Sasco (UDC) je povlekel s Fer-raro. Omenil je pripombe dežele; če bi le-te vsebinsko posegle v nosilno strukturo urbanističnega načrta, to je neposredno v 26 smernic, bi bilo treba začeti ves postopek o sprejetju urbanističnega načrta znova.
Načelnik Demokratske stranke Fa-bio Omero, načelnik Forze Italia Piero Camber in svetnik Stranke komunistične prenove Iztok Furlanič so nasprotovali
vsaki upočasnitvi postopka. Ko bi vse začeli znova, pa bi prižgali zeleno luč novim gradnjam ob Obalni cesti, ki so sedaj zamrznjene, je opozoril Furlanič.
Občinski tehnični uradi so napovedali, da deželne pripombe ne bodo zaustavile postopka. Tehniki bodo do sredine maja pripravili »odgovore« nanje, potem se bo moral izreči občinski odbor. Sledile bodo razprave v urbanistični komisij, ki bo morala poleg deželnih pripomb pregledati tudi 1.141 predloženih ugovorov in pritožb. Šele potem bo mestna skupščina odločila, kaj z deželnimi pripombami, kaj z ugovori in kaj s pritožbami. Če bo šlo vse kot po olju, bo odgovor znan tik pred poletnimi počitnicami.
pristanišče - Storitvena konferenca
Pomemben korak na poti do preporoda in razvoja starega pristanišča
uporabo območja starega pristanišča po tolikih letih, v katerih je prevladoval imobilizem.
Zadovoljstvo je med ostalimi izrazil tržaški župan Roberto Dipiazza, po mnenju katerega se mora ves postopek srečno zaključiti in dati novega zagona staremu pristanišču. Predsednik Pristaniške oblasti Claudio Bo-niciolli se je zahvalil vsem javnim upravam in še posebno Občini Trst ter poudaril, da je bil sklep storitvene konference podlaga za ponovni razvoj starega pristanišča.
S pozitivnim mnenjem o vseh predstavljenih projektih se je na sedežu Pristaniške oblasti včeraj zaključila storitvena konferenca, katere namen je bilo analizirati vse načrte za navtične dejavnosti v starem pristanišču.
Kot poudarja v tiskovnem sporočilu sama Pristaniška oblast, so dali povoljno mnenje predstavniki vseh javnih uprav, ki so se udeležile konference in ki so razumele pomembnost zasedanja. Odobreni projekti predstavljajo namreč temeljno predpostavko za izdajo koncesije za
cerkev - Funkcije
Zahvala
vikarja
Malnatija
Pred dnevi smo poročali, da je tržaški škof nadškof msgr. Giampaolo Crepaldi za novega vikarja za slovenske vernike imenoval Antona Bedenčiča, med vikarje pa je imenoval tudi msgr. Ettoreja Malnatija, ki bo odgovoren za laike in kulturo. Msgr. Malnati nam je poslal krajši zahvalni dopis, ki ga objavljamo.
V trenutku, ko me nadškof msgr. Crepaldi, kateremu se zahvaljujem za upanje, imenoval za škofovega vikarja za laikat in kulturo, naslavljam spoštljiv in dobrih voščil poln pozdrav vsem laičnim združenjem in kulturnim središčem tržaške Cerkve.
Nadejam se, da bom čimprej stopil z njimi v stik in prisluhnil dragocenim prizadevanjem, ki so jih te stvarnosti nudile in jih nudijo škofiji in mestu.
Zahvaljujem se vsem, ki so nadškofu in meni izrazili voščila za lojalno in pozorno delovanje.
Duhovnik Ettore Malnati
ulica sv. frančiška - Edini tovrstni lokal v Trstu že drugič v slabih dveh letih zaprl vrata
Samopostrežne restavracije ni več
Po Breku odšlo tudi podjetje Vivenda - Deseterica odpuščenih uslužbencev se s pisnim sporočilom zahvaljuje zvestim obiskovalcem
Samopostrežna restavracija je zdaj prazna
kroma
Edina samopostrežna restavracija v Trstu je že drugič v dveh letih zaprla vrata, tokrat baje dokončno. Podjetje Vivenda je s 30. aprilom zapustilo poslopje v Ul. sv. Frančiška, kjer je do leta 2008 dolgo let obratovala gostinska veriga Brek. Vivenda je po odhodu Breka pred slabima dvema letoma prevzela samopostrežno restavracijo in ob posredovanju sindikatov ter tržaške pokrajinske uprave zagotovila vsaj dobri polovici uslužbencev, da ohranijo delovna mesta. Novi upravniki so lokal, v katerem so redno kosili predvsem zaposleni v bližnjih pisarnah ter skupine dijakov na šolskih izletih, odprli oktobra 2008, zaradi skromnega obiska pa so ga prejšnji petek spet zaprli. Deseterico uslužbencev so odpustili. »Ob tej priložnosti se vsem strankam zahvaljujemo za izraženo podporo in zaupanje« so odpuščeni uslužbenci napisali na plakat, ki na vhodnih vratih lokala seznanja zveste stranke o zaprtju.
»Podjetje Vivenda je ugotovilo, da se investicija v Trstu ni obnesla. Zaradi tega je pred časom v skladu s predvidenimi termini napovedala uslužbencem odpuščanja in zaprtje lokala,« je pojasnil Andrea Blau, tržaški tajnik sindikata Fisascat-CISL, ki zastopa zaposlene v storitvenem in turističnem sektorju. Blau se je v torek sestal z odpuščenimi uslužbenci, je včeraj povedal, da v sodelovanju s Pokrajino proučujejo različne rešitve, nekateri se zanimajo za delovne prakse v drugih sektorjih. »Mi podpiramo predvsem rešitve v sklopu istega sektorja, saj zapraviti izkušenost delavcev ni nikoli dobro,« pravi Blau.
Restavracija v Ul. sv. Frančiška pa bo še naprej zaprta. Zanjo se je zanimalo nekaj gostinskih verig, ki pa ocenjujejo, da v tem mestnem predelu ni dovolj potencialnih strank, saj ulica ni zelo prometna, konkurenca številnih manjših gostiln in bifejev pa je kar ostra. (af)
/
TRST
Četrtek, 6. maja 2010
7
prekinitev nosečnosti - Uporaba tabletke RU486
V naši deželi prevladuje pripravljenost za uvedbo te metode
Ginekologinja dr. Federica Scimin (Burko Garofolo) o značilnostih, pripravah in ovirah
Tabletka za prekinitev nosečnosti RU486, o kateri so se v preteklih mesecih kresala mnenja politikov in cerkvenih dostojanstvenikov, bo naposled na razpolago tudi na ginekološkem oddelku bolnišnice Burlo Garofolo. To novico je sicer že pred dvema tednoma sporočil generalni direktor omenjene bolnišnice Mauro Melato, a splava z abortivno tabletko še ni mogoče prak-ticirati, ker še poteka posebno tehnično omizje, v sklopu katerega primariji deželnih bolnišnic usklajujejo nekatera nerešena vprašanja in poskušajo določiti skupne smernice pri izvajanju prekinitev nezaželenih nosečnosti s pomočjo abortivne tabletke, ki je v drugih zahodnoevropskih državah v uporabi že več kot desetletje. Naj na tem mestu kot zanimivost navedemo podatek, da je od leta 2000 močna katoliška Italija poleg Portugalske in Irske še edina zahodnoevropska država, v kateri omenjena tabletka še ni bila dovoljena.
Na kratko naj povemo, da se to zdravilo uporablja za prekinitev nezaželene nosečenosti do 49. dneva oz. sedmega tedna nosečnosti, ženski pa daje možnost izbire in zagotavlja možnost splava brez operacije in z manj negativnimi posledicami. To so bili tudi argumenti, s katerimi so zagovorniki tabletke poskušali utišati njene nasprotnike, ki so na celotno zadevo gledali ideološko in zelo ozkogledno. Gre na-
mreč za zdravilo, ki je popolnoma varno, in ki nikakor ne bo vplivalo na porast splavov. O tem, kdaj in kako bo tržaška bolnica Burlo Garofolo kar se tiče abortivne tabletke dejansko operativna, smo na kratko spregovorili z ginekologinjo dr. Federico Scrimin, ki nam je zaupala, da si Dežela FJK prizadeva, da bi čimprej rešila še nedorečene stvari in dala zeleno luč za uporabo tabletke RU486. Po besedah govornice morajo deželne bolnice uskladiti še nekatere zadnje nejasnosti in določiti skupne smernice pri uporabi te tabletke. Sicer bi nekateri posamezniki radi, da bi se o celotni zadevi ponovno
odločalo na nacionalni ravni, a bi bilo to - kot meni Scriminova - absurdno, saj bi se celoten postopek po nepotrebnem zavlekel. Na vprašanje, koliko tabletk bo imela tržaška bolnica na razpolago v tem letu, je govornica odgovorila, da nimajo omejitev, vendar pa ne pričakujejo več kot 50 primerov splava z abortivno tabletko na leto. V Trstu se namreč na leto opravi približno 400 do 450 splavov na leto, kar pomeni, da zdravniki pričakujejo, da se za prekinitev nosečnosti z abortivno tabletko ne bo odločilo več kot 10% žensk. Majhen interes za nov način prekinitve nezaželene nosečnosti se pripisuje tudi dejstvu, da se
v Italiji lahko tabletka uporablja le do sedmega tedna nosečnosti, kar pomeni, da imajo žensko dejansko na razpolago zelo malo časa in se morajo zelo hitro odločiti, če nadaljevati s splavom ali ne. Zanimalo nas je tudi, če lahko zdravniki v izjemnih primerih (če se ženska npr. odloči za prekinitev nosečnosti zaradi dokazane zdravstvene ogroženosti ploda) predpišejo tabletko tudi kasneje, denimo v enajstem tednu nosečnosti. Dr. Scriminova nam je pojasnila, da v teh primerih opravijo kirurški splav, ki naj bi bil za pacientko tudi manj boleč, saj je treba v višji nosečnosti izse-sati večje tkivo.
Problem, o katerem se je lani veliko razpravljalo, se nanaša tudi na postopek prekinitve nosečnosti s tabletko. Ker se v Italiji kirurška prekinitev nezaželene nosečnosti izvaja v okviru bolnišničnega zdravljenja, se je pristojno ministrstvo odločilo, da je treba isto ravnati v primeru prekinitve nosečnosti s tabletko RU486. Zakon zato predvideva dvodnevno hospitalizacijo. Dr. Scriminova nam je na vprašanje, kaj meni o tem, da zakon s tem odlokom ne olajšuje postopka prekinitve nosečnosti ne ženskam ne bolnicam, odgovorila, da se žal v Italiji dogajajo absurdne reči. V prvi fazi, ko pacientka vzame zdravilo, ki blokira izločanje hormona progesteron, ki je potreben za vzdževanje nosečnosti, zares ni potrebna hospitalizacija, nam je zaupala ginekologinja, ki pa je ob tem še pristavila, da se v tej državi v stroko in njeno delovanje neprestano vmešavajo nekompetentni ljudje, česar ne pomnimo od srednjega veka dalje, je še menila sogovornica.
A kljub nekaterim nestrinjanjem z odločitvijo ministrstva za zdravje pa je dr. Scriminova ob koncu našega pogovora izrazila optimizem in dodala, da upa, da bo tabletka RU486 zainteresiranim pacientkam na razpolago čimprej, saj so v zadnjih mesecih, ko se je govorilo o tej možnosti splava, sprejeli kar nekaj žensk, ki so bile zainteresirane za tovrstno prekinitev nezaželene nosečnosti. Ob vsem povedanem pa je sogovornica še poudarila, da uvedba abortivne tabletke v njihovi bolnici prav gotovo ne bo vplivala na porast števila splavov, le ženskam bo dala možnost izbire. V prid tej tezi govori tudi podatek, da so lani v Burlu zabeležili upad števila splavov. Opravili so namreč 375 splavov, kar je približno 15% manj v primerjavi s prejšnjimi leti. (sč)
trgovinska zbornica - Karabinjerji zaradi goljufije aretirali odsotnega uslužbenca
Vsak dan v baru namesto v službi
Prihajal je na delovno mesto, kmalu zatem pa neopravičeno odhajal v bar, ki ga upravlja soproga - Lani je bil že enkrat obsojen
Tipičen delovni dan 54-letnega uslužbenca tržaške Trgovinske zbornice je bil približno tak: okrog 9. ure je pri vhodu v palačo na Borznem trgu žigosal kartico in s tem potrjeval, da je prišel na delovno mesto, zatem pa je odhajal v bar San Siro, ki se nahaja na Drevoredu DAnnunzio 79, v bližini sejmišča in hipodroma. Loris Tessaris, ki je že 34 let zaposlen v Trgovinski zbornici, točneje v uradu za študije in dokumentacijo, statistike in arhiv, je že od dopoldneva dalje skupaj s strankami in ob kozarčku posedal v baru, ki ga upravlja njegova žena. Tako je preprosto preživljal svoj delovni čas.
Karabinjerji mestnega poveljstva v Ulici Hermet so v aprilu pozorno nadzorovali prisotnosti in odsotnosti javnih uslužbencev. Major Stefano Brighi, ki poveljuje mestnemu poveljstvu, ni razkril, ali jih je na omenjeni skrajni primer opozoril kdo od sodelavcev ali morda nadrejeni večno odsotnega uslužbenca. Pri Trgovinski zbornici obžalujejo dogodek, od karabinjerjev pa do včeraj niso pre-
jeli obvestil. 54-letni Tržačan Loris Tessaris je pod budnim očesom karabinjer-jev v aprilu kar enajstkrat zapored neopravičeno izostal z dela. V glavnem je ždel v soproginem baru, enkrat se je odpravil tudi v Slovenijo.
Karabinjerji so ga naposled dopoldne v tržaškem predmestju presenetili in aretirali. Tessaris je bil v tistem trenutku na svojem motornem kolesu, ni pa imel vozniškega dovoljenja. Slednje so mu pred časom odvzeli zaradi vožnje pod vplivom alkohola. Motor so tokrat zasegli. Neproduktivnega uslužbenca so najprej odvedli v zapor, zdaj pa je v hišnem priporu. Maja lani je bil v Trstu že obsojen v prvi stopnji na leto in dva meseca zapora, ker se je z lažnimi zdravniškimi potrdili nezakonito prejemal odškodnine od zdravniške blagajne uslužbencev Trgovinske zbornice. Tokrat ga dolžijo goljufije v obtežilnih okoliščinah neposredno na račun Trgovinske zbornice. V preiskavi, ki jo je koordiniral državni tožilec Raffele Tito, so sodelovali tudi delovni inšpektorji. (af)
Sil t
[¡Pil' "M*
pobratenje
Zibibbo, passito in kraški teran?
Pobratenje med občinama Zgonikin Pantellerio?Seveda, a le če se bodo za to zavzeli zgoniška društva, kkrožki in gospodarske organizacije. Zgoniški občinski svet je na zadnji seji sklenil, naj o morebitnem pobratenju z otoško občino sredi Sredozemlja odločajo vaš-čani sami in njihove ustanove. Tako je na verjetno najbolj ustrezen in pameten način »odgovoril« na resolucijo, s katero je svetnik Severne lige Gianfranco Melillo predlagal pobratenje med občinama.
Melillo je predlog iznesel že pred nekaj tedni. Na zadnji seji ga je uradno podkrepil z resolucijo. V njej je kot povod za pobratenje omenil podobnost med občinama »glede vprašanj ozemlja, kmetov in vinogradnikov«. Pobratenje bi po njegovem imelo »družbeno-kul-turno vrednost za pretok informacij o načinih upravljanja, kulturnih in družbenih dejavnostih«, med drugim pa bi tudi »spodbudilo izmenjavo in trženje tipičnih krajevnih proizvodov.« Resolucija bi obvezovala župana in občinski odbor, da bi sprožila »birokratski postopek za predlog pobratenja«; nadalje, da bi podprla »prireditev razstave tipični proizvodov občin v okviru kulturnih in folklornih prireditev, ki bodo potekale poleti na Pantellerii, glede na visok turistični obisk, ki bo spodbujal mednarodno vidljivost,« poleg tega pa naj bi septembra podprla » razstavo tipičnih proizvodov, prav tako v okviru kulturnih in folklornih prireditev, ki bodo potekale v občini Zgonik in z informiranjem širše skupnosti predvsem v Sloveniji, na Hrvaškem in v Avstriji.«
Svetnik Melillo je sporočil, da je levosredinski občinski odbor iz Pantellerie pred kratkim že soglasno podprl predlog o pobratenju z Zgonikom. Po njegovem mnenju naj bi bilo pobratenje v obojestransko korist: Pantellerio obišče poleti smetana italijanske visoke družbe, sodelovanje s sredozemskim otokom bi bilo za zgo-niško občino izjemna vitrina, stroški pa bi bili omejeni, saj bi del le-teh krili tukajšnja in tamkajšnja trgovinska zbornica. Občini sta si - kljub razdalji - podobni, saj sta teritorialno majhni, v obeh pa kraljuje vinogradništvo z odličnimi vini. Skratka: sredozemska zibibbo in passito ter kraški teran in vitovska naj bi postali ... vinski bratci.
Odbornica za šolstvo, kulturo, šport in mladino Monika Hro-vatin je uvodoma ocenila, da je zamisel o pobratenju dobra. Pobratenja pa ne gre vsiliti z vrha; pognati mora iz potreb ljudi in njihovih organizacij. Zato je predlagala spremembo k resoluciji. Domačim društvom in organizacijam naj bi dali možnost spoznanja sorodnih dejavnikov s Pantellerie, potem naj bi morebiti pognala želja po pobratenju.
Melillo se je strinjal s spremembo. Načelnik Ljudstva svobo-de-UDC Denis Zigante je ocenil, da je »podobnost ozemlja obeh občin dokaj meglena«. Vodja Slovenske skupnosti Dimitri Žbogar je podprl predlog uprave: če bodo občani za to, bo do pobratenja prišlo, »čeprav kraj ni blizu«. Drugi svetnik Slovenske stranke Tomaž Špacapan je bil drugačnega mnenja: zanj je možno »bratenje z občinami, ki so nam vsaj teritorialno bliže, kar bi omogočalo bolj konstantne stike.«
Bil je edini, ki je glasoval proti resoluciji.
M.K.
Karabinjerja pri vhodu v Trgovinsko zbornico na Borznem trgu
kroma
8
Četrtek, 6. maja 2010
TRST
/
spomini na leto 1945 - Irma Cunja Štranj
Strašnih 21 dni v SS-ovskem bunkerju
Iz koronejskega zapora na SS-ovsko poveljstvo na Trgu Oberdan m e fotografij na www.primorski.eu
S spominom seže najprej daleč nazaj v otroška leta, ko se je brezskrbno peljala na vozu iz rojstne Brezovice na Osp, kjer je bil oče kupil kmetijo. »Ko smo se preselili, mi je bilo sedem let. Posadili so me na voz, ki ga je vlekel osel. Po cestah so takrat začeli ravno nameščati droge za elektriko. Z voza sem radovedno gledala kvišku in očetu kazala možice na vrhu droga, ki so se mi takrat zdeli izredno majhni.« Danes ima gospa Irma Cunja Štranj 90 let, med najinim pogovorom na njenem domu v Dolini večkrat vzdihne in se zamisli nad vsem, kar je prestala, nad gorjem in trpljenjem, ki je zaznamovalo njeno življenjsko pot. »Kdo bi si mislil, da bom danes tu, živa ...« Gospa se spominja še, kako je pri šestnajstih letih kupila kolo in ga plačevala na obroke, tako da se je lahko vozila služit. Omožila se je v Dolini -mož je služil v mornarici. Leta 1941 se jima je rodil sin in z Ospa se je družina preselila v Dolino, k moževi mami.
»Vendar pustimo to, povedala vam bom raje drugo zgodbo, ki je veliko pomembnejša. Bila sem aktivistka, tako kot drugih šest deklet iz vasi sem sodelovala s partizani. Učili so nas, kako se moramo obnašati v primeru, da nas ujamejo, kako moramo za vsako ceno molčati - nikoli ničesar izdati.« Kljub izredni previdnosti, pa so gospo Irmo ovadili Nemcem. »To je bila sovaščanka Albina. Takrat so bili namreč Nemci nameščeni v vaški kasarni in ona se je možila z njihovim kuharjem.«
Zgodilo se je 2. februarja 1945. Gospa Irma je bila takrat stara 25 let, sin Marino pa štiri leta. »Od doma za gostilno sva se odpravila proti dolinski Gorici. Ko sva tako korakala, se nama približata moška - belogardist, ki je govoril slovensko, in menda Italijan,fašist. Kam greste gospa Irma, me je ironično vprašal Slovenec in dodal, da bom morala z njima. Saj imam otroka s seboj, sem jima dopovedovala, onadva pa sta mi "svetovala", naj ga peljem k znancem v vas. Zlagala sem se, da v vasi nimam sorodnikov. Potemtakem sta odločila, da bosta otroka pustila kar na občini, pa bo že kdo poskrbel zanj.« Gospa Irma je bila takrat seveda primorana priznati, da v vasi živi tašča in otroka je torej odvedla tja. Od doma je s seboj vzela le nekaj oblek, saj ji moška nista povedala, kam jo bosta odpeljala.
Čakal jo je koronejski zapor, kjer je gospa Irma ostala dva dni, tretji dan pa so prišli ponjo. »Nuna mi je rekla, da me čakajo v veži. Joj, kako me je bilo takrat strah. Vsak dan so namreč prihajali po koga od nas in takrat sem bila jaz na vrsti. Kam me bodo poslali?Morda v Rižarno ali v kako
90-letna gospa Irma Cunja
kroma
nemško taborišče, sem pomislila, in s seboj nisem vzela ničesar.« Pred zaporom sta gospo Irmo čakala ravno taista dva moška, ki sta jo aretirala v Dolini. Odvedla sta jo v bunkerje na Trgu Oberdan, kjer je bilo v podzemnih, kletnih prostorih 11 celic. »Tam sem bila zaprta 21 dni in nihče od domačih ni vedel, kje sem. Zaprli so me v prvo celico ob vhodu. Vrata so imela samo manjšo odprtino z rešetkami, od koder sem lahko videla vsakogar, ki je šel mimo.« Celico je Irma delila z neko Giulio iz Furla-nije, ki ni zdržala in je v bunkerju tudi umrla. Celica je bila tesna, v njej sta bili nameščeni le dve skromni ležišči in kotel za potrebe. Z žalostjo in grozo se gospa spominja na tiste dni, ko sta bili obe z Giulio polni kot noht velikih uši. ».Še spati nisva mogli. Predstavljajte si, da si 21 dni nisem preoblekla spodnjega perila, kaj šele, da bi se umivala.«
Iz koronejskega zapora so gospo Ir-mo sicer najprej odvedli v neko sobo v prvem nadstropju SS-oveskega poveljstva na Trgu Oberdan, na zasliševanje. »Spraševali so me po partizanih, saj jim je Albina povedala, da sodelujem z njimi, vendar ust nisem odprla. Nato je bilo na vrsti nasilje. Na zapestja so mi nataknili lisice. Izredno so me tiščale, tako da sta še danes palca ukrivljena. Roke so mi potisnili med noge in viseti sem morala na železnem drogu - glava mi je visela v tla, zadnjica pa mi je štrlela kvišku. Najprej so me pretepli z žilo (to je močan bič iz posušene bikove
žile, op.nov.), da sem bila polna modric. Ker jim še vedno nisem odgovarjala, njima pa nikakor ni bilo dovolj, sta se me lotila še z električnim tokom. Joj, tako me je treslo, bilo je strahovito. Omedlela sem. Res ne vem, kako sem ostala živa. Najbrž je bil to čudež narave.« Irma se spominja, da je v sobi, kjer so jo več ur mučili, na steni visel križ. Skoraj brez moči je vprašala svoja mu-čitelja, zakaj visi tam Kristus, ko pa oni tako nečloveško ravnajo z ljudmi.
»Slabo mi je bilo, razklenili so mi lisice in me odvrgli v kot. Preden pa so odšli, so mi na mizi pustili papir in pero in mi zagrozili, naj zapišem vse, kar vem, drugače me potem čaka še stokrat strožja kazen.« Gospo Irmo, ki je pretepena in brez moči ležala na tleh sobe, je spreletavala groza vsakič, ko je pred vrati zaslišala korake. »Prihajajo ... Kaj bo pa sedaj iz mene, sem trepetala.« Ko so se vrnili, jim je gospa spet ponovila, da ničesar ne ve in torej ničesar ne more zapisati. Pred nos so ji postavili torej izjavo in ji ukazali, naj jo podpiše, pa se je tudi temu uprla.
V bunkerju, kamor so jo nato odvedli, sta med drugimi služila tudi nemška paznika, Michele in Cristiano, kot se njunih imen dobro spominja gospa. V nasprotju s prvim, je bil Cristiano dobrega srca, zapornikom je nosil cigarete in obvladal je nekaj italijanščine, »najbrž je služil na meji z Italijo.« Ko so jo zaprli v bunker, je bil ravno pustni čas. V zgornjih nadstropjih so praznovali, saj je bilo slišati po-
skakovanje in plesanje. Stražar Cristiano se je spustil v celice in jetnikom prinesel koš gnilih jabolk in plesniv kruh. Vse so pojedli, saj so bili lačni. »Med jetniki v bunkerju je bil tudi neki Pino Svetjakob, ki so ga baje aretirali v Gorici. Ko je Cristiano takrat prišel k nam, ga je Pino nagovoril, naj se nas usmili in nas izpusti. Stražarja ob vhodnih vratih bomo že mi po glavi, mu je dejal in ga prepričeval, naj se nam pri begu še sam pridruži. Našli mu bomo nova oblačila in vse bo v redu, je vztrajal Pino. Pa je bilo njegovo prigovarjanje neuspešno in prestrašeni Cristiano ni odklenil nobene celice.« Tisto noč je gospa Irma o begu in svobodi torej lahko le sanjala ...
Ko je odbil enaindvajseti dan jetni-štva, je gospa Irma izgubila vsako upanje v rešitev. Poklicala je Cristiana in mu dejala, naj sporoči svojim nadrejenim, da se bo obesila, če je ne pošljejo v Rižarno ali v Nemčijo. »Presenečeni Cristiano je od-hitel in uro pozneje je bil spet pri meni in mi zaupal, da me že čakajo ob vhodu.« Poglej, poglej, pred vrati sta gospo Irmo čakala stara znanca, onadva, ki sta jo aretirala v Dolini. »Kakšna ste, gospa Irma, je tiho izustil Slovenec ... « Spet sta jo pospremila v koronejski zapor, ki je bil v primerjavi z bunkerjem pravi hotel, pravi Irma. Med pešačenjem po Ulici Beccaria, so jo zagledale mlekarice, ki so hodile v nasprotno smer - med njimi je bila tudi znanka Ljuba, ki je tašči povedala, da je Irma živa in da je v zaporu ... In nekaj dni pozneje je lahko spet objela malega sinčka. Irme se je ob prihodu v zapor usmilila nuna Suzana, ki ji je telo prekrito s krastami razkužila s prahom. »Bilo je tako, kot da bi mi z žveplom žgali telo.«
V koronejskem zaporu je gospa Irma dočakala prihod partizanov. Bil je 28. ali morda 29. april. Mimo Lonjerja jo je od tod s skupinico zapornikov peš udarila proti domači Dolini. Po osvoboditvi se je z neizmernim veseljem udeleževala vseh demonstracij in shodov, na tistem znamenitem na Velikem trgu je celo ponosno nosila zastavo.
»Še danes se sprašujem, ali je Cristiano živ.« Gospa Irma namreč nikakor ne more pozabiti njegove dobrosrčnosti. Pomislila je celo, da bi se odpeljala v Rim in se udeležila oddaje Marie De Filippi, kjer bi se mu morebiti zahvalila, ko bi ga seveda našli, saj je bila njegova vloga ključna pri njeni rešitvi, pravzaprav je danes živa tudi zaradi njega. Pa tudi na tiste srhljive prostore na Trgu Oberdan se večkrat spominja. Včasih si zaželi, da bi se vanje še enkrat spustila, pa si še vsakič premisli ...
Sara Sternad
zgodovina - Prireditev na Komeščini
Društvo Rojanski Krpan se je spomnilo padlih za svobodo iz Rojana in okoliških krajev
Urška Šinigoj, Peter Verč in Boris Pangerc na spominski svečanosti na Komeščini nad Rojanom
kroma
Društvo Rojanski Krpan se je tudi letos spomnilo padlih za svobodo iz Rojana in okoliških krajev. Prizorišče spominske prireditve je bil spomenik v Ul. Bruni na Komeščini pod Trstenikom, kjer so prav na predvečer osvoboditve Trsta v boju z Nemci padli Just Bortolutti, Livio Andreutti in Karlo Rauber. V imenu Rojanskega Krpana je spregovoril Peter Verč, Urška Šinigoj je prebrala nekaj pesmi, medtem ko je o 65-letnici osvoboditve govoril predsednik pokrajinskega sveta Boris Pangerc.
Nekdanji dolinski župan je izpostavil odnose mladih generacij do partizan-stva in osvobodilnega boja. Pangercu se zdi razveseljivo, da vsak nov rod poišče do polpretekle zgodovine lastne poti in jih potem oplemeniti z lastnim poglabljanjem. Spomnil se je časov, ko je bilo ljudi v Rižarni komaj kaj več za eno dvorano in še to so bili povečini starejši. »Danes pa ob poteku spominske svečanosti težko najdeš mesto na prostrani ploščadi pred prostorom, ki označuje kremato-rijsko peč. In veliko je mladih in vedno več je najmlajših,« je dejal Pangerc.
I« ••	V* V V I
Kocijancic se brez pojasnil o železarni
Vodja Mavrične levice v deželnem parlamentu Igor Kocijančič še vedno čaka na stališče deželne vlade o zadnjih dogajanjih in sestankih v zvezi s škedenjsko železarno. Kocijančič je zahteval od Dežele tudi pojasnila v zvezi s časopisnimi novicami o novi spremembi lastništva železarne. Podpredsednik vlade FJK Luca Ciriani je včeraj Kocijančiču sicer pojasnil, da bo z zvezi s tem vprašanjem čimprej dobil odgovor od pristojnega odbornika Elia De Anne.
Kradel DVD-je v Torri dEuropa
V	torek popoldne je policija prijavila sodstvu mladeniča, ki je v neki trgovini v nakupovalnem središču Torri d'Europa skušal ukrasti šest DVD filmov. 20-let-nega Miljčana, ki je odstranjeval celofansko embalažo in spravljal plošče v jopo, je opazil varnostnik, ki se mu je približal. Poklical je policijo, ki je mladeniča ovadila in mu zasegla rezilo.
Občinske otroške jasli v Sesljanu
Občina Devin Nabrežina obvešča, da se bo 17. maja zaključilo vpisovanje v občinske otroške jasli »K. Štrekelj« v Sesljanu za šolsko leto 2009/2010. Vpisne pole so na razpolago v Uradu za šolstvo v Občinski knjižnici v Nabrežini št.102 ter v občinskih jaslih v Sesljanu.
V	petek, 7. maja bo v jaslih dan »odprtih vrat«. Od 10. do 11. ure si bodo starši lahko ogledali prostore, spoznali vzgojno in pomožno osebje ter se lahko udeležili s svojimi otroki dejavnosti, ki potekajo v jaslih. Na sporedu bodo tudi tri gledališke predstave za najmlajše. V torek, 4. maja ter v sredo, 5. maja bosta ob 10. uri predstavi v italijanskem jeziku, medtem ko bo v četrtek, 6. maja z začetkom ob 10. uri predstava Miška kaško kuhala Gledališča ZAPiK iz Ljubljane z Jeleno Sitar in Igorjem Cvetkom. Prisotna bo tudi ko-ordinatorka jasli, ki bo lahko zainteresiranim staršem nudila vse potrebne informacije.
Za nadaljnje informacije se lahko zainteresirani starši obrnejo na Urad za šolstvo Občine Devin Nabrežina, tel. št. 040 2017375 ali neposredno na občinske jasli »K. Štrekelj« v Se-sljanu, tel. št. 040 2916087.
Mednarodno nagrado operete bo prejela Aurora Banfi
V	mali dvorani gledališča Verdi bodo jutri podelili Mednarodno nagrado operete Aurori Banfi. Slovesnost, na kateri ji bodo podelili kipec Uga Caraja, bo ob 18. uri, povezoval pa jo bo novinar Umberto Bosazzi. Vstop je prost.
Sklepna prireditev niza Muggiaindanza
S predstavo Lirica in danza se bo jutri zvečer v Miljah v gledališču Verdi (Ul. San Giovanni št. 4) zaključila prireditev Muggiain-danza, ki jo je priredila miljska občinska uprava v sodelovanju s Fundacijo gledališča Giuseppe Verdi iz Trsta. Predstava bo ob 20.30, nastopila pa bo plesna skupina gledališča Verdi ob koreografiji Tuccia Rigana. Dodatne informacije nudijo prek telefonske številke 0403360340 (miljsko občinsko odborništvo za kulturo).
/
TRST
Četrtek, 6. maja 2010
9
SLOVENSKI KLUB - Osem vprašanj za predsednika SKGZ Rudija Pavšiča
Zakaj ne bi na Trgu Oberdan uredili Narodni dom tretjega tisočletja?
Zanimiva debata privabila številno občinstvo - Sodelovanje s sorodno krovno le površinsko
V manjšini je večkrat slišati besede reforma, prioriteta, sinergija. V času »suhih krav« in splošnega krčenja javnih prispevkov manjšinskim ustanovam, so te besede še pogosteje: kako pa od njih preiti k dejanjem? Na vprašanje so poskusili odgovoriti v Slovenskem klubu, med torkovim srečanjem z Rudijem Pavšičem, predsednikom Slovenske kulturno-gospodarske zveze. Novinar Primorskega dnevnika Sandor Tence mu je postavil osem vprašanj, nekaj pa jih je prišlo tudi iz občinstva, za katerega je bila tokrat Gregorčičeva dvorana skoraj premajhna.
Tence je začel z ugotovitvijo, da manjšinske institucije prejemajo letno devet milijonov evrov javnih sredstev: okrog pet milijonov iz zaščitnega zakona (državni denar, ki ga manjšini deli Dežela FJK), nekaj manj kot štiri milijone pa je lani podelil Urad RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Pavšič je postregel s podrobno porazdelitvijo sredstev: skupne članice (na primer Slovensko stalno gledališče, Narodna in študijska knjižnica itd.) prejemajo skoraj 45% vseh sredstev, Svet slovenskih organizacij in njegove članice so lani prejeli 28%, SKGZ in njene članice pa nekaj manj kot 27%. Po Pav-šičevi presoji ta porazdelitev ni pravična, saj imajo SKGZ in njene članice (na primer dijaška domova v Gorici in Trstu) skoraj trikrat več zaposlenih kot SSO. V vseh ustanovah Slovencev v Italiji je vsekakor 223 zaposlenih, katerim je treba prišteti še 488 honorarnih sodelavcev.
Pavšič je nato predstavil niz reform, ki bi jih lahko izpeljali »ne da bi kdo trpel«: združitev beneških tednikov Dom in Novi Matajur, operativni dogovor med Glasbeno matico in šolo Emila Komela (prva bi lahko delovala na Tržaškem in Videmskem, druga na Goriškem), združitev servisnih služb Kmečke zveze in Slovenskega deželnega gospodarskega združenja. A tudi združitev ali vsaj operativno sodelovanje založb; slednje letno izdajo sto knjig, »vsaj polovica ostaja v skladiščih«, zato bi lahko združile moči in skupaj izdajale pomembnejše publikacije. V ospredje naj stopi strokovnost, za vodilna mesta pa je treba razpisati natečaje.
Govor je bil o vzdrževanju kulturnih domov in sedežev organizacij: SKGZ zanje letno nameni od 700 do 800 tisoč evrov, kar dodatno bremeni njen proračun. Poleg tega prostore v svoji lasti daje v najem po »politični« ceni in mimo tržnih logik, kar predstavlja dodatno pomoč članicam. Tak primer je Narodna in študijska knjižnica, ki za 850 kvadratnih metrov površine letno plačuje manj kot 10.000€. Tudi zato je SKGZ kritično ocenila odločitev upravnega sveta NŠK, da ne podpre gradnje kulturnega centra v Ulici san Francesco, v katerem bi NŠK razpolagala z večjimi in sodobnejšimi prostori. Načrt je pripravil uveljavljeni arhitekt Di-mitri Waltritsch in je po Pavšičevem mnenju zelo lep, članica upravnega sveta NŠK pa je v debati pojasnila, da so morali letos krčiti število zaposlenih, zato »lepša hiša« zanje ni prioriteta. Poleg tega pri NŠK niso dobili zagotovil o razsežnosti skladišča, ki je za knjižnico še kako pomembno.
Pavšič je tudi opozoril, da ni pragmatično misliti, da bodo manjšinskim ustanovam dodelili prostore v Narodnem domu v Ulici Filzi. Ali ne bi v sosednji palači TKB, ki je v lasti Dežele, v zameno uredili Narodni dom tretjega tisočletja, v katerem bi ob naših ustanovah delovali tudi privatniki, se sprašujejo pri SKGZ.
Pogovor se je dotaknil tudi sodelovanja s krovno organizacijo SSO, ki se po Pav-šičevem mnenju omejuje na skupne obveznosti, konkretnega sodelovanja in koordinacije pa ni. Tudi zato zagovarja enotno zastopstvo, v katerem pa bi moral ob predstavnikih krovnih, Demokratske stranke, Slovenske skupnosti in levice sedeti tudi zastopnik desne sredine, za katero voli kar nekaj Slovencev. Prepričan je tudi, da bi manjšina morala dobiti neke vrste parlament, zato je pred časom predlagal ustanovitev Zveze Slovencev, v kateri bi sedeli javni upravitelji in predstavniki manjšinskih ustanov. V dobršni meri se strinja tudi s predlogom društva Edinost o demokratično izvoljenem predstavništvu, za katerega pa manjšina zanj ni še zrela. (pd)
Debato v Gregorčičevi dvorani je vodil novinar Sandor Tence
kroma
glasba - Protest članov Simfoničnega orkestra FJK
Negotovost glasbenikov
Orkester ne deluje več., ustanovitev nadomestne fundacije pa se prelaga - Molinaro: Pripravlja se izredni program
S črno odejo pokrita krsta z belim violinskim ključem je najbolj ponazarjala včerajšnji protest članov Simfoničnega orkestra Furlanije-Julijske krajine pred palačo deželnega sveta FJK (na sliki KROMA). Orkester ne deluje več že leto dni, njegovi glasbeniki so v zadnjih štirih mesecih delali le dvanajst dni, zadnji koncert pa so izvedli pred dvema mesecema. Prav tako sploh ne vedo, ali bodo vključeni v novo fundacijo, katere ustanovitev je bila sicer napovedana, a se prelaga iz meseca v mesec. Glasbeniki, s katerimi sta bila sindikalista Dario Brai-dotti (Slc-Cgil) in Paolo Bottaino (Uil-Com), so se srečali s člani komisije deželnega sveta za kulturo ter z deželnim odbornikom za šolstvo in kulturo Robertom Molinarom, ki jih je obvestil o poteku priprav na oblikovanje izrednega programa, ki bo v prihodnjih dneh privedel do razjasnitve položaja.
Danes pesniški večer nad Tržaškim zalivom
Na domačiji Ferfolja pri Piščancih (Ulica Moreri 117) bo nocoj pesniški večer, ki ga ob podpori Pokrajine Trst in Zveze slovenskih kulturnih društev prireja KŠD Ro-janski Krpan. Gre za zaključni večer drugega natečaja za izvirno ljubezensko poezijo, na katerem bodo razglasili zmagovalce v kategoriji dijakov in odraslih. Podelili pa bodo tudi nagrado občinstva. Kulturni spored bodo izoblikovali pevski zbor Jacobus Gallus in kvintet flavt Glasbene matice, nastopila pa bo tudi lanska zmagovalka Jana Kolarič. Pričetek ob 20.30.
Pohodi in izleti SKD Igo Gruden
Pomladni dnevi kar samodejno vabijo v naravo, na sprehode, po šparglje in pomladno cvetje. Tako so si pri SKD Igo Gruden zamislili vrsto pohodov oz. izletov, s katerimi bodo prehodili poti in opuščene klance okoli Nabrežine ter odkrivali razgledne točke, naravoslovne in zgodovinske znamenitosti bližnje okolice.
Ideatorka pobude Zulejka Paskulin pravi, da smo namreč »ljudje vedno bolj zasedeni od vsakovrstnih dejavnosti, primanjkuje nam časa in zgodi se, da mladi sploh ne poznajo gozdnih predelov, ki obdajajo rodno vas. Ledinska imena tonejo v pozabo, gmajne in polja pa si ogledujemo le skozi okno«. Prvi pohod, ki smo ga poimenovali Kje so tiste nabrežinske stezice je sicer na programu že v aprilu, a je zaradi nenaklonjenega vremena odpadel. Zato bo na vrsti to nedeljo, 9. maja. Pohodniki se bodo zbrali na nabrežinskem placu ob 8.45 in krenili na pot ob 9.00. Pod vodstvom izkušenega ljubitelja narave Pavla Sossija si bodo ogledali jamo Pod kalom, Slivenski Gradec, frnažo pri Šempolaju, Ostri vrh nad Nabrežino, največjo dolino na Tržaškem Krasu - Lišček -in vojaško pokopališče iz prve svetovne vojne. Organizatorji priporočajo primerno obutev, pohodni-ško palico in popotnico, saj bo krožni pohod trajal približno štiri ure. Pot pa je primerna za vsakogar, dobrodošli so tudi domači šti-rinožni prijatelji.
Društvo Igo Gruden ima v programu za letošnjo pomladno sezono še sprehode po Učni poti Nabrežina (16. maj, vodi Zvonko Legiša), delno po Kugyjevi poti (razgledišče Ti-ziana Weiss in turn) z vodenim ogledom Rimskega kamnoloma ter po Ribiški poti, v spremstvu izkušenega poznavalca bogate ribiške dediščine naše slovenske obale. (P.Z.)
briščiki - Osnovnošolci zgoniške občine obiskali Briškovsko jamo
Spust v jamo ob dnevu zemlje
Zgoniška občinska uprava je pozorna na ranljivost in enkratnost narave - Učence sprejela direktor jame in vodička Karin
22. april je po vsem svetu znan tudi kot dan zemlje. Posamezniki in številne organizacije ali društva pripravljajo najrazličnejše projekte in prireditve, s katerimi želijo opozoriti na ranljivost in enkratnost planeta, na katerem živimo. Mednje se uvršča tudi zgo-niška občina, ki že več let obeležuje dan Zemlje. Leta 2003 je uprava na primer poskrbela za vrsto pobud, s katerimi je osnovnošolcem predstavila veliki zaklad, ki ga predstavlja Zemlja.
Letos je zgoniška uprava pomislila na najmlajše. Pred dvema tednoma so se občinski osnovnošolci s svojimi učiteljicami na čelu odpeljali v Briščike, kjer jim je družina Milič ponudila malico, nato pa jih je v muzeju ob vhodu v znamenito Briškovsko jamo pričakal direktor Alessio Fabbricatore. Otroci so bili navdušeni in z zadovoljstvom so se nato udeležili nadvse prijetne didaktične ekskurzije po svetovno znanem, prekrasnem podzemlju v spremstvu vodičke Karin. Mladi zgoniški občani so nedvomno bolje spoznali lepote narave, ki jih obkroža, ter se zamislili o pomenu spoštovanja in ohranjanja naravnega bogastva.
Zelo zanimiv sprehod po kraškem podzemlju
kroma
1 0 Četrtek, 6. maja 2010
TRST
/
repen - Častitljivih 100 let gospe Alojzije Purič
Če zase skrbiš, gotovo dolgo živiš!
Slavja pri Miličevih v Zagradcu se je udeležilo veliko prijateljev in znancev
Koliko pa ste danes stara Lojza, so včeraj v kmečkem turizmu pri Miličevih v Zagradcu ironično spraševali vsi, ki so slavljenki voščili vse najboljše za rojstni dan. Alojzija Purič pa je mirne duše odgovarjala, da jih ima 97, spet drugemu 92 ali morda 93, da bi jih imela sto pa ni nikomur priznala. Za veliko slavje ob njeni stoletnici je poskrbel vnuk Paolo, udeležili pa so se ga sorodniki, prijatelji, znanci in vaščani, Lojzi pa sta voščila tudi župnik Anton Bedenčič in re-pentabrski župan Marco Pisani.
Gospa Lojza se je rodila v Repnu, pr J'kpinovih. Življenjskega sopotnika
Ludvika Puriča - Muhčevega je našla le nekaj hiš stran in rodila sta se jima sinova Romano in Stano. Danes ima 8 pravnu-kov starih od 25 do 7 let.
V otroških letih je tudi ona kot številni drugi odhajala v Trst prodajat mleko ali češnje na Ponterošo. Vedno je bila družabna ženska. Čas je najraje preživljala s prijateljicama ob klepetu, pravzaprav vaških »ča-kolah« saj je tercet vedel vse o vseh ... Celo v cerkev je hodila, da bi kaj izvedela. V mladosti se je morala soočati z lakoto, »danes pa ji hrana še preveč tekne in torej je tudi za tista leta, ko je stradala,« se pošalijo nje-
majenca - Danes
Razstava Po reki časa P. Conestaba
V cerkvici Sv. Martina v Dolini se drevi začenja letošnja Majenca. Uvod v vaško praznovanje predstavlja drevi ob 19.30 odprtje razstave Po reki časa Piera Constaba. Za glasbeno točko bosta poskrbeli harfistki Glasbene Matice Paola Gregoric in Martina Carec-ci (prof. Tatiana Donis).
Piero Conestabo je že vrsto let dejaven na umetnostnem prizorišču, tudi kot kulturni spodbujevalec, saj s strastjo prireja simpozije in dogodke mednarodnega odmeva. Na letošnji Majenci se bo ponovno predstavil v vlogi slikarja. Reka časa, ki daje naslov razstavi, predstavlja poseben tek: njen tok, ki ga ne napaja voda, ampak energija, poteka z izvira proti morju, vendar dobiva stalne in plodne zamenjave smeri. Tako tudi Conestabov čas ne sledi linearnemu razvoju, temveč krožnemu: preteklost sedanjost in prihodnost so samo enakovredni drobci bolj obširnega umetnostnega dialoga, ki ga sestavljajo navedbe, raziskave, povratki in nenadni pospeški, ker tak je čas človeka. Globoka občutljivost umetnika izvira s platna, saj občutimo utrip zemlje, prvotnega elementa, s katerega črpa ustvarjalno energijo, opazujemo razvoj klasja, simbola življenja in preživljanja, sledimo koreninam, ki se širijo med gosto snovjo katrana in ze-melj, ki se mešajo po starodavni in nikoli pozabljeni tradiciji. Vendar med voljnostmi poteze se pojavljajo tudi novi pretresljivi elementi, ki prijateljujejo z našim trenutnim čutenjem; materiali se torej obrnejo in spremenijo v vulkanizirano in mučeno gumo pnevmatik, ki jih najdemo ob robovih cest, kjer se poti potnika križajo s potmi umetnika, spremenijo se v plastične vizije.
Razstava bo v večernih urah na ogled do 11. maja. (LK)
Včeraj danes
U Kino
Danes, ČETRTEK, 6. maja 2010
JANEZ
Sonce vzide ob 5.46 in zatone ob 20.18 - Dolžina dneva 14.32 - Luna vzide 2.12 in zatone ob 12.36.
Jutri, PETEK, 7. maja 2010
STANKO
VREME VČERAJ: temperatura zraka 18,9 stopinje C, zračni tlak 1003,5 mb ustaljen, veter 25 km na uro severo-vzhodnik, vlaga 65-odstotna, nebo oblačno, morje razgibano, temperatura morja 16,9 stopinje C.
[12 Lekarne
Do sobote, 8. maja 2010 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00
in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00
Ul. Combi 17 - 040/302800, Ul. Fabio Severo 122 - 040/571088, Žavlje - Ul. Flavia di Aquilinia 39/C - 040/232253, Fernetiči - 040/212733 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30
Ul. Combi 17, Ul. Fabio Severo 122, Ul. Mazzini 43, Žavlje - Ul. Flavia dAqui-linia 39/C, Fernetiči - 040/212733 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Ul. Mazzini 43 - 040/631785. www.farmacistitrieste.it
118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo.
AMBASCIATORI - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Iron man 2«.
ARISTON - Dvorana je rezervirana za »NodoDocFest«.
CINECITY - 16.00, 17.15, 18.30, 19.45, 21.15, 22.05 »Iron man 2«; 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »Oceani 3D«; 16.30, 19.50, 22.05 »Cosa voglio di piu«; 15.50, 17.55 »The last song«; 15.50, 22.00 »La citta verra distrutta all'alba«; 18.00, 20.00 »Matrimoni e al-tri disastri«; 19.55, 22.15 »Agora«; 15.50, 17.55, 20.00, 22.05 »Scontro tra titani 3D«.
FELLINI - 16.00, 20.00 »Departures«; 18.10, 22.10 »Oltre le regole«.
GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Cosa voglio di piu«.
GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.10 »Matrimoni e altri disa-stri«.
GIOTTO MULTISALA 3 - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »L'uomo nell'ombra«.
KOPER - KOLOSEJ - 17.10, 19.20, 21.20 »Šola za življenje«; 19.00, 21.10 »Spopad titanov 3D«; 17.00 »Kako izuriti svojega zmaja 3D«; 19.30 »Državljan nebarnih namer«; 17.25, 21.40 »Volkodlak«.
KOPER - PLANET TUŠ 15.10, 17.20 »Kako izuriti svojega zmaja 3D«; 18.30, 20.50 »Predobra zame«; 15.50, 19.30, 21.50 »Spopad titanov 3D«; 15.40, 18.20, 21.00 »Iron man 2«; 16.05, 18.45, 21.20 »Ne pozabi me«; 16.40, 19.00, 21.10 »Rezervni načrt«.
NAZIONALE - Dvorana 1: 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Agora«; Dvorana 2: 16.30, 18.00, 19.30, 21.00, 22.30 »Oceani 3D«; Dvorana 3: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »The last song«; Dvorana 4: 16.30, 20.15 »Vendicami«; 18.15, 22.15 »Basilicata coast to coast«.
SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.50, 20.10, 22.20 »Iron man 2«; Dvorana 2: 16.45, 18.15, 19.45, 21.30 »Oceani 3D«; Dvorana 3: 17.30, 20.00, 22.10 »Cosa voglio di piu«; Dvorana 4: 17.45, 20.10, 22.00 »The last song«; Dvorana 5: 17.30, 20.15 »Matrimoni e altri disastri«; 22.15 »La citta verra distrutta all'alba«.
Mladi Slovenske Skupnosti
organizirajo ob 20. letnici Manevrske strukture narodne zaščite - MSNZ
PREDAVANJE
z brigadnim generalom Slovenske vojske
TONETOM KRK0VIČEM
načelnikom manevrske strukture narodne zaščite 1990
jutri, 7. maja 2010, ob 18. uri v dvorani na sedežu stranke Slovenske Skupnosti, ul. Gallina 5/III v Trstu
VABLJENI!
¿j Čestitke
Prvi gostje s slavljenko so se nastavili našemu fotografu
kroma
ni vnuki. Včasih potarna, da bi rada umrla, da jo vse boli in da je naveličana živeti. Vnuki se takrat poigrajo, češ da ji bodo priskrbeli puško, ona pa takoj besedo spet poje ...
Da je bila gospa Lojza v svojem življenju »po oštji«, so včeraj potrdili vsi. Pa še vedno je in le s težavo ji prideš do živega, so še dodali. Danes je gospa Lojza nekoliko gluha, vendar vseeno brihtna in nič je ne boli (ne jemlje nobenega zdravila). Njen recept za častitljivo starost? Po mnenju vnukov in znancev je to nedvomno življenje v miru in brez skrbi, pravzaprav »če zase skrbiš, gotovo dolgo živiš.« (sas)
Hip hip hurra, naša sovaščanka ALOJZIJA PURIČ - Muhovščeva 100 let ima! Čestitamo ji vsi iz srca na OŠ Alojza Gradnika na Repentabru. Želimo ji še dolgih zdravih in srečnih dni ter da bi se z njo veselili vsi.
Našemu dolgoletnemu cerkvenemu asistentu TONETU BEDEN-ČIČU iskreno čestitamo ob imenovanju za škofovega vikarja. Tržaški skavti in skavtinje.
9 Šolske vesti
VZGOJITELJICE IN UČITELJI DIDAKTIČNEGA DOLINSKEGA RAVNATELJSTVA vabijo na slavnostno odprtje razstave, ki bo v petek, 7. maja, ob 18.30 v Mladinskem krožku v Dolini. Razstava otroških del bo potekala do torka in sicer: v petek, od 18.30 do 21.30, v soboto od 19.00 do 22.00, v nedeljo od 18.30 do 22.00, v ponedeljek od 18.30 do 21.30 in v torek od 17.00 do 19.00. Toplo vabljeni. NIŽJA SREDNJA ŠOLA SREČKA KOSOVELA na Opčinah in na Proseku vabi starše na predavanje: »Najstnik v današnji družbi: kako premoščati napetosti in trenja v šoli in znotraj družine, ko najstnik doživlja krizo telesnih in čustvenih sprememb« v četrtek, 13. maja, ob 17.30 na sedežu na Opčinah. Predavala bo dr. Francesca Simoni.
MALČKI OV PALČICA V RICMANJIH
vas vljudno vabimo na ogled razstave ročnih in likovnih izdelkov, ki bo v nedeljo, 16. maja, od 9. do 12. ure ter od 16. do 19. ure.
HB Osmice
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
Peter Quilter Dueti
Režija: Matjaž Latin
DUETTI
V	soboto, 8. maja Ob 20.30 (prva premiera)
V	nedeljo, 9. maja ob 20.30 (draga premiera) v četrtek, 13. maja ob 19.30
v petek, 14. maja ob 20.30 v soboto, 15. maja ob 20.30 v nedeljo, 16. maja ob 16.00 vsredo, 19. maja ob 20.30 v četrtek, 20. maja ob 19.30 v soboto, 22. maja ob 20.30 v nedeljo, 23. maja ob 16.00
v Mali dvorani SSG Vse predstave bodo opremljene z italijanskimi nadnapisi
Zaradi omejenega števila sedežev je rezervacija obvezna tudi za abonente na št. 800214302 ali 040 362542.
Predprodaja vstopnic pri blagajni SSG vsak delavnik od 10. do 17. ure in uro in pol pred pričetkom predstave.
S Poslovni oglasi
SLOVENSKI DIJAŠKI DOM S. KOSOVEL v Trstu išče sodelavca/ko z ustrezno izobrazbo za upravljanje vzgojno-varstvene-ga dela v jaslih v poletnem času. Zainteresirani naj pošljejo svoj CV na mail
info@sddsk.org
FRANC IN TOMAŽ FABEC sta v Mav-hinjah odprla osmico. Poleg dobrega vina nudita tudi domač prigrizek. Vabljeni. Tel. 040-299442.
KMETIJA KOMAR ima v Logu osmico. Poleg točenega in stekleničenega vina nudi domač prašičji prigrizek. Vabljeni!
NA KONTOVELU »KAMENCE« je odprta osmica. Vabljeni!
OSMICA je odprta pri Piščancih. Silvano Ferluga vabi na domačo kapljico.
OSMICO ima odprto Berto Škerk, Trnovca št.4. Vabljeni. Tel. št.: 040200937.
OSMICO je odprla družina Laurica v Dolini, 445. Tel. št.: 040-228511.
OSMICO je odprla družina Pertot (Špj'lni) Nabrežina center št.10.
OSMICO je v Lonjerju odprl Damjan Glavina. Tel.: 348-8435444.
OSMICO je odprl v Zgoniku Stanko Mi-lič. Tel. 040-229164.
OSMICO so odprli pri Batkovih, Repen 32. Nudimo domač prigrizek. Tel. 040-327240.
OSMICO so odprli pri Cesarjevih, Sa-lež 24. Nudimo domačo kapljico in prigrizek. Toplo vabljeni! Tel. 0402296058.
OSMICO sta odprla Paolo in Robi Fer-foglia, Medjavas 6. Točita belo in črno vino ter nudita domač prigrizek. Tel. 040-208726.
V SAMATORCI sta odprla osmico Cvetko in Zmaga Colja. Toplo vabljeni. Tel. 040-229224.
Mali oglasi
IŠČEM DELO - z lastno kosilnico oz. motorno žago kosim travo ter obrezujem tako drevesa kot tudi živo mejo. Tel. št.: 333-2892869.
DEKLE išče zaposlitev kot varuška. Tel. št.: 340-2762765.
GOSPA SREDNJIH LET išče delo na domu za razna hišna dela ali nudi pomoč starejšim osebam, tudi vsak dan, po možnosti v dolinski ali milj-ski občini. Tel. št.: 347-3132910.
PRODAM hišo v Bazovici. Vse informacije na tel. št.: 340-0728428.
PRODAM listek za koncert rock skupine AC/DC, ki bo v Vidmu v sredo, 19. maja. Tel. št.: 340-9732096.
PRODAM stenski klavir (pianino) črne barve, za študij. Cena 300,00 evrov. Tel. št.: 040-200199 ali 3470648389.
PRODAM fiat stilo, station wagon, letnik avgust 2006, 1.900 TD, bele barve, full optional, kot nova. Cena: 7.800 evrov. Tel. 348-4462664.
Spomini na leto 1945
Kakšno je bilo življenje leta 1945? Kakšni občutki so spremljali prebivalce naših krajev, ko je bilo 1. maja končno vojne konec? Kakšne spomine hranijo na tiste prve povojne mesece? Posodite nam svoje fotografije, posredujte nam svoje spomine! Spoštljivo in z veseljem jih bomo iztrgali pozabi.
Zglasite se v naših uredništvih ali pošljite nam svoje fotografije na www.primorski.eu!
/
54. Občinska razstava vin in 13. razstava ekstradeviškega oljčnega olja
•e
Četrtek, 6. maja
19.30 odprtje razstave Keia Conestaba "Lungo il fiume del tempo" v cerkvici sv. Martina, predstavlja Lorella Coloni Klun, glasbena točka duo harf GM Faola Gregoric in Martina Carecci, prof. Tatiana Doniš 20.00 - 23.00 ljudsko ocenjevanje vin v Mladinskem krožku
Petek, 7. mqja
18.00 odprtje kioskov
18.30 odprtje razstav didaktičnega ravnateljstva iz Doline "Zdrava prehrana" (vrtci) in
"Likovna dela in raziskave" (šole) v Mladinskem krožku + otroci iz jasli iz Doline 19.00 odprtje razstave Jožeta Lisaca v galeriji Torkla, predstavlja Robi Jakomin, glasbena
točka GM kitarist Janoš Jurinčič, prof. Maiko Feri 19.30 odprtje razstave ob 30. letnici Foto Tist 80 v dvorani SKD Valentin Vodnik, glasbena
točka GM, na klavirju Kristina Vizintin in Maja Zobec, prof. Neda Sancin 21.00 koncert s skupinama Gedoie in Zmelkoow
Sobota, 8. maja
17.00 odprtje kioskov
17.30 parada starodobnih vozil društva "Adria Classic Koper" 18.00 nagrajevanje 54. občinske razstave vin in 13. občinske razstave ekstradeviškega
oljčnega olja na gorici, glasbena točka Pihalni orkester Breg 20.30 slovesno postavljanje maja
Nedelja, 9. maja
16.00	odprtje kioskov
17.00	koncert Godbe na pihala Liboje iz Petrove (Celje)
18.00	nastop folklorne skupine ISTRAEMECO
19.00	zbor bivših županov in županj na gorici
19.30	prihod parterjev in parterc na gorico
20.00	ples z ansamblom Saša Avsemka + Marko Manin
Ponedeljek, 10. maja
18.00 odprtje kioskov
18.00 nastop otroške plesne skupine "Queens" 21.00 ples s skupinama Gedore in The Maff
Torek, 11. maja
9.30-11.30 otroška gledališka igra na odprtem "Naočnik in očalnik" na gorici,
(Leopold Suhadolčan) produkcija stalnega gledališča v Kopru 17.00 odprtje kioskov 18.00 nastop Pihalnega orkestra Breg 19.00 slovesno podiranje maja

Ai "
„fl,,.
M Izleti
SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO
Trst organizira od 2. do 10. septembra izlet po Črni gori. Informativni sestanek in vpisovanje bo danes, 6. maja, ob 20. uri v društvenih prostorih v Bo-ljuncu. Ker je mest na razpolago omejeno, se čim prej prijavite, ne bo vam žal!
SKD PRIMOREC organizira v okviru letošnjih Cici uric celodnevni družinski izlet v soboto, 8. maja, v pravljično deželo Rdeče kapice v Unec (Postojna). Izlet je primeren za otroke od tretjega do osmega leta. Prostih je še nekaj mest, za informacije in vpisovanje pokličite na št. 347-8386109 (Biserka).
KRUT obvešča, da je odhod avtobusa za skupinsko bivanje v Strunjanu v nedeljo, 9. maja, ob 15.30 iz Trsta, Trg Oberdan - Deželna palača. Dodatne informacije na sedežu v Ul. Cicerone 8. Tel. 040-360072.
KRUT obvešča, da je še nekaj prostih mest za skupinsko letovanje na Malem Lošinju od 26. junija do 4. julija. Vse dodatne informacije in vpisovanje na sedežu, Ul. Cicerone 8/B, tel. 040360072.
SKD IGO GRUDEN vabi na krožni pohod »Kje so tiste nabrežinske stezice« v nedeljo, 9. maja. Zbirališče na trgu v Na-brežini ob 8.45, odhod ob 9.00. Obiskali bomo: jamo Pod kalom, Slivenski gradec, frnažo pri Šempolaju, Ostri vrh, Liš-ček - največjo dolino na Tržaškem Krasu - in vojaško pokopališče iz 1. svetovne vojne. Pohod je primeren za vsakogar, traja pribl. 4 ure; vodil bo Paolo Sossi. Informacije na tel. št. 040-200924 (Zulejka).
SŠKD TIMAVA MEDJA VAS - ŠTIVAN organizira dvodnevni izlet v San Marino, Rimini in Italia in miniatura v soboto, 15. in nedeljo, 16. maja. Za vpisnine in informacije poklicati na tel. št. 339-8488355 (Clara) ali 338-3415382 (Elisabetta).
IZLET NA GOLICO (1835 m) - SPDT priredi v nedeljo, 16. maja, avtobusni izlet na Golico med »cvetoče kukov-ce« (narcize). Do koče na Golici je približno dve uri zmerne hoje, do vrha pa še pol ure. Odhod avtobusa: trg Oberdan ob 7.00, Opčine hotel Daneu ob 7.15. Za prijave in informacije tel. 040220155 (Livio).
SKD IGO GRUDEN prireja krožni pohod »Spoznajmo našo Učno pot Nabrežina« v nedeljo, 16. maja. Zbirališče na parkirišču pri Srednji šoli Igo Gruden ob 8.45, odhod ob 9.00. Pohod je primeren za vse in traja pribl. 3 ure. Vodi Zvonko Legi-ša. Za info 040-200924 (Zulejka).
SPDT obvešča, da zaradi tehničnih razlogov odpade izlet na Sv. Urh nad Kamniško Bistrico, ki je bil napovedan za nedeljo, 16. maja.
50-LETNIKI IZ BREGA, TRSTA IN KRASA zbudite se! V soboto, 19. junija, organiziramo celodnevni izlet v Savinjsko dolino. Za informacije in vpisovanje pokličite na tel. št. 040-226517 (Nives) ali 040-226687 (Marinka) najkasneje do četrtka, 20. maja.
AGENCIJA 58 organizira v soboto, 22. maja, celodnevni izlet na Gorenjsko. Poskrbljeno je za zdravo počutje, zabavo in ples. Za informacije in prijave na 347-9604775 (Igor) in 347-0396371 (Nadja) ali po e-pošti igor.maja-lon@gmail.com in nadjasos-si@gmail.com. Soletniki, ne zamudite priložnosti.
PARTIZANSKI KLUB BOLJUNEC priredi v nedeljo, 6. junija, izlet v Kobarid in okolico. Po kosilu glasba in ples. Odhod ob 8. uri z glavnega trga v Bo-ljuncu. Za vpisovanje in podrobnejše informacije: v klubu ali na tel. št. 040228050.
KRUT prireja 7-dnevno potovanje od 24. septembra do 1. oktobra v Uzbekistan po Poti svile v spoznavanju starodavnih tradicij ter zgodovinskih in arhitekturnih zanimivosti v Khivi, Bu-hari in Samarkandu. Program, dodatne informacije in vpisovanje na društvenem sedežu, Ul. Cicerone 8/b, tel. št. 040-360072.
□ Obvestila
RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS
se bo sestal danes, 6. maja, ob 20. uri v svojem sedežu (Prosek št. 159).
STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE
vabi člane danes, 6. maja, ob 18.30 na pokrajinski aktiv, ki bo na sedežu tržaške federacije, Ul. Tarabocchia št. 3.
TRŽAŠKO ZDRUŽENJE DIABETIKOV - ONLUS priredi danes, 6. maja, ob 17. uri v dvorani Centra prostovoljnih uslug v ul. Sv. Frančiška 2 (2. nadstropje) predavanje na temo »Kako se znajdemo pred novitetami za zdravljenje sladkorne bolezni«. Po uvodnih besedah predsednika Marina Voccija bo predaval raziskovalec in specialistični diabetolog dr. Riccardo Candido. Vabljeni so vsi!
OBČINA DOLINA razpisuje postopek primerjalnega ocenjevanja na podlagi naslovov in pogovora za podelitev naloga usklajenega in neprekinjenega sodelovanja za dejavnosti odprtja in upravljanja sprejemnega centra deželnega naravnega rezervata doline Glin-ščice. Interesenti morajo predložiti prošnjo za kandidaturo in življenjepis v eni sami kuverti najkasneje do petka, 7. maja, do 13.00 ure. Razpis je na razpolago pri operativni enoti za investicije in www.sandorligo-dolina.it in je izobešen na občinski oglasni deski.
TRST
t > KŠD ROJANSKI KRPAN
ob podpori Pokrajine Trst in ZSKD vabi na
PESNIŠKI VEČER
s pogledom na tržaški zaliv
Pri FERFOLJI (Ulica Moreri 117)
bomo danes ob 20.30 razglasili nagrajence natečaja za ljubezensko pesem.
Občinstvo glasuje in pokuša vino. Sodelujejo Jana Kolarič, zbor Gallus in kvintet flavt GM.
I
SKD IGO GRUDEN prireja v maju tečaj Nordijske hoje. Srečanja bodo potekala ob petkih (7., 14., 21. in 28. maja) od 18.30 do 19.45. Zbirališče pred društvom v Nabrežini. Na prvem srečanju, ki bo 7. maja, bodo na razpolago tudi palice. Tečaj bo vodila Jasmina Zvokelj. V primeru dežja je tečaj prenesen na soboto ob 9.00 ali na naslednji teden. Za info in vpis 040200620 ali 349-6483822 (Mileva).
V POČASTITEV EVROPSKEGA DNE, 65-obletnice zmage nad nacifašiz-mom bo Generalni konzul Republike Srbije v Trstu v petek, 7. maja, položil vence na spomenike padlih borcev NOVJ po sledečem razporedu: na pokopališču v Bazovici ob 9.30, na pokopališču na Opčinah ob 10. uri.
70-LETNIKI Z OPČIN IN VZHODNEGA KRASA vabimo vas, da se oglasite na tel. št.: 040-212072 ali 338-1796772. Srečali se bomo, da proslavimo naših 70 let.
POLETNI CENTER PIKAPOLONICA v
priredbi Šc Melanie Klein, bo potekal v prostorih otroškega vrtca A. Čok na Opčinah od 5. julija do 27. avgusta. Center je namenjen otrokom od 2. do
10.	leta starosti. Od 8. maja bo urad odprt za vpisovanja vsako soboto med 10. in 12. uro v Ul. Cicerone št. 8. Vse podrobne informacije na www.melanie-klein.org, tel. 328-4559414.
OPZ KRAŠKI CVET bo v nedeljo, 9. maja, ob 18. uri pod vodstvom sestre Karmen Koren, s petjem sodeloval pri bogoslužju (šmarnicah) v Trebčah. V cerkvi bo sledil kratek koncert, s katerim se bo otroški zbor poslovil od letošnje uspešne pevske sezone. Toplo vabljeni!
SK DEVIN sklicuje 36. redni letni občni zbor v nedeljo, 9. maja, v prostorih Gostilne Bita v Križu ob 15. uri v prvem in ob 16. uri v drugem sklicanju s sledečim dnevnim redom: predsedniško poročilo; blagajniško poročilo; poročilo nadzornega odbora; razprava; odobritev obračuna za leto 2009 in proračuna za leto 2010; ra-zrešnica prejšnjemu odboru; volitve novega upravnega odbora; razno. Občnemu zboru bo sledilo društveno nagrajevanje kolesarjev, tečajnikov smučarske šole in članov, ki so sodelovali na društveni tekmi ter družabnost.
KRUT obvešča, da bo naslednje srečanje bralnega krožka v ponedeljek, 10. maja, ob 17.30 na društvenem sedežu, Ul. Cicerone 8/B, Trst.
ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV HOSPICE ADRIA - ONLUS vabi na predavanje »Rak: kot posledica psihoso-matske bolezni«. Predaval bo psiholog in psihoterapevt dr. Andrej Zaghet v ponedeljek, 10. maja, ob 17.30 v dvorani Baroncini, ul. Trento št. 8 v Trstu.
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV sklicuje pokrajinski svet včlanjenih društev na tržaškem v torek,
11.	maja, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju, v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. San Francesco 20).
TRŽAŠKA OBMOČNA ENOTA Društva za negovanje tradicij TIGR Primorske prireja srečanje svojih članov v sredo,
12.	maja, ob 20.30 na sedežu SKD Bar-kovlje, Ul. Bonafata 6 (notranje parkirišče), da se pregleda stanje v Enoti in določi program bodočega delovanja.
ZDRUŽENJE DRŽAVLJANOV IN SORODNIKOV A.FA.SO.P. v sodelovanju s TZU-OMZ ter z občinami Milje, Dolina, Devin-Nabrežina, Repentabor, Zgonik in Trst organizirajo javno konferenco »Sporočilo o duševnem zdravju«. Državljani, operaterji in združenja se srečajo v sredo, 12. maja, ob 15. uri v občinskem gledališču F. Prešeren v Boljuncu. Ob priliki konference bodo predstavljeni javnosti in vročenim občinam informativni priročniki s področja mentalnega zdravja izdani s strani krajevnega zdravstvenega okraja v italijanščini in slovenščini.
JUS NABREŽINA vabi člane na redni občni zbor v drugem sklicanju in na izredni občni zbor v petek, 14. maja, ob 20.30 v dvorani KD Igo Gruden, Na-brežina št. 89.
SKD BARKOVLJE - Ul. Bonafata 6, prireja večer skritih talentov »Pokaži, kar znaš«. Vabimo k sodelovanju izključno nepoznane pevce, glasbenike, soliste, recitatorje, glumače, posnemovalce-imitatorje, pesnike, plesalce itd., ki bi se radi, morda prvič, predstavili občinstvu. Podrobnejše informacije in prijave do 14. maja, na tel. št. 040415797 ob uri obedov ali po elektronski pošti: clara.bevi@alice.it.
ZADRUGA NAŠ KRAS sklicuje volilni občni zbor zadruge v petek, 14. maja, ob 19.30 v prostorih Kraške hiše v Rep-nu. Vabljeni vsi člani!
O.N.A.V. - Tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina organizira v soboto, 15. maja, ob 18. uri, obisk kleti Santomas v Šmarjah pri Kopru. Vabljeni vsi člani in prijatelji. Informacije in prijave na spletni strani www.onav.it ali na tel. 334-7786980 (Luciano) ali 340-6294863 (Elio).
PLANINSKA ODSEKA SLOGA-DEVIN priredita v nedeljo, 16. maja, tradicionalno tekmo v skrlah. Dobimo se ob 10. uri na Stoparjevi domačiji v Bazovici. Za vsa pojasnila in nadaljnje informacije pokličite na tel. št. 040 -266283 (Viktor) ali 040 - 200782 (Frančko).
DRUŠTVO PROMEMORIA prireja v torek, 18. maja, ob 20.30 v Ljudskem domu Zora Perello v Škednju (Trst) redni občni zbor volilnega značaja s sledečim dnevnim redom: predsedniško poročilo, tajniško poročilo, blagajniško poročilo, nadzorniško poročilo, volitve novega odbora, razno.
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV sklicuje 44. redni občni zbor v torek, 25. maja, ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicanju na sedežu SKRD Jezero, ul. Roma 24, Doberdob (GO).
AŠD SK BRDINA Pozor, pozor!!! AŠD SK Brdina organizira 26. in 27. junija, dvodnevni izlet v »Mirabilandio«. Vpisovanje je možno ob ponedeljkih na sedežu društva, Repentaborska ul. 38, od 20. do 21. ure. Informacije: Sabina 3488012454,	www.skbrdina.org, info@skbrdina.org.
AŠD CHEERDANCE MILLENIUM vabi otroke in mladinke/ce (8-15 let) na najboljši cheerleading/cheerdance kamp v okolici »FCC Tabor Alpe Adria«, ki bo potekal od 2. do 5. avgusta, v Piranu v spremstvu društvenih trenerjev in vaditeljev. Kamp bodo vodili ameriški inštruktorji zveze FCC, namenjen pa je začetnikom in nadaljevalcem. Vprašanja in prijave sprejemamo do 2. junija na info@cheerdancemillenium.com ali 349-7597763 Nastja.
KRUT vabi v Šmarješke toplice od 6. do 16. junija na skupinsko počitnikovanje z vključenim paketom za zdravje in dobro počutje. Vse podrobnejše informacije in vpisovanje na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/b, tel. št. 040360072.
EASY GUITAR glasbeno-likovna delavnica v organizaciji KD Festival Kras in Glasbene Matice, v sodelovanju s SKD Primorec, bo potekal od 14. do 18. junija (z urnikom 8-14) v Ljudskem domu v Trebčah, v sklopu 12. Mednarodnega Festivala Kras. Igranje na kitaro, spoznavanje angleškega jezika s pomočjo petja, likovno ustvarjanje, igra... Informacije: www.festivalkras.com, info@fe-stivalkras.com, tel. 347 2576505. Prijave do 7. junija.
TPKSIRENA IN ZSŠDI organizirata poletne jadralne tečaje za otroke od 6. do 18. leta starosti. Nudimo teorične in praktične tečaje v razredu »optimist« in »europa-laser«. Potrebna pogoja za vpis sta dobro poznavanje plavanja in zdravniško spričevalo. Klub nudi tečajnikom jadralno opremo in logistiko, vpis v Jadralno zvezo in strokovno vodstvo. Tečaji »optimist« za otroke od 6 do 11 let: od ponedeljka do petka od 8. do 17. ure: 1. tečaj od 14. do 25. junija; 2. tečaj od 28. junija do 9. julija: 3. tečaj od 12. do 23. julija; 4. tečaj od 23. avgusta do 3. septembra. Tečaj »europa-laser« za otroke od 12 do 18 let: od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure, od 12 do 23. julija. Vpisovanje najkasneje 14 dni pred začetkom vsakega tečaja. Podrobnejše info. so na razpolago v tajništvu pomorskega sedeža, Miramarski drevored 32, e-mail: tpkcntsirena@libero.it.
Četrtek, 6. maja 2010
H Prireditve
SEKCIJA ZA SLOVENŠČINO na Visoki šoli tujih jezikov za tolmače in prevajalce vljudno vabi na predavanji iz cikla Slovenski jezik in kultura, ki bosta danes, 6. maja, od 16. ure dalje v Narodnem domu. Prof. Martina Ož-bot z ljubljanske filozofske fakultete bo predavala o stičiščih italijanščine in slovenščine v sodobni slovenski literaturi, prof. Andreja Žele z Znanstveno raziskovalnega centra SAZU pa o problemih slovenske skladnje.
COŠ PRVI MAJ 1945 IN LOJZETA KO-KORAVCA GORAZDA vabita na otvoritev fotografske razstave Biserke Cesar »Afriški pogledi otrok«, ki bo v petek, 7. maja, ob 15.30 na šoli v Zgoniku. Urnik razstave: med tednom od 10. do 21. maja, od 10. do 16. ure.
KD IVAN GRBEC vabi na predstavitev pesniških zbirk Radivoja Pahorja »Brevir srca in Niti črke več« v petek, 7. maja, ob 20.30 v mali dvorani Devana Pizziga. Predstavi: Marko Kra-vos, branje poezij: Andreja Benede-tič. Predstavitev spremlja razstava slikarja Marka Krumbergerja »Likovna govorica upesnjene besede«, na temo sonetov pesniške zbirke.
BAMBIČEVA GALERIJA vabi v soboto, 8. maja, ob 20.30 na odprtje slikarske razstave Sprehodi. Krajinarja Vincenza Cecheta bo predstavila mag. Jasna Merku. Glasbena medigra harmonikar Aleksander Ipavec. Op-čine, Sklad Mitja Čuk, Proseška ul. 131. Razstava bo odprta do 30. maja, tudi ob sobotah in nedeljah.
OBČINA ZGONIK TER ŠOLI 1.MAJ 1945 IZ ZGONIKA IN LOJZE KOKO-RAVEC - GORAZD iz Saleža v sodelovanju s krajevnimi društvi in organizacijami vabijo na svečanost ob 30-letnici poimenovanja šol in 65-letni-ci osvoboditve v soboto, 8.maja, ob 18.uri pred Županstvom in na prireditvenem prostoru. Sledi, ob 19.30, pohod iz Zgonika v Salež in nazaj ter ob 21. uri taborni ogenj in družabnost. V primeru slabega vremena bo proslava v Športno-kulturnem središču v Zgoniku.
GLASBENA MATICA vabi na ogled glasbene pravljice Bremenski godci, ki bo v ponedeljek, 10. maja, ob 18. uri v Prosvetnem domu na Opčinah. Nastopajo solisti, zbor in orkester učencev Glasbene matice iz Gorice pod vodstvom Ambre Cossutta.
SKD VIGRED vabi v ponedeljek, 10. maja, ob 20.30 v Štalco v Šempolaju na potopisno predavanje »Akwaaba Ghana ... dobrodošli v Gano!« z Bi-serko Cesar.
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV IN NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA v sodelovanju s partnerskimi organizacijami vabijo na okroglo mizo »Tina, Toio in Ivan, umetnost in ilegala sredi plamenov XX. stoletja« v petek, 14. maja, ob 16.30 v Veliko dvorano Narodnega doma v Trstu (sedež Visoke šole za prevajalce in tolmače, ul. Filzi 14). Ob priložnosti bo v Galeriji Narodnega doma ob 18.30 odprtje razstave fotografij Tine Modotti in dokumentarnega gradiva.
ODBOR ZA PROSLAVO BAZOVIŠKIH JUNAKOV prireja v nedeljo, 12. septembra, ob 80. obletnici ustrelitve bazoviških junakov, proslavo na Bazoviški gmajni. Ob priliki bo nastopal priložnostni zbor pod vodstvom Aleksandre Pertot sestavljen iz višje-šolcev in mladih pevcev do tridesetega leta starosti. Prva vaja bo v petek, 21. maja, v prostorih Glasbene matice v Rojanu. Za informacije in prijave pokličite na ZSKD, tel. št. 040635626.
Prispevki
Ob 60-letnici poroke daruje Neva Dolgan 25,00 evrov za Sklad Ota-Luchetta-DAngelo-Hrovatin.
V	spomin na drago Doro Gombač vd. Ghezzi daruje Majda 25,00 evrov za SKD Lonjer-Katinara in 25,00 evrov za kapelico v Lonjerju.
Namesto cvetja na grob Olge Stolfa por. Kralj darujeta Elena in Damjan 20,00 evrov za AŠK Kras.
V	spomin na Olgo Štolfa por. Kralj darujeta Laura in Gičko 20,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlih v NOB v Gabrovcu.
12
Četrtek, 6. maja 2010
KULTURA
/
bruselj - Odprtje 11. maja
Razstava o Rižarni v Evropskem parlamentu
Pripravil jo je Odsek za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici v Trstu
V neprijaznih časih se občasno odvijajo tudi lepe stvari. V torek, 11. maja, bo ob 13.00 uri v prostorih Evropskega parlamenta v Bruslju otvoritev razstave o tržaškem uničevalnem taborišču Rižarna, ki jo gostita evropska poslanca Jelko Kacin in Stanimir Ilchev. Razstava bo v 3. nadstropju parlamenta. Na odprtju bodo spregovorili evropski poslanec Jelko Kacin, Mojca Drčar Murko, podpredsednica mednarodnega odbora za Rižar-no in nekdanja evropska poslanka in Milan Pahor, ravnatelj Narodne in študijske knjižnice v Trstu.
Razstavo so pripravili sodelavke in sodelavci Odseka za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici v Trstu. Stroške razstave krijejo evropski skladi, ki jih je pridobila poslanska skupina Liberalne demokracije Slovenije na iniciativo poslanca Jelka Kacina. Sama zgodba o razstavi pa se je začela poleti 2009, ko je Rižarno v Trstu obiskala dotedanja evropska poslanka Mojca Drčar Murko. Po ogledu uničevalnega taborišča je stekla razprava, kako predstaviti tržaško Rižarno širši evropski javnosti. Tako je nastal načrt o postavitvi razstave v prostorih Evropskega parlamenta. V naslednjih tednih je preko Mojce Drčar Murko in Jelka Kacina stekla akcija za pridobitev sredstev iz evropskih skladov. Sočasno pa so sodelavci OZ NŠK (Dragica Ule, Aleksej Kalc, Milan Pahor, Sandi Volk) začeli vsebinsko pripravljati razstavo. K sodelovanju so pritegnili še fotografa Sergia Ferrarija ter oblikovalca in grafika Andreja Pisanija. Veliko večino gradiva je prispeval prav arhiv Odseka za zgodovino pri NŠK, ostalo pa je prišlo iz dodatnih arhivskih in privatnih fondov. Ob vsebinski zasnovi se je pojavil problem večjezičnosti besedil, saj je razsta-
va postavljena trijezično: v slovenščini, v italijanščini, v angleščini. Večino besedil sta pripravila Sandi Volk in Milan Pahor, prevode pa opravila Vesna Bajc (angleščina) in Sandi Volk (italijanščina). Prav tako ni bilo lahko dobiti ustrezne grafične podobe razstave. Pri tem je imel odločilno besedo grafik in oblikovalec Andrej Pisani.
Iz vsega povedanega je tako nastala razstava o Rižarni, ki je postavljena na 16 velikih panojih (2m x 1m). Naslov razstave je Smrt in spomin. V posameznih sklopih so avtorji želeli prikazati celostno podobo Rižarne od leta 1913 do današnjih dni. Nekateri vsebinski sklopi oziroma panoji so tudi poimenovani: Daleč, v srcu Evrope; Od tovarne do taborišča; Krvniki in sodelavci; Mi, žrtve; Tovarna smrti; Krematorij; Razdejanje; Ubogi ostanki; Proces; Spomenik; Nazaj v Rižarno. Pripoved o Rižarni sloni predvsem na fotografskem gradivu, ki je dopolnjeno z dokumenti in besedili. Na 16 panojih ni bilo mogoče prikazati vsega. Vsekakor je vsebina razstave zasnovana na tak način, da pusti pri gledalcu močan vtis.
S strani Odseka za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici gre zahvala Liberalni demokraciji Slovenije (predvsem Mojci Drčar Murko in Jelku Kacinu) in poslanski skupini Liberalnih demokratov Evrope (predvsem slovenskemu in bolgarskemu poslancu), da sta podprli načrt o Rižarni in priskrbeli ustrezna sredstva.
Po vrnitvi iz Bruslja si bomo prizadevali, da bi razstavo postavili še kje. Sedaj so na vrsti prebivalci (poslanci, funkcionarji, uradniki, prevajalci, tehniki) Evropskega parlamenta, da si ogledajo razstavo o Rižarni, uničevalnem taborišču v Trstu.
Pri CZ pet novih pesniških zbirk
V zbirki Poezije Cankarjeve založbe je izšlo pet novih pesniških zbirk, ki so jih podpisali Kristina Hočevar, Milan De-kleva, Kobrowsky, Janez Ramoveš in Milan Kleč. Urednik Zdravko Duša je na včerajšnji novinarski konferenci dejal, da v vsej zgodovini zbirke v enem paketu še nikoli ni imel tako raznolikih pesniških pristopov in jezikovnih norm. Zbirka z naslovom Najprej semza slišal pr denje je prvenec pesnika s psevdonimom Kobrowsky. Po besedah Duše pesnik, kot je razvidno že iz naslova zbirke, besedno maso oblikuje zelo po svoje, s čimer do povedanega lahko takoj zavzame tudi distanco. Milan Kleč je bil na začetku svoje literarne poti pesnik, potem se je povsem predal prozi, zdaj pa so na vrsti ponovno verzi. V zbirki Končne avtobusne postaje je po urednikovih besedah veliko prepoznavnega Kleča, od naivnega pesniškega subjekta do velikega veselja do vsega, kar je trivialno. Nihaji so že četrta pesniška zbirka Kristine Hočevar, ki je v svojem izrazu še vedno zavezana intimi, toda, tako Duša, njeni verzi so postali »bolj zračni«. Nova pesniška zbirka Milana Dekleve nosi naslov Sto žalostnih in še ena malo manj vesela. Dekleva je napisal se-demvrstičnice, v katerih, kot meni Duša, pesnik suvereno prehaja od filozofskih verzov do krhkih liričnih podob, od Nietzscheja do budistov in od temnih Grkov do pop zvezd. Janez Ramoveš tudi v zbirki Čreda ostaja zvest narečju rodne Poljanske doline. Po mnenju Duše bi te pesmi v knjižni slovenščini sicer ohranile sporočilno raven, toda semantično bi povsem zbledele. Cankarjeva založba pa je bogatejša tudi za peto poezijo. Za CD z naslovom Na kožo zapisane zgodbe sta moči združila pevka in igralka Lara Jankovič in literat Feri Lainšček. (STA)
trst - Komorni salon
Kvintet Bibiena pripravil kvaliteten nastop in sprostitev
Zelo redko se dogaja, da na koncertni prireditvi doživimo enkratno zmes kvalitetnega muziciranja in sproščene zabave: to nam je podaril pihalni kvintet Bibiena, ki je nastopil v tržaški dvorani Victor De Sa-bata na drugem koncertu niza Komorni salon" ki ga prireja društvo Chamber Music. Imenitni sestav se je združil pred sedemnajstimi leti in je že nekajkrat nastopil v naših krajih, zato smo upravičeno pričakovali, da nas bodo pihalci spet navdušili s po-ustvarjalno slastjo, ki izhaja iz posrečene kombinacije odličnih solistov. V uvodni skladbi so se mojstri postopoma ogreli in našli lepo zvočno ravnovesje: Andante v F-duru KV 616 Wolfganga Amadeusa Mozarta so podali s stilno pretanjenim oblikovanjem, nato pa so nas pritegnili v vedre harmonije Jacquesa Iberta s Tremi kratkimi komadi (Trois Pièces Brèves), kjer so lahko dokazali zlitost ansambla, pa tudi enovito interpreta-
cijsko hotenje, ki najde v vsaki skladbi, v slehernem ritmičnem in melodičnem vzorcu, pravi smisel in obliko.
Zabava se je pričela s skladbo Luciana Beria z naslovom Opus Number Zoo: štiri slikice z naslovi Kmečki ples, Konj, Miš in Mačkoni so izzvale ustvarjalnost pihalcev, ki so poleg igranja tudi recitirali duhovite verze, s katerimi je Berio opremil svoj divertissement. Flavtist Giampaolo Pretto, klarinetist Enrico Maria Baroni, oboist Paolo Grazia, fagostist Roberto Giaccaglia in hornist Stefano Pignatelli so razkrili svoje igralske sposobnosti, ki so še lepše zablestele v zelo okusni priredbi čudovite pravljice Sergeja Prokofjeva Peter in Volk. Partituro, ki jo je Prokofjev spisal za orkester, kjer igrajo godala, pihala in tolkala, je z izrednim posluhom in fantazijo priredil Andrea Chenna: zvočnost pihalnega kvinteta je skoraj neverjetno ohranila veliko barvitost originala, mojstri pa so
Chennovo delo nadgradili z gledališkim nastopom, ki si zasluži brezpogojno pohvalo: vsak posameznik se je vživel v svojo živalsko ali človeško vlogo z otroško razposajenostjo ter inteligentno duhovitostjo, ki nas je spravila v izredno prijetno razpoloženje: flavtist-ptiček in klarinetist-mačka sta se kar podila po odru, nezadržen smeh je sprožil enkratni fa-gotist-dedek, za strah je primerno poskrbel odlični hornist-volk, nerodna račka je bil simpatični oboist, skratka, povsem posrečena domislica, ki je istočasno zaživela v vrhunskem glasbenem oblikovanju in mojstrski gledališki igri. V dvorani je bilo precej mladih poslušalcev, kljub večerni uri tudi nekaj otrok, v magični otroški svet pa smo se za nekaj časa pogreznili vsi, ki smo z navdušenjem sledili odličnemu kvintetu. Dolgi aplavzi so izvabili kot dodatek priredbo Rossinijeve uverture k operi Italijanka v Alžiru.
Katja Kralj
trst - Niz prireditev
V Mieli ob Satiejevem »rojstnem dnevu«
Tržaško gledališče Miela bo tudi letos počastilo obletnico rojstva znanega in kontroverznega francoskega skladatelja in pianista Erika Satieja, ki se je rodil 17. maja 1866. Že daljnega leta 1992 si je vodstvo Miele zamislilo prireditev, v sklopu katere poskušajo že 18 let vrednotiti delo in življenje te francoske figure, ki je bila vse prej kot konvencionalna. Satie, za katerega lahko rečemo, da je bil na trenutke bizaren in predvsem avantgardističen, se je namreč v glasbi relativno zgodaj začel posluževati prvih surrealističnih prijemov, blizu pa so mu bili tudi multime-dijski projekti. In ker so Satiejeve orkestrske zvoke večkrat dopolnjevali efekti letalskega motorja, ladijske sirene in drugih pripomočkov, so ga kritiki nemalokrat označevali kot diletanta, a njegovo delo je kljub temu zaslovelo po vsej državi in njegova dela so kmalu »ponarodela«.
Te njegove ideje so bile že od nekdaj všeč gledališču Miela, ki je tako prevzelo vlogo glasnika Sa-tiejevega večplastnega in eklekti-čnega glasbenega sloga. Rdeča nit letošnje prireditve, ki bo trajala od nedelje, 9., do ponedeljka, 17. maja, bo patafizika, znanost o imaginarnih rešitvah problema. Več o programu letošnjega kulturnega poklona Eriku Satieju so njegovi idejni snovatelji sporočili na včerajšnji novinarski konferenci. Povedali so, da so letošnjo prireditev poimenovali DadaHa-haSasa, ljubitelji namišljenega pa bodo lahko uživali ob filmskih projekcijah, glasbi in virtualni umetnosti. Hommage Satieju se bo začel v nedeljo, 9. maja, ob 20. uri, ko se bodo v Mieli srečali in predstavili svoja dela umetniki različnih umetniških izrazov. Sicer bo v Mieli živahno ves dan, saj bodo med 9. in 20. uro umetniki prinašali svoja dela in iskali pri-
meren prostor za njihovo predstavitev. Interaktivna razstava se bo nato uradno odprla ob 20. uri, na ogled pa bo do 20. maja. Niz prireditev se bo nato nadaljeval v petek, 14. maja, ko bodo ob 19. uri začeli vrteti filme španskega pesnika, pisatelja, režiserja in scenarista Fernanda Arrabala. Ljubitelji sedme umetnosti si bodo lahko ogledali prve tri režiserjeve filme: Tekel bom kot ponoreli konj (J'irai comme un cheval fou), Viva la muerte in L'arbre de Guernica. Prva dva filma si bo mogoče ogledati v originalni verziji, tretji film pa v italijanskem prevodu. Zanimiv trenutke prireditve, posvečene Satieju, predstavlja tudi dogodek, ki ga bodo oblikovali pristaši najpopularnejše družbene spletne strani Face-book. V soboto, 15. maja, se bo gledališče Miela prelevilo v Face-book Satie cafè, ki bo med drugim gostil tudi virtualno razstavo del mladih umetnikov. Patafizika bo tudi tokrat rdeča nit dogodka, ki ga bo oplemenitil še večerni koncert, na katerem bo mogoče uživati ob solo in skupinskih nastopih. Svoje glasbene veščine in različne »sounde« bodo predstavljali Giorgio Pacorig, Headoffice B, Michele Spanghero, Massimo Falascone, Luigi Mastandrea in Ugo Boscain. Dan kasneje, se pravi v nedeljo, 16. maja, bo ob 20.30 in 21.30 na sporedu projekcija dokumentarca znanega pa-tafizika Borisa Viana La vie jazz.
Ključni dogodek letošnjega hommaga Eriku Satieju pa bo na sporedu v ponedeljek, 17. maja, ko bo na odrskih deskah gledališča Miela nastopil Wim Mertens. Koncert tega pianista in skladatelja se bo začel ob 21.30, zanj pa bo treba odšteti 15 evrov. Naj še povemo, da so ostali dogodki vstopnine prosti, le za filmske projekcije bo treba odšteti 3 evre. (sč)
/
SVET
Četrtek, 6. maja 2010
13
finančna kriza - Zaradi nasprotovanja varčevalnim ukrepom, ki sta jih zahtevala EU in IMF v zameno za posojila
Grčijo ohromila splošna stavka, protesti terjali najmanj tri žrtve
Premier Papandreu obsodil nasilje - Evropske borze ponovno obarvane v rdeče tudi zaradi bojazni, da bi kriza zajela še druge države
ATENE - Grčijo, ki se je v minulih mesecih znašla v hudi javnofinančni krizi, so včeraj ohromili splošna stavka in nasilni protesti državljanov, ki nasprotujejo varčevalnim ukrepom tamkajšnje vlade. Kriza je terjala tudi smrtne žrtve - jezni mladostniki so v banki v Atenah zakrivili požar, v katerem so življenje izgubili trije ljudje.
V	središču Aten so jezni mladostniki v podružnico banke Marfin zalučali več molotovk, zaradi česar je izbruhnil ogenj, ki je terjal življenja treh ljudi, približno 20 pa so jih iz poslopja evakuirali. Mladostniki so v središču prestolnice z molotov-kami obmetavali tudi druge trgovine in poslopja.
Grški premier George Papandreu se je na smrtonosno nasilje že ostro odzval. "Nihče nima pravice do nasilja, predvsem ne do nasilja, ki vodi do umora," je v parlamentu dejal Papandreu in obsodil "surovo morilsko dejanje".
Protestniki so se skušali prebiti tudi do parlamenta, ki bo predvidoma danes potrdil nov paket varčevalnih ukrepov. Protestniki so v policiste metali kamenje in steklenice vode, možje v modrem pa so odgovorili s solzivcem in gumijavkami.
Protestniki so protestirali tudi v drugem največjem grškem mestu Solunu, kjer so se prav tako spopadli s policisti. Ocene o številu protestnikov, ki jih navajajo sindikati in policija, se sicer precej razlikujejo. Sindikati poročajo, da se je protestov udeležilo med 200.000 in 250.000 ljudi, medtem ko policija trdi, da jih je bilo približno 100.000.
V	Grčiji je bil včeraj zaradi splošne stavke sicer zaustavljen zračni promet, moten je bil javni promet, vladni uradi so zaprti cel dan, v bolnišnicah so delovali le urgentni oddelki, na radiu in televiziji pa niso predvajali poročil, saj so stavkali tudi novinarji.
K stavki, ki jo je več sto tisoč zaposlenih v javnem sektorju sprožilo že v torek, sta pozvala največja grška sindikata -sindikat javnih uslužbencev ADEDY in sindikat zaposlenih v zasebnem sektorju GSEE. Sindikati se sicer strinjajo, da je bila vlada sredi hude javnofinančne krize prisiljena povišati davke in znižati izdatke, vključno z zniževanjem plač in pokojnin za javne uslužbence, vendar pa opozarjajo, da bo Grčija zaradi začrtanih ukrepov nesorazmerno prizadeta. "Ti ljudje izgubljajo svoje pravice, izgubljajo svojo prihodnost," je stanje opisal vodja sindikata GSEE Yiannis Panagopoulos. "Država se ne sme predati brez boja," je dodal.
Grška vlada mora v zameno za 110 milijard evrov posojil držav v območju evra in Mednarodnega denarnega sklada (IMF) v prihodnjih treh letih skupaj privarčevati 30 milijard evrov, proračunski primanjkljaj pa do leta 2014 znižati s sedanjih 13,6 na tri odstotke. Ostri varčevalni ukrepi bodo močno posegli v vsakdanje življenje Grkov. Državnim uslužbencem in upokojencem bodo ukinili 13. in 14. plačo oz. pokojnino, zvišali pa bodo tudi davke. Grki zato že več dni protestirajo, medtem ko Papandreu vztraja, da so začrtani varčevalni ukrepi nujni za preživetje države.
Tečaji delnic na vodilnih evropskih borzah so medtem včeraj ponovno beležili padce, evro pa je dosegel novo najnižjo vrednost v zadnjem letu, saj je zdrsnil celo na 1,2805 dolarja. Vlagatelji so še naprej zaskrbljeni, da bi lahko grške dolžniške težave proti dnu potegnile tudi druge članice območja evra, zlasti Španijo in Portugalsko. Tovrstna ugibanja je sicer včeraj odločno zavrnil evropski komisar za denarne in gospodarske zadeve Olli Rehn.
Spopadi med policijo in protestniki v središču Aten
ansa
mehiški zaliv - Nad ostali dve naj bi namestili kupolo
Delavcem BP uspelo zamašiti eno od naftnih lukenj v morju
NEW YORK - Ameriška obalna straža je včeraj sporočila, da je britanskemu podjetju BP uspelo na naftni ploščadi v Mehiškem zalivu zamašiti eno od treh lukenj, iz katerih izteka nafta. Kot je pojasnil tiskovni predstavnik podjetja, bodo sedaj lahko načrtovano kupolo lažje namestili nad preostali luknji.
Zamašitev luknje na cevi za vrtanje z varnostnim ventilom, kar je opravilo podvodno robotsko vozilo, sicer ni zmanjšala količine nafte, ki še naprej izteka. V morje naj bi se izteklo 800.000 litrov nafte na dan.
Ob vrtini, ki jo je 20. aprila uničila eksplozija, sicer izvajajo poskuse s posebnimi kemičnimi spojinami za razpršitev nafte pod vodo, še preden bi dosegla gladino. Vendar gre le za poskuse, saj posledice kemikalij na okolje niso dovolj raziskane.
Naftna katastrofa v Mehiškem zalivu bo imela daljnosežne gospodarske in politične posledice. Skupina zveznih senatorjev pa se je pridružila guvernerju
Kalifornije Arnoldu Schwarzeneggerju in obsodila načrt predsednika ZDA Bara-cka Obame, da odpre več območij za podvodno črpanje nafte ob obali. Kot je dejal demokratski senator iz Floride Bill Nelson, je Obamov zakonski predlog, ki ga je oblikoval, da bi dobil republikansko podporo za širšo zakonodajo proti podnebnim spremembam, "mrtev", še preden ga bo poslal v senat.
Več odborom, ki so že napovedali zaslišanja o iztekanju nafte, se je včeraj pridružil še senatni odbor za okolje in javna dela, ki ga vodi demokratska senatorka iz Kalifornije Barbara Boxer. Ta odbor bo opravil zaslišanja v torek, naslednji teden pa se bodo odgovorni zvrstili še pred senatnim odborom za trgovino ter odborom za energijo in naravne vire, kakor tudi odborom za energijo in trgovino v predstavniškem domu. Med drugim bodo zaslišali vodilne predstavnike podjetij BP, Halliburton in Transoceanic.
Iztekanje nafte iz vrtine okoli 80 ki-
lometrov od obale zvezne države Louisiane britansko naftno podjetje BP stane okoli sedem milijonov dolarjev na dan. V eksploziji na naftni ploščadi v Mehiškem zalivu je 20. aprila umrlo enajst delavcev, ploščad pa se je dva dni kasneje potopila. Iztekajoča nafta območju grozi z veliko ekološko katastrofo.
BP bo sicer začela nameščati posebno jekleno kupolo, s katero naj bi zajezili iztekanje nafte v morje. Več ton težko konstrukcijo naj bi poveznili čez naftno vrtino na dnu morja in tako preprečili iztekanje. Nameščanje kupole na 1500 metrih pod morjem naj bi trajalo dva dni.
Po namestitvi bodo kupolo s posebnimi cevmi povezali z ladjo za vrtanje. Manager britanskega naftnega kon-cerna Doug Suttles je izrazil upanje, da bo celotna konstrukcija pripravljena za uporabo v šestih dneh. V družbi so poudarili, da tovrstnih kupol še nikoli niso nameščali v tolikšni globini. Težave je med drugim pričakovati zaradi morskih tokov. (STA)
zda - Gre za 30-letnega ameriškega državljana Faisala Shahzada, rojenega v Pakistanu
Terorist s Times Squarea skoraj ušel iz ZDA Po aretaciji priznal, da je skušal izvesti napad
NEW YORK - Ameriški policisti so v ponedeljek aretirali 30-letnega Faisala Shahzada, ki je priznal, da je pripravil sobotni ponesrečen teroristični napad na Times Squareu v New Yorku. Vendar pa jim je skoraj ušel, čeprav so njegovo ime dali na seznam oseb, ki jim je prepovedano leteti.
Shahzad je po aretaciji priznal, da je skušal izvesti napad in da se je terorističnih veščin učil v pakistanski pokrajini Vaziristan, kjer imajo oblast talibani in teroristična mreža Al Kai-da. Načrtovana eksplozija plinskih jeklenk in bencina, ki so bile skrite v športnem terencu nissan pathfinder, ni uspela, Shazad pa bi kljub policijskemu nadzoru skorajda pobegnil iz države.
Njegovo ime so v ponedeljek popoldne dali na seznam oseb, povezanih s terorizmom, ki jim je prepovedano leteti. Kljub temu je lahko kupil vozovnico za Dubaj pri družbi Emirates in se vkrcal na letalo. Osebje družbe Emirates namreč naj ne bi posodobilo se-
Faisal Shahzad z ženo v New Yorku ansa
znama oseb, za katere velja prepoved letenja. Ko so seznam potnikov dobili v roke ameriški imigracijski agenti, so
poklicali FBI, ki je na letalo poslal agente in ti so Shahzada aretirali.
Američani so tako našli novo luknjo v lastnem varnostnem sistemu in zdaj ugotavljajo, da bi bilo pametno, da bi sezname potnikov namesto letalskih družb preverjali pooblaščeni zvezni agenti.
Shahzad pri aretaciji ni delal težav in po besedah pravosodnega ministra ZDA Erica Holderja je začel nemudoma sodelovati s preiskovalci. Zaradi tega ga v torek tudi niso pripeljali pred sodnika, saj so nadaljevali z zaslišanji. Doslej je znano le to, da je priznal poskus napada, trdi pa, da je deloval sam. Odgovornost za napad so sicer prevzeli pakistanski talibani, Shahzad pa se je šele februarja vrnil s petmesečnega obiska v domačem Pakistanu.
Priznal je, da je pred tremi tedni od 19-letnega dekleta v Connecticutu za 1300 dolarjev kupil avtomobil in izdelal bombo, vse skupaj pa zapeljal na Times Square. Bombe ni razneslo, na dim v avtomobilu, ki je nastal po po-
nesrečeni detonaciji, pa sta oblasti opozorila ulična prodajalca.
Preiskovalci so na motorju avtomobila našli serijsko številko, prišli do lastnice, ki je povedala, da je avto pred tedni prodala neznancu. Imela pa je njegovo številko mobilnega telefona in tako so ga našli. V ponedeljek je bil pod policijskim nadzorom, a se je nekako izmuznil in prišel do letališča.
Pakistanske oblasti so medtem sporočile, da so aretirali več osumljencev v povezavi s ponesrečenim napadom. Shahzad naj bi bil sin upokojenega visokega častnika pakistanskih zračnih sil in je leta 2001 na univerzi v Bridgeportu v zvezni državi Connecticut diplomiral iz računalništva, leta 2005 pa je naredil magisterij iz poslovne uprave.
Leta 2004 naj bi v Sheltonu, prav tako v Connecticutu, kupil hišo, ki mu jo je banka naslednje leto zasegla. Do maja leta 2006 naj bi delal kot finančni analitik za podjetje v Connecticutu, je poročen in ima dva otroka. Rojen je bil v Pakistanu, a ima ameriško državljanstvo. (STA)
V Veliki Britaniji danes parlamentarne volitve
LONDON - V Veliki Britaniji bodo danes parlamentarne volitve. Pričakovati je tesen izid, saj zadnje jav-nomnenjske raziskave kažejo precejšnjo izenačenost treh vodilnih strank. Rahlo prednost ankete sicer pripisujejo opozicijskim konservativcem pod vodstvom Davida Ca-merona, ki bi lahko na položaju premiera nasledil vodjo laburistov Gordona Browna. Vlogo jezička na tehtnici pa bi lahko odigrali liberalni demokrati Nicka Clegga. Volišča se bodo odprla ob 8. uri, zaprla pa ob 23. uri po srednjeevropskem času, ko bodo tudi znani izidi vzporednih volitev.
Vulkan: zaprt zračni prostor nad Škotsko in Severno Irsko
LONDON/REYKJAVIK - Zaradi oblaka vulkanskega pepela z islandskega vulkana so včeraj ob 8. uri po srednjeevropskem času zaprli zračni prostor nad Škotsko in Severno Irsko. Letališči v Belfastu in Edin-burghu sicer ostajata odprti. Spričo pomikanja vulkanskega pepela nad ostale dele Velike Britanije obstaja možnost zaprtja zračnega prostora nad Anglijo in Irsko. V irskem zračnem prostoru so sicer dovoljeni preleti čezoceanskih in drugih letal na višjih višinah.
Mitchell z Netanjahujem o mirovnih pogajanjih
JERUZALEM - Ameriški odposlanec za Bližnji vzhod George Mitchell se je v okviru prizadevanj za oživitev iz-raelsko-palestinskih mirovnih pogajanj včeraj v Jeruzalemu sestal z izraelskim premierom Benjaminom Netanjahujem. Izrael in Palestinci se medtem pripravljajo na začetek dolgo pričakovanih posrednih mirovnih pogajanj.
Netanjahu, ki se je včeraj sestal s člani svojega ožjega kabineta, s katerimi je govoril o pogajanjih s Palestinci, se bo z Mitchellom znova sestal v četrtek. Ameriški odposlanec bo petek odpotoval v Ramalo na pogovore s palestinskim predsednikom Mahmudom Abasom. Čeprav mediji poročajo, da se bodo posredna pogajanja začela s srečanjem Mitchella z Netanjahujem, palestinska stran še ni dala zelene luči za začetek pogovorov. Po napovedih Abasa bo izvršni odbor Palestinske osvobodilne organizacije odločitev sprejel ta konec tedna. (STA)
1 4 Četrtek, 6. maja 2010
APrimorski
r	dnevnik
O w
o
Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu
romjan - Starši otrok italijanske šole in vrtca za odstop zavodnega sveta
Zahtevajo prostore, ki jih uporablja slovenska šola
Lusnig:»Občina mora zagotoviti prostore šoli Brumati, šele nato večstopenjskim šolam drugih občin«
Starši italijanskega vrtca in italijanske osnovne šole v Romjanu so na bojni nogi. Od pristojnih ustanov zahtevajo, naj zagotovijo njihovim otrokom pravico po »obiskovanju šole, ki so jo izbrali ob februarskem vpisovanju, ter naj omogočijo otrokom, ki romjansko šolo že obiskujejo, da nadaljujejo s šolanjem v okolju, kateremu pripadajo.« Problem, pravijo starši šole Brumati, je pomanjkanje prostorov v stavbi v Ulici Ca-pitello, ki si jo italijanski učenci delijo s slovensko osnovno šolo. Le-ta namreč še vedno čaka na izgradnjo slovenskega šolskega centra, ki pa ne bo na voljo pred šolskim letom 2012-2013.
»Takoj želimo pojasniti, da nočemo netiti polemik s slovensko manjšino, ki ima pravico do svoje šole. Ne gre za vprašanje nestrpnosti; zahtevamo le, da nam vrnejo prostore, do katerih ima pravico italijanska šola. Zgleda pa, da to ni želja zavodnega sveta, ki ne podpira izbir staršev. Zato zahtevamo odstop zavodnega sveta in upamo, da
Ravnateljica Sonja Klanjšček:»Prizadevamo si, da se otrokom zagotovijo čim boljši pogoji, istočasno pa skrbimo za sožitje«
bo vsaj občinska uprava znala upoštevati kulturno, zgodovinsko, versko in etnično identiteto, ki je v preteklosti vedno zaznamovala šolo Brumati,« so povedali starši. Po njihovih besedah je za vpis v prvi razred italijanske osnovne šole za prihodnje šolsko leto zaprosilo 32 otrok, kar pomeni, da bodo odprli paralelko. »V poslopju v Ulici Capi-tello pa deluje tudi slovenska osnovna šola, ki spada pod doberdobsko ravnateljstvo in bo v prihodnjem šolskem letu ponovno imela dva prva razreda (skupno jih bo štela devet, op.ur.). Stavba v Ulici Capitello ne premore dovolj učilnic, da bi zadostila potrebam obeh šol,« so pojasnili italijanski starši in poudarili, da je stavba šole Brumati namenjena šoli z italijanskim učnim jezikom. »Borili se bomo zato, da bo našim otrokom zagotovljena pravica po obiskovanju šole, ki smo jo izbrali. Ne bomo se zadovoljili s predvolilnimi obljubami,« so odločni protestniki, ki opozarjajo, da so tudi učitelji italijanske šole obupani, saj ne želijo, »da bi pro-
gorica
Revežev vse več
Okrog 800 družin, med katerimi je polovica italijanskih, se je v lanskem letu obrnila na goriški sedež Rdečega križa in zaprosila za prehrambeno pomoč, kakih 200 občanov pa je koristilo zdravila, ki so jih nabrali v okviru akcij fundacije Banco farmaceutico. Podatka, ki ju je navedla predstavnica goriškega Rdečega križa Laura Zulli, zgovorno kažeta na porast problematike »novih revežev« na Goriškem, s katero se ukvarjajo ob socialni službi občine Gorica tudi številna prostovoljna združenja. Le-ta so skupaj z občino sestavila knjižico »La citta si cura«, v kateri predstavljajo vse svoje storitve in naslove. Pri pobudi, ki želi ustvariti neke vrste »mrežo« med akterji, ki se ukvarjajo s socialo, sodelujejo kapucinska menza, Rdeči križ, skupnost Arcobaleno, center Aiuto alla vita, združenje Nuovo lavoro, skupina prostovoljcev Sv. Vincenca, Karitas, Banco farmaceutico, Banco alimentare in organizacija Betlem.
jekte in zaupanje skvarili zlonamernost oz. interesi posameznikov, ki jih drugi predstavljajo.«
O protestu sta bila že obveščna deželni šolski urad, ki se ni še odzval, in Germano Lusnig, ravnatelj večstopenjske šole Leonardo Da Vinci, pod katero spada italijanska osnovna šola v Romjanu. Le-ta je povedal, da je o dogajanju obvestil ronško občinsko upravo, na katero je naslovil tudi prošnjo po sedmih učilnicah, kar bi po njegovem mnenju omogočilo normalen potek didaktičnih dejavnosti ter obenem zaščito pravic učencev s posebnimi potrebami in
otrok, ki ne obiskujejo verouka. »Občinska uprava mora najprej priskrbeti prostore, ki odgovarjajo potrebam družin učencev, ki so vpisani v šolo Brumati. Šele tedaj, v primeru da razpolaga z dodatnimi prostori, bo lahko odgovorila na zahteve drugih večstopenjskih šol, ki pripadajo drugim občinam,« je izjavil Lusnig, ki se je jasno nanašal na Večstopenjsko šolo Doberdob.
»Z občino in italijanskim ravnateljstvom smo v vseh teh letih vedno iskali pot, da bi zadostili potrebam obeh šol in spoštovali izbire družin. Prostorske rešitve smo iskali na celem občinskem območju,
Otroci in starši pred romjansko osnovno šolo Leonardo Brumati
altran
kot dokazuje dejstvo, da delujeta dve sekciji slovenskega vrtca v Ronkah,« je povedala ravnateljica Večstopenjske šole Doberdob Sonja Klanjšček, ki je že lani opozarjala na naraščanje števila vpisov in pereči problem pomanjkanja prostorov. »Menim, da je treba za prihodnje šolsko leto poiskati rešitev na območju občine. Odgovoriti je treba na potrebe vseh staršev, ki bivajo na istem teritoriju in imajo ne glede na izbiro šole iste pravice. Mi si prizadevamo, da se otrokom zagotovijo čim boljši pogoji, istočasno pa skrbimo za sožitje,« je poudarila Klanjščkova.
tržič - Včeraj
Avto zbil 11 -letnega šolarja
V Tržiču je včeraj zjutraj prišlo do prometne nesreče, v katero je bil vpleten enajstletni deček. Šolarja je zbil avtomobil, k sreči pa ni utrpel hujših poškodb. Fantič, ki je utrpel udarec v glavo, so vsekakor sprejeli na zdravljenje v tržiški bolnišnici, kamor so ga odpeljali z rešilnim vozilom službe 118.
Prometna nesreča se je zgodila okrog 7.30 na Drevoredu San Marco v Tržiču. A.G., ki se je peš odpravljal v šolo, je prečkal cesto, pri tem pa ga je podrl avtomobil, ki je pravkar privozil. Po informacijah, ki so jih posredovali na policiji, je 11-letni deček prečkal cesto v bližini bivšega igralnega salona, kjer ni prehoda za pešce. V istem trenutku je po Drevoredu San Marco pripeljal avtomobil znamke Renault, za volanom katerega je sedela Tržičanka. Dečka ni opazila pravočasno. Pritisnila je na zavoro, toda zaman. A.G. je pri padcu utrpel udarec v glavo. Na kraju so posredovali reševalci službe hitre pomoči 118, ki so ranjenega šolarja odpeljali v bolnišnico San Polo. Tam so ga zadržali za obvezne preglede. Dinamiko nesreče preučuje prometna policija iz Tržiča.
gorica - SSO
Pogojna privolitev v sedež EZTS-ja

Walter Bandelj
bumbaca
Pokrajinsko vodstvo Sveta slovenskih organizacij (SSO) je privolilo v predlog Slovenske kulturno gospodarske zveze (SKGZ), da dobi Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje (EZTS) začasen sedež v pritličnih prostorih Trgovskega doma na goriškem korzu. Privolitev pa je pogojena s formalno izjavo Narodno študijske knjižnice (NŠK), da se trenutno odpoveduje neposredni uporabi omenjenih prostorov, je v imenu SSO-ja povedal njegov goriški predsednik Walter Bandelj, ki obenem izraža zaskrbljenost zaradi namena goriške občine, da bo denar za EZTS črpala iz zaščitnega zakona 38/2001.
»Naše priporočilo, da NŠK jasno in pismeno izjavi, da trenutno nima namena in možnosti upravljati pritličja Trgovskega doma, sem že sporočil goriškemu predsedniku SKGZ-ja Liviu Semoliču,« je povedal Ban-delj, ki računa na to, da je Semolič zahtevo posredoval na sinočnjem srečanju z vodstvom NŠK-ja v Trstu. »Prostori Trgovskega doma so po zaščitnem zakonu namenjeni NŠK-ju, zato mora biti tudi jasno zapisano, da je ureditev sedeža EZTS-ja le začasna rešitev,« pojasnjuje Bandelj in dodaja: »Ko bo to dogovorjeno, se bo moral seveda izreči paritetni odbor«. Bandelj izraža zaskrbljenost, ker je občina Gorica na deželo vložila prošnjo, zato da bi za dvojezično poslovanje EZTS-ja pridobila denar po zakonu 38/2001: »To se nam ne zdi sprejemljivo tudi ob upoštevanju dejstva, da manjšina ni soudeležena v EZTS-ju, kot smo že predlagali. Prav bi bilo, da bi bili soudeleženi.« Ban-delj je vsekakor prepričan, da začasna vselitev sedeža EZTS-ja utegne premakniti z mrtve točke postopek vračanja Trgovskega doma. »Več bomo pridobili kot pa izgubili,« zaključuje goriški predsednik SSO-ja.
gradišče - Pralnica Romano
Trideset uslužbencev tvega delovno mesto
Deželni svetnik Antonaz vložil svetniško vprašanje
Trideset uslužbencev pralnice Romano iz Gradišča, med katerimi je večina žensk, je začelo protestno akcijo, s katero opozarja na krizno stanje podjetja in hud položaj zaposlenih. Uslužbenci so že dva meseca brez plače, podjetje pa zaradi pomanjkanja likvidnosti ne more nadaljevati z dejavnostjo. Na to problematiko je dneh opozoril deželni svetnik Mavrične levice Roberto Antonaz, ki je naslovil svetniško vprašanje na predsednika dežele FJK Renza Tonda. Svetniško vprašanje je podpisal tudi načelnik Mavrične levice v deželnem svetu Igor Kocijančič.
»Pralnice Romano so zgodovinsko podjetje, ki je bilo ustanovljeno leta 1953 in nudi storitve na celotnem deželnem teritoriju, predvsem hotelom, restavracijam, domovom za ostarele in bolnišnicam. Težave, v katerih se je znašlo, niso odvisne od krize, pač pa od dejstva, da je večinski delničar vpleten v stečajni postopek za drugo podjetje, ki ima sedež v Trstu. To je privedlo do prekinitve posojil s strani bank, kar onemogoča plačevanje dobaviteljev in uslužbencev,« piše Antonaz, ki deželno upravo sprašuje, kako namerava uprava ukrepati, da čim prej reši iz krizne situacije pralnice v Gradišču. »Problem pralnic v Gradišču na prvi pogled onemogoča izpeljavo ukrepov, ki jih dežela sistematično izvaja v primeru krize podjetij. Zagotavljam vsekakor, da smo že v stiku z občinsko upravo iz Gradišča, s katero preverjamo vse možne poti. Dežela je vedno pripravljena biti ob strani podjetjem, če le-ta zaprosijo za pomoč,« je odgovoril deželni odbornik Luca Ciriani.
nova gorica - Mestna občina o projektu Adria_A
»Železnica bo ponovno zanimiva za potnike«
Zadovoljstvo nad odobritvijo dežele FJK za strateški projekt goriškega polkrožnega železniškega odseka in lahke železnice Adria_A izražajo tudi na no-vogoriški občini, ki je ena od partnerjev v 3,4 milijona evrov vrednem projektu. Iz tega naslova bo dobila novogoriška občina 40 tisoč evrov, gre za isto vsoto, s katero bodo v vlogi partnerjev razpolagale tudi goriška in še nekatere druge občine. Aktualni Projekt Adria_A, ki se bo zaključil v treh letih, je namenjen načrtovanju, bodoči projekt Adria_B pa izgradnji omenjenih infrastruktur. Dejavnosti bodo osredotočene na dve glavni prometnici, ki povezujeta osrednje predele Gorice in Nove gorice, Tržiča, Trsta in Kopra ter manjša središča na Krasu med Divačo, Sežano in Štanjelom v smeri proti Novi Gorici.
Novogoriška mestna občina bo večino denarnega fonda - 21 tisoč evrov - porabila na delovnem paketu trajnostni forum, na katerem bodo ustanovili italijansko-slovensko interesno skupino. »Gre za forum, v katerem bodo sodelovali vsi partnerji, v smislu, da se vzpostavi delovanje lahke železnice. V okviru projekta se bo definiralo območja lahke železnice in njihovo strateško ovrednotenje ter projektiralo študije izvedljivosti železniške proge. Obstoječe povezave so namreč sedaj nemogoče, infrastruktura je slabo vzdrževana, zanemarjena, slabo se jo uporablja,
z obstoječo železnico si praktično ne da veliko pomagati,« pojasnjuje Vanda Mezgec, vodja občinske službe za okolje, ki opozarja na, za občino zanimiv, pilotni projekt valorizacije zgodovinskih tras in vlakov, kamor je vključena tudi bohinjska proga. Za občino je pomembno, da se bo v pilotni projekt vključil tudi del omenjene proge, ki poteka po Soški dolini. Tako bi dobili dodatna sredstva za projektiranje in študije izvedljivosti raznih potrebnih del v zvezi z njeno obnovo.
Preostalih 19 tisoč evrov bo novogoriška mestna občina porabila za izdelavo različnih analiz. Natančnejša navodila v zvezi z nadaljnjimi koraki pričakujejo na občini na bodočih sestankih z vodilnimi in večinskimi partnerji v projektu. »Za nas je v tem trenutku pomembno, da je projekt odobren, da se začne na tem delati. Pomembno je, da smo zraven, ker gre železnica čez naše območje. Kot občani na tem območju smo zainteresirani, da se ta projekt izpelje, saj železniška infrastruktura na tem koncu ni vzdrževana in zaradi tega ni dovolj uporabljena. Železniški transport bi lahko v veliki meri zmanjšal cestni promet. Da bi to dosegli, pa mora postati bolj funkcionalen. Zaradi sedanjih slabih povezav je namreč potovanje z vlakom zelo zamudno in zato za ljudi nezanimivo,« dodaja Vanda Mezgec. (km)
/
GORIŠKI PROSTOR
Četrtek, 6. maja 2010
15
rubije - Praznični sprejem za vokalno skupino Bodeča neža po vrnitvi iz Neerpelta
Belgijski uspeh le potrditev pevskega talenta vrhovskih deklet
Postavlja se vprašanje, kako jim omogočiti nadaljnjo rast in finančno podporo - Občina jim za vaje ponuja šolo na Vrhu
Prosvetno društvo Vrh sv. Mihaela je v torek priredilo v gostilni Rubijski grad v Rubijah sprejem za dekleta vokalne skupine Bodeča neža ob njihovi vrnitvi po uspešnem gostovanju na tekmovalnem zborovskem festivalu v Neerpeltu. Vrhov-ska dekleta so pod vodstvom zborovodki-nje Mateje Černic namreč prejšnji teden v
Belgiji dosegle resnično zavidljiv uspeh. Mednarodna žirija jih je ocenila z 99/100 točk in jih uvrstila v najvišjo kakovostno kategorijo »summa cum laude«. Bodeča neža je ob tem osvojila prvo mesto v svoji kategoriji (dekliški zbori do 25. leta starosti na višji stopnji) in absolutno drugo mesto (ex-aequo z mešanim pevskim zborom iz Sin-
Katja Tomsič, predsednica prosvetnega društva Vrh sv. Mihaela, je na sprejemu v imenu vseh zbranih čestitala dekletom Bodeče neže in izrazila posebno zahvalo zborovodkinji Mateji Černic »za vnemo in karizmo, s katerima prispeva k prepoznavnosti naših krajev po Evropi in morda v prihodnosti tudi po svetu«
bumbaca
gapurja) v konkurenci 112 zborov in 4.400 pevcev iz celega sveta.
Izreden uspeh, ki so ga vrhovska dekleta požela v tujini, je bil rdeča nit večera, ki so ga seveda s pesmijo uvedle prav sla-vljenke. Predstavile so izseke iz programa, s katerim so se uveljavile v Neerpeltu. Besedo je nato prevzela Katja Tomsič, pred-
sednica prosvetnega društva Vrh sv. Mihaela, v okviru katerega deluje tudi dekliška vokalna skupina Bodeča neža. Tokratni uspeh, ki je že drugi odmevnejši po lanskem v Bratislavi, je po njenem mnenju samo formalna potrditev pevskega talenta vrhovskih pevk, ki se izkazuje skozi vsak njihov nastop. Ob tem je predsednica Tom-sičeva tudi izpostavila skrb, kako tako kakovostni skupini omogočiti nadaljnjo rast in ob tem omenila tudi pomanjkanje prostorov za vaje. Posebej se je ob sklepu zahvalila vsem, ki so pripomogli k takemu podvigu, začenši s Slovensko prosvetno matico in z Marijo Ferluga, ki je finančno pripomogla k izpeljavi celotnega projekta. »Posebna zahvala,« je še sklenila Tomsičeva, »naj gre vsem dekletom in posebej zboro-vodkinji Mateji Černic za njeno vnemo in karizmo, s katerima prispeva k prepoznavnosti naših krajev po Evropi in morda v prihodnosti tudi po svetu.«
Tomsičeva je prebrala še čestitke, ki jih je dekletom posredoval deželni predsednik SSO Drago Štoka. K mikrofonu je nato prva pristopila sovodenjska županja Alenka Flo-renin, ki je ob čestitkah vsem pevkam in dirigentki dejala, da ob tolikšnih uspehih težko pove še kaj novega in izvirnega. Podčrtala je ob tem, da jim občina stoji ob strani in tudi to, da je za vaje na razpolago tudi osnovna šola na Vrhu. Franka Padovan, predsednica ZSKP, je pevke pohvalila in jim priporočila, naj nadaljujejo po tej poti ter jim ob tem zagotovila polno podporo. Peter
Černic, predsednik pokrajinske konzulte za Slovence, in Walter Bandelj, predsednik SSO za Goriško, sta poudarila, da bo potrebno pri ustreznih institucijah in organizacijah za skupine, ki zmorejo take podvige, zagotoviti tudi ustrezno finančno podporo. Dekletom Bodeče neže so ob tem izrekli pohvalo in čestitke tudi predstavniki društev F.B. Sedej iz Števerjana, Hrast iz Doberdoba, Vipave iz Sovodenj ter pevskega zbora Sovodenjska dekleta. Društvu, pevkam in dirigentki je v imenu Zadružne kreditne banke Doberdob in Sovodnje čestitala Barbara Kovic, v imenu stranke Slovenske skupnosti pa goriški pokrajinski tajnik Julijan Čavdek.
Večer se je sklenil s kratkim »potopisom«, ki ga je s pomočjo slikovnega gradiva orisala zborovodkinja Mateja Černic. Predstavila je pot, ki jih je pripeljala do Ne-erpelta in dogajanje v belgijskem mestecu, vse od prvih pevskih vaj do najtežjega trenutka, tekmovalnega nastopa pred mednarodno strokovno žirijo. Ob paradi, ki je sledila tekmovanju, so se dekleta prvič neposredno srečala s pisano druščino več tisoč pevcev in pevk iz celega sveta. Poseben trenutek je bil za dekleta tudi razglasitev rezultatov, ki so ga organizatorji pripravili kot pravi spektakel. »Potopis« se je nadaljeval z večernim koncertom nagrajencev, na katerem so nastopili najboljši zbori, ter s po-vratkom domov. Tudi večer se je tako sklenil, seveda ob petju deklet pevske skupine Bodeča neža. (ač)
ZA 11.900€*
S 4-LETNIM JAMSTVOM IN Z 2 LETI ZAVAROVANJA PROTI KRAJI IN POŽARU.
Dacia Duster, edinstveni SUV v celoti: za bivalno udobje, za učinke pravega vozila s štirikolesnim pogonom in za varnost, za porabo goriva in za emisije Co2.
Dacia Duster 4x21.616v 110cv, cena ključ v roke, davek IVA vključen, IPT izključen. Pr. financiranja: brez predujma, 72 obrokov po 205€, ki vključujejo formulo Finanziamento protetto in formulo Inclusive 4x2 Duster po 99€. Ta vključuje 2 leti zavarovanja proti kraji in požaru in jamstvo Dacia Service, ki predvideva nadaljnjo leto/1 OO.OOOkm od datuma prve registracije vozila. TAN 4,99%; TAEG 6,41%; stroški za postopek 250€ + kolek po zakonskih predpisih. Vezano na odobritev družbe FinRenault. Informacije na sedežu in na spletni strani www.finren.it; reklamno sporočilo s promocijskim namenom. Ponudba velja do 31/05/2010. Poraba (kombinirana vožnja): 7,51/100 km. Emisije C02:177 g/kmh
PRIČAKUJEMO TE V SOBOTO, 8. IN V NEDELJO, 9. MAJA
^TT^t OAAA Ulica Flavia 118 - 34147 Trst Tel. 040 281212 • Ulica Div. Julia 4 - 34079 Staranzano V* K I 11 v ^ I lil	|| »I (G0) Tel. 0481 413030 • Ulica Terza Armata, 95 - 34170 Gorica Tel. 0481 522211
I 1W U kil W \J\J\J\J Ulica Aguileia 108 - 33052 Cervignano del Friuli (UD)Tel. 0431 33647
1 6 Četrtek, 6. maja 2010
GORIŠKI PROSTOR
/
nova gorica - V centru za zdravljenje odvisnosti skrbijo za 800 pacientov
»Pri nas prava Meka za italijanske odvisnike«
Najmlajši pacient na zdravljenu zaradi nekemične odvisnosti ima dvanajst let, najstarejši pa 83 VZPI-ANPI polaga cvetje
gorica - Sgarlata
Zaposlitve čez dve leti
Jutri letno poročilo o gospodarstvu Ob de Visintinju tudi Illy
Nalepke goriških športnikov
Album nalepk s fotografijami goriških športnikov. Pobudo bo občinski odbornik Sergio Cosma v ponedeljek, 10. maja, ob 17.30 predstavil na županstvu vsem goriškim športnim društvom. »Album nalepk za športno sezono 2010-2011 bi radi uresničili po zgledu drugih mest,« je pojasnil Co-sma, ki je prepričan, da bo pobuda požela velik uspeh podobno kot albumi Panini s fotografijami nogometašev A-lige.
nova gorica
Hit in sindikat
dodatno
pojasnjujeta
Potem, ko je novogoriška enota sindikata igralniških delavcev SIDS v torek predstavila razloge za nedeljsko stavko in je nanje na novinarski konferenci odgovorila uprava Hita, kjer bo stavka potekala, sta se obe strani z dodatnimi pojasnili znova oglasili še dan kasneje. V sindikatu zanikajo podatke, ki jih je uprava posredovala glede letnega zneska zbranih napitnin, namesto 10 do 12 milijonov evrov jih je po njihovih podatkih precej manj kot 10 milijonov. Napačen naj bi bil tudi podatek uprave o predlaganem 5,9 odstotnem znižanju plač, saj je, tako sindikat, odstotek različen od primera do primera. Poudarjajo še, da so se plače v igralništvu zaradi vseh aktualnih dogodkov v zadnjih dveh letih že znižale za okoli 20 odstotkov.
Ponovno so se dotaknili tudi vprašanja napitnin, saj v sindikatu poudarjajo, da so izborili zakonsko spremembo, po kateri napitnino lahko sprejemajo še zaposleni iz ostalih služb zunaj igralnih miz in si lahko vsaka služba svojo ustvarjeno napitnino v celoti razdeli.
Uprava novogoriškega Hita po drugi strani komentira predlog sindikata okoli lastništva v družbi. Na novinarski konferenci so predstavniki sindikata namreč dejali, da bi pristali na 10-odstotno znižanje plač v zameno za delež Hita v isti protivrednosti. V upravi na to odgovarjajo, da jim ta predlog še ni bil predstavljen, ocenjujejo pa ga kot brezpredmetnega, saj sami nimajo vpliva na spreminjanje lastniške strukture družbe. Prav tako navajajo, da sindikalisti še niso predlagali nadaljevanja pogajanj. Glede znižanja plač pa ponovno pojasnjujejo, da se zavzemajo za progresivni model, ki varuje osnovne plače zaposlenih, razvrščene v najnižje plačilne razrede - do 1.200 evrov bruto, bolj pa jih zniža zaposlenim z višjimi plačami. (km)
Novogoriški center za zdravljenje odvisnosti beleži 15. obletnico. Na začetku delovanja so zdravili pet pacientov z odvisnostjo od kemičnih snovi. Letos jih imajo 800, od teh je kar 370 ljudi, ki se zdravi zaradi t.i. nekemičnih odvisnosti, med katere spada odvisnost od interneta, iger na srečo in podobno, narašča pa odvisnost od spletnih iger na srečo. Od padca meje prihaja po drogo na slovensko stran vse več italijanskih odvisnikov, saj je tam cenejša, med slovenskimi odvisniki pa se je povečalo število primerov s hepatitisom in obolelih z AIDS-om.
V novogoriškem zdravstvenem domu beležijo porast z zasvojenostjo s spletnimi igrami na srečo, zato so trojico avtorjev povabili k pisanju istoimenskega priročnika. Poleg terapevtov Mihe Kram-lija in Bernarda Spazzapana, ki delata v novogoriški ambulanti za zdravljenje odvisnosti (ABO), je prispevek s področja zakonodaje na to temo v knjigi dodal še Srečko Kunčič. Priročnik so v družbi psihoanalitika Janka Bohaka in specialista klinične farmakologije iz Italije, Feliceja Nave, predstavili včeraj v Novi Gorici.
Največja težava pri spletnih igrah na srečo je v tem, da se ne prirejajo v nadzorovanem okolju, kot so, na primer, igralnice, pojasnjuje Spazzapan. Dostopnost je velika, težko je nadzirati, ali igra mladoletnik, morda psihiatrični bolnik ali odvisnik. Lani je bilo na terapiji zaradi te odvisnosti v novogoriški ambulanti 72 oseb; letos jih je nekaj deset novih. Rešitev problema vidi vodja novogoriške ABO, Miha Kramli, v vključitvi preventive v izobraževalni sistem. Spremembe bodo potrebne tudi pri zakonodaji. »Stvari so precej bolj dramatične, kot si mislimo. Najmlajši pacient, ki ga pri nas obravnavamo zaradi nekemične odvisnosti, ima dvanajst let, najstarejši pa 83, to je problem celotne populacije in ne ene starostne skupine,« svari Kramli. V petnajstih letih obstoja je ambulanta za zdravljenje odvisnosti, ki je edina tovrstna ambulanta v slovenskem javnem zdravstvu, zelo napredovala v metodi reševanja dela z odvisniki. »Na žalost vse še vedno financiramo sami, čeprav imamo paciente iz vse Slovenije,« pravi Marjan Pintar,
tržič - Obračun karabinjerjev
Prijeli razpečevalce drog in preganjalca sosedov
Tržiški karabinjerji s kapetanom Santejem Picchijem na čelu so na območju Tržiča, Štarancana, Ronk, Doberdoba Gradeža in Škocjana ob Soči uspešno izpeljali vrsto akcij v boju proti razpečevanju mamil, aretirali pa so ali prijavili oblastem tudi odgovorne za spolno nasilje, goljufije, vožnjo pod vplivom alkohola ali brez
VILES-GORICA
Strateška avtocesta
Predsednik deželne vlade FJK Renzo Tondo, ki je obenem komisar v postopku za dograditev tretjega avtocestnega pasu, se je včeraj v Trstu sestal z županjo iz Vileša Simonetto Vecchi. Skupaj sta preverjala potek posega na avtocesti Vileš-Gorica. Po navajanju dežele je županja izrazila zadovoljstvo zaradi začetka del in zaradi upoštevanja občinskih zahtev, ki zadevajo jamstva glede terminov gradnje, varnosti in načrtovanja. Poseben poudarek sta namenila velikemu pomenu avtoceste za vso Goriško, saj območje Vileša vse bolj postaja strateško logistično vozlišče in dejavnik razvoja dežele, to pa še predvsem po odprtju Ikeine veleblagovnice, ki je zametek obsežnega komercialnega parka. Z novimi trgovskimi dejavnostmi je tudi zaživelo degradirano območje.
Goriška in podgorska sekcija VZPI-ANPI bosta danes ob 11. uri priredili spominsko svečanost s polaganjem cvetja pred tovarno Safog in k obeležju pred nekdanjo podgorsko predilno tovarno. Navzoči bodo še predstavniki sindikatov in rajonskih svetov.
Terapevt Bernard Spazzapan foto km.
direktor novogoriškega zdravstvenega doma.
Po odpravi mejnih kontrol so v Novo Gorico začeli pogosteje prihajati odvisniki z italijanske strani, saj je v Sloveniji droga cenejša, zakonodaja pa milejša. »Zaradi tega imajo italijanski odvisniki pri nas pravo Meko,« dodaja Kramli, ki meni, da bi na tem področju morali državi poenotiti določena pravila. Med odvisniki od trdih drog, ki jih zdravijo v Novi Gorici, je bilo vedno malo primerov obolelih za hepatitisom in AIDS-om, po padcu meje pa je njihovo število precej naraslo, kar je tudi posledica druženja z italijanskimi mamilaši, pravi sogovornik, ki postreže še s primerjavo med Sloveni-
»Ob koncu predora, v katerega smo zašli, je videti le šibko svetlobo. Simulacije zveze Unioncame-re Prometeia kažejo, da bo do ponovnega vzpona zaposlovanja prišlo šele v obdobju 2012-2013. Zdi se torej, da bomo morali še trpeti.« Tako pravi predsednik goriške Trgovinske zbornice Emilio Sgarlata, ki bo jutri ob 11. uri na sedežu zbornice predstavil vsebino letne študije o stanju goriškega gospodarstva. »Gorica se seveda ni mogla izogniti krizi, ki je zajela ves svet, v zadnjih mesecih pa smo v naši pokrajini opazili prva, sicer sramežljiva znamenja izboljšanja gospodarske slike,« dodaja Sgarlata in hkrati opozarja, da je Goriška nazadovala na državni lestvici BDP na prebivalca, izbrisanih pa je bilo kakih tisoč delovnih mest. »Če se je stopnja potrošnje in zaposlenosti znižala, so trgovske izmenjave s tujino ustvarile presežek v višini 560 milijonov evrov,« zaključuje Sgarlata.
jo in Italijo. »Čez mejo je opaziti večjo podhranjenost v smislu preventivnih dejavnikov, zato bi morali na tem področju gotovo bolj sodelovati. Pri metodi zdravljenja pa so v Italiji v prednosti, ker so kadrovsko bolj okrepljeni, vanjo vključujejo tako socialo in psihoterapijo. Tako se lahko eden od drugega lahko kaj naučimo.« Glede potrebe po čezmejnem sodelovanju na tem področju pa pravi: »Prvi kontakti so že, vedno skupaj nastopamo tudi v okviru mednarodnih projektov znotraj EU, zato tu ne vidimo ovir. Do sodelovanja tudi sicer prihaja, ga bo pa treba še poglobiti, saj nas bodo same razmere prisilile v to.«
Katja Munih
V	dvorani APT goriške železniške postaje bo danes ob 18.03 predstavitev knjige »Inno-vazione e comunicazione nell'amministra-zione pubblica«. Ob avtorju Fabiu de Visin-tiniju bo Riccardo Illy, ki je napisal spremno besedo; de Visintini je bil namreč odgovoren za komunikacijo pri deželi FJK, ko je bil na predsedniškem mestu ravno Illy.
O srbskem gospodarstvu
Na goriškem sedežu zveze industrialcev Confindustria v Ulici Arcadi 7 v Gorici bo danes ob 16.30 posvetovanje o gospodarskih perspektivah in možnostih naložb podjetij iz dežele FJK v srbsko gospodarstvo tudi ob upoštevanju posledic grške krize.
Zmagovalec natečaja Italijan
Nocoj ob 20. uri bo na solkanski Mostovni odprtje razstave izbranih fotografij natečaja »Globalni svet: skozi objektiv človekovih pravic«. Predstavljena bo zmagovalna reportaža z naslovom »Bihar Aftermath« (Bihar potem), ki jo je v Indiji posnel italijanski fotograf Giulio di Struco. (km)
Knjigi Roya Menarinija
V	knjižnici večnamenskega središča na goriškem sedežu Videmske univerze v Ulici Diaz v Gorici bo docent na DAMS-u Roy Menarini danes ob 16. uri predstavil svoji knjigi o ameriškem in italijanskem filmu.
Zapuščina Rolanda Barthesa
V	dvorani Fundacije Goriške hranilnice v Ulici Carducci v Gorici bo danes ob 18. uri konferenca ob 30-letnici smrti jezikoslovca in sociologa Rolanda Barthesa. Na pobudo državne knjižnice bosta o njem govorila Graziano Benelli in Silvio Cumpeta.
vozniškega dovoljenja, zalezovanje oz. »stalking« in tatvine.
Iz včerajšnjega podrobnega poročila o karabinjerskem delovanju zadnjih mesecev izstopa aretacija treh oseb - po naročilu goriškega sodišča - ob koncu preiskave o preprodaji in uživanju prepovedanih drog na območju Tržiča. Aretirali so 34-letnika, 32-letnika in 25-letnika, ki so že imeli odprte račune s pravico, osumljeni pa so razpečevanja kokaina in heroina med odvisniki na Tržiškem; trojico so odpeljali v goriški zapor. Evidentirali so tudi nekaj uživalcev drog in zasegli številne doze prepovedanih substanc. V isti akciji so sodstvu prijavili pet oseb zaradi suma pomoči v kaznivih dejanjih.
Poudarek zasluži tudi aretacija 44-let-nega moškega, ki je osumljen zalezovanja, povzročitve poškodb in groženj. Moški, ki je bil pred tem še neznan organom javne varnosti, je daljše obdobje na različne načine preganjal svoje sosede, ki so zaradi tega doživljali veliko stisko in strah. Karabi-njerji so moškega nadzirali in ga nazadnje prijeli ter ga po nalogu goriškega sodišča zaupali psihiatričnemu inštitutu. Tržiški mladoletnik pa si je naprtil kazensko ovadbo zaradi povzročitve poškodb in nezakonite posesti orožja. Po prepiru naj bi z nožem ranil 40-letnega domačina. V jašku na ulici, kjer se je zgodila agresija, so karabi-njerji našli 32-centimetrski nož; fant ga je bil odvrgel in nato zaman prepričeval ka-rabinjerje, da je moškega ranil nekdo drug.
Prejemniki diplom na goriškem županstvu
bumbaca
Športnim delavcem podelili diplome
V goriški in tržiški bolnišnici letno opravi zdravniški pregled okrog 4.000 športnikov. Podatek, ki ga je posredoval direktor zdravstvenega podjetja Gianni Cortiula, priča o razširjenosti športnega udejstvovanja na Goriškem, obenem pa izpostavlja pomen zagotavljanja varnosti in zaščite zdravja športnikov. V ta namen je goriška občina v sodelovanju z zdravstvenim podjetjem priredila tečaj, med katerim so petnajst športnih delavcev poučili, kako naj uporabljajo defibrilatorje in s tem nudijo prvo pomoč športnikom v primeru slabosti.
Udeležencem tečaja, ki je potekal februarja, so včeraj na goriškem županstvu izročili diplome goriški župan Ettore Ro-moli, direktor zdravstvenega podjetja Cortiula, primarij oddelka za prvo pomoč goriške bolnišnice Giuseppe Giagnorio in koordinator rešilne službe 118 Gianpaolo Martinelli. Za udeležbo na tečaju »Basic life support defibrillation«, ki sta ga vodila člana ekipe rešilne službe 118 Andrea Ianesch in Aldo Comar, so prejeli potrdilo Franco Sussi (Lucinico Calcio), Stanislav Mac-
hyn (Zeleni križ Gradišče), Mauro Cociancig (športno združenje Acli), Enrico Visintin (Sankaku Isonzo), David Ambrosi (ŠZ Dom Gorica), Karen Peteani in Jurij Plesnicar (OK Val Štandrež), Adriano Chiopris (Azzurra), Fernando Graziani (Ardita), Manuel Rizzi (Ardita), Danilo Bolzan (Nuova Pallacanestro Gori-zia), Giancarlo Karlovini (Gorizia Nuoto), Emanuela Milani (Go-rizia Nuoto), Alessandro Ciuffarin (PattinoDanza) in Roberto Moretti (Pro Gorizia). Romoli je poudaril, da bodo osem telovadnic v občinski lasti v kratkem opremili z novimi defibrilatorji, za katere je občina namenila 10.000 evrov, Cosma pa je dodal, da bodo naprave po ugodni ceni lahko odkupila tudi društva, ki ne upravljajo občinskih športnih objektov. Odbornik Cosma je spomnil na tragični dogodek, ki se je pripetil decembra lani v športni palači Bigot, ko je srčna kap zadela 21-letnega košarkarja Mattea Molenta. Mladeniča, ki je po desetih dnevih umrl, bi morda s hitrim ukrepanjem in defibrilatorjem lahko rešili. »Upamo, da naprav ne bo treba nikoli uporabljati, iz varnostnih razlogov pa se je nam in zdravstvenemu podjetju zdelo primerno, da priredimo tečaj za športne delavce,« je povedal Cosma. (Ale)
/
GORIŠKI PROSTOR
Četrtek, 6. maja 2010
17
gorica - nova gorica - »Spomin in angažiranost«
Popoldanski »koncert na meji« s skupino Radio Zastava
V	soboto, 8. maja, bo 65. obletnica zaprtja vseh koncentracijskih taborišč druge svetovne vojne v Evropi, v nedeljo, 9. maja, pa bo Dan Evrope v spomin na deklaracijo, s katero je francoski zunanji minister Robert Schuman leta 1950 postavil temelje Evropske unije. Praznična dneva bo tudi na Goriškem zaznamovala vrsta pobud.
V	soboto dopoldne se bodo v goriškem Kulturnem domu zbrali dijaki iz dežele FJK na zaključnem dejanju projekta »Spomin in angažiranost«. Po dopoldanskem programu se bodo ob 14. uri preselili na Trg Evrope - Transalpino, kjer bo predvidoma do 17. ure na sporedu t.i. »koncert na meji«, ki bo letos potekal popoldne. Na njem bo nastopila skupina Radio Zastava iz Gorice.
Sobotno dogajanje prirejajo združenje »Tenda per la pace e i dirittti«, goriška in tržaška pokrajina v sodelovanju s Kulturnim domom in kulturno zadrugo Maja iz Gorice. Dogodek na tem simbolnem prizorišču, skupnem trgu obeh Goric, bo obenem dodaten poziv k sodelovanju med sosednjima mestoma ter med Italijo in Slovenijo. Naj še navedemo, da pri vseh do danes izpeljanih akcijah v okviru projekta »Spomin in angažiranost« so bili aktivno vključeni tudi dijaki slovenskih višjih srednjih šol iz Gorice, in sicer s poklicno-tehničnega pola in licejskega pola. Organizatorji napovedujejo, da se bo sobotnega mitinga v Kulturnem domu in na medmestnem trgu udeležila tudi skupina predstavnikov Slovencev iz Porabja, na Madžarskem, ki bo na ta dan prišla na obisk na Goriško, (ik)	Trg Evrope . Transalpina, prizorišče sobotnega koncerta
gorica kinema - Danes v Kinemaxu
V	Voljčih ustih ljudje z genovskega roba
V	Turinu prejel nagrado za najboljši film, na Berlinalu kar dve priznanji
Po zadnjih dveh večerih, ki sta bila posvečena Animateki in dokumentarnemu filmu »Otroci« režiserja Vlada Škafarja, bo v okviru Kinoateljejevega niza Gorica Kinema danes na vrsti eden izmed najzanimivejših italijanskih filmov letošnje sezone. Ob 17.45 in 20.45 bodo v goriškem Kinemaxu vrteli igrano-do-kumentarni film »La bocca del lupo« (Volčja usta), ki ga je režiral Pietro Marcello. Na festivalu v Turinu je prejel nagrado za najboljši film, na Berlinalu pa kar dve priznanji.
Po dolgi odsotnosti se neki mož vrača domov, hodi po mestu in išče kraje, ki so mu bili znani. V starem delu mesta ga čaka življenjska sopotnica, trans-seksualec Mary. Enzo, bivši kaznjenec, je spoznal Mary v zaporu. Takoj sta se za-
Iz filma Pietra Marcella
ljubila, in v času zapora sta si naskrivaj pošiljala sporočila, posneta na kasete. Njune sanje so hišica na podeželju, nad mestom in morjem. Njuna vsakdanja realnost pa je življenje v labirintu uličic starega mesta: Croce Bianca, Madre di Dio, Sottoripa ... Stara imena nekega mesta, ki ga moderna doba ni dosegla.
Film, ki je nastal po zamisli sklada Fondazione San Marcellino iz Genove, pripoveduje o ljudeh, ki živijo na robu in za katere skrbijo jezuiti. Delo Pietra Marcella, ki je tudi avtor nagrajenega filma »II passaggio della linea«, se giblje med dokumentarcem in melodramo, med Pa-solinijem in Fassbinderjem. Protagonisti, arhivski posnetki in čar Genove, ki spominja na pesmi De Andreja, prevzamejo gledalca.
CI3 Lekarne
Koncerti
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
OBČINSKA 2, Ul. Garzarolli 154, tel. 0481-522032.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU REDENTORE (Ternoviz), Ul. IX Giu-gno 36, tel. 0481-410340.
DEŽURNA LEKARNA V FARI BACCHETTI, Ul. Dante 58, tel. 0481888069.
DEŽURNA LEKARNA V KRMINU
STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 0481-60140.
DEŽURNA LEKARNA V DOBERDOBU
AL LAGO - PRI JEZERU, Rimska ul. 13, tel. 0481-78300.
M Izleti
7. POHOD V ORGANIZACIJI DRUŠTVA VIPAVA PO SLEDEH PRVE SVETOVNE VOJNE bo potekal v okolici Devetakov v nedeljo, 9. maja, z zbirališčem ob 8.45 pred gostilno pri »Mi-ljotu« pod kamnolomom pri Deveta-kih; informacije po tel. 328-2180158.
Hfl Osmice
PRI CIRILI v Doberdobu je odprto ob petkih, sobotah in nedeljah; tel. 0481-78268.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško vabi člane, da se udeležijo kulturnega večera Da bi ne pozabili v društveni dvorani KD Skala v Gabrjah v soboto, 8. maja, ob 20.30.
KD SKALA IZ GABRIJ IN KD JEZERO IZ DOBERDOBA v sodelovanju s sekcijami VZPI iz Sovodenj, Vrha in Štandreža ter SPI-CGIL iz Gorice prirejajo v soboto, 8. maja, ob 20.30 v društveni dvorani v Gabrjah kulturni večer Da bi ne pozabili. Med celovečernim koncertom bo združeni zbor Skala in Jezero predstavil repertuar pesmi, ki jih bo izvajal na prihodnjem spominskem obisku preminulih v posebnih bataljonih na Sardiniji. Sledil bo kratek govor sovodenjske županje Alenka Florenin.
SNOVANJA 2010: v soboto, 8. maja, ob 20. uri bo v dvorani pokrajinskih muzejev v grajskem naselju v Gorici koncert Glasba v točkah; nastopajo uspešni učenci, ki bodo predstavili glasbene uspehe s tekmovanj in revij 2010; vstop prost.
SOVODENJSKA DEKLETA vabijo na poslovilno srečanje ob koncu skupne pevske poti, ki bo v soboto, 15. maja, ob 20.30 v domačem Kulturnem domu. Prireja KD Sovodnje.
doberdob
Likovniki iz kolonije v Monoštru
V soboto, 8. maja, ob 17. uri bo v Modra's galeriji kulturnega društva Jezero v Doberdobu odprtje skupinske razstave likovnih del, ki so jih izdelali udeleženci mednarodne kolonije Monošter 2008 (Madžarska).
Ob tej priložnosti se nam bodo prvič v kraški vasi predstavili likovniki Baky Péter (Madžarska), Borsos Péter (Madžarska), Paolo Cervi Kervischer (Italija), Csuta Gyôrgy (Madžarska), Endre Gôntér (Slovenija), Goce Kalajdžiski (Slovenija), Karâcsony Kata (Madžarska), Metka Kavčič (Slovenija) in Ko-vâcs Ferenc (Madžarska). Uvodoma bo spregovoril predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem Jože Hir-nôk, z glasbeno točko bo prireditev oplemenitil pevski zbor Jezero.
Razstavo, ki sodi v okvir kulturnih stikov med Slovenci iz Porablja in pevskim zborom Jezero iz Doberdoba, prirejata Modra's galerija in Kulturni dom iz Gorice v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev, Slovensko kulturno gospodarsko zvezo, zadrugo Maja (projekt Klub 1001) in Zvezo Slovencev na Madžarskem. Razstava bo na ogled do 20. maja letos.
S Mali oglasi
RENAULT CLIO 1,2 letnik 1998, novejši model prodam za 880 evrov. Periodični pregled opravljen v aprilu 2010; tel. 348-4735330.
ä Gledališče
GLEDALIŠKI FESTIVAL »UN CASTEL-LO DI ... MUSICAL & RISATE!«: v soboto, 8. maja, ob 20.45 v Kulturnem domu v Gorici komedija »Il letto ovale« v izvedbi gledališke skupine Teatro dei Riuniti iz kraja Umbertide (PG); prireja združenje Terzo Teatro iz Gorice, predprodaja vstopnic v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51 v Gorici.
fî Razstave
V GALERIJI LA BOTTEGA v Ul. Nizza 4 v Gorici (tel. 0481-535648) bo v petek, 7. maja, ob 18.30 odprtje razstave Raffaelle Benetti z naslovom »Co-lori di luce«; na ogled bo do 23. maja od torka do sobote med 10.30 in 12. uro ter med 16.30 in 19. uro, ob nedeljah med 10.30 in 12. uro.
RAZSTAVA FOTOGRAFIJ BORISA PRINČIČA z naslovom Cvetje, vrtovi in kozmična harmonija bo na ogled
od nedelje, 9. maja, do 12. junija v razstavnih prostorih kavarne Trieste na Trgu Oberdan v Ronkah. Odprtje razstave bo v nedeljo, 9. maja, ob 11. uri.
MEDNARODNA RAZSTAVA TERPIC-TURA je na ogled v galeriji Dore Bas-si v deželnem avditoriju v Ul. Roma 5 v Gorici v organizaciji kulturnega centra Tullio Crali iz Gorice. Razstavljajo Loris Agosto, Harim Azad, Vlado Bačič, Blaž Erzetič, Edes Frattallone Longo, Miran Kordež, Marta Malni, Mladen Milotič, Renzo Pagotto; do 13. maja od ponedeljka do sobote med 10. in 12. uro ter med 16. in 19. uro.
KULTURNO DRUŠTVO DARIO MU-LITSCH razpisuje 3. mednarodni slikarski natečaj, ki bo posvečen spominu na profesorja Daria Mulitscha in je namenjen italijanskim in tujim umetnikom: prva tema je prosta, druga pa je posvečena Gorici in športu, s posebnim poudarkom na nogometu. Brezplačna prijava na slikarski natečaj je možna do 5. junija. Skupinska razstava izbranih del bo na ogled od 2. do 10. oktobra v palači Co-ronini Cronberg na Drevoredu 20. septembra v Gorici, odprtje razstave in nagrajevanje bosta 2. oktobra ob 17.30; informacije pri kulturnem društvu Dario Mulitsch, Ul. Margotti 11 v Gorici, tel.-faks 0481-535004, e-po-šta concorsomulitsch@alice.it.
FOTOGRAFSKI KROŽEK BFI vabi do 9. maja na ogled fotografske razstave Angela Damiana v baru Cichetteria v Ul. Petrarca 2 v Gorici.
ut Kino
Ü3 Obvestila
DANES V GORICI
KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 20.00 -22.15 »Iron Man 2«.
Dvorana 2: »Gorica Kinema« 17.45 -20.45 »La bocca del lupo«.
Dvorana 3: 17.45 »Matrimoni e altri di-sastri«; 19.50 - 22.10 »Agora«.
DANES V TRŽIČU
KINEMAX Dvorana 1: 17.50 - 20.10 -22.20 »Iron Man 2«.
Dvorana 2: 16.45 - 18.15 - 19.45 - 21.30 »Oceani« (Digital 3D).
Dvorana 3: 17.30 - 20.00 - 22.10 »Cosa voglio di piu«.
Dvorana 4: 17.45 - 20.10 - 22.00 »The Last Song«.
Dvorana 5: 17.30 - 20.15 »Matrimoni e altri disastri«; 22.15 »La citta verra distrutta all'alba« (prepovedan mladim pod 14. letom starosti).
FEIGLOVA KNJIŽNICA v Gorici je odprta vsak delavnik od 10. do 18. ure.
GORIŠKO ZDRAVSTVENO PODJETJE
ŠT. 2 obvešča, da so okenca CUP za rezervacije v bolnišnici v Tržiču odprte od ponedeljka do petka med 9. in 19. uro.
OBČINSKA KNJIŽNICA V SOVOD-NJAH bo zaprta za dopust do 8. maja. Od ponedeljka, 10. maja, bo odprta po običajnem urniku: ponedeljek in sreda 10.00-12.00 in 15.00-18.00, petek 10.00-12.00.
SEDEŽ SOVODENJSKE ENOTE CIVILNE ZAŠČITE na Vrhu, Brežiči 32, je odprt za javnost vsako drugo in zadnjo sredo v mesecu od 20. do 21. ure. Prostovoljci bodo na razpolago občanom za informiranje o delovanju Civilne zaščite in za sprejemanje informacij o potencialnih nevarnostih za prebivalstvo in teritorij.
NA SABOTINU bo majski zbor pri napisu, ki je posvečen Titu, v soboto, 8. maja, od 19. ure dalje. Predviden je prižig ognja in kulturni program, nagovor bo imel Aldo Rupel.
TURISTIČNO DRUŠTVO SOLKAN prireja vodeni ogled z naslovom Po zadnji poti zadnjega francoskega kralja Karla X. v soboto, 8. maja, od 10. do 12. ure, zbirno mesto na Trgu Evrope pri železniški postaji Nova Gorica; informacije in rezervacije po tel. 38640-577255 (Evelin Bizjak) in na gori-ca.gorizia@gmail.com.
DRUŠTVO JADRO iz Ronk vabi v ponedeljek, 10. maja, od 20. do 22. ure na sedež društva, kjer poteka tečaj izdelovanja svetoivanskih venčkov in šopkov, kot priprava na junijsko praznovanje; informacije pri odbornikih.
SOVODENJSKA OBČINSKA UPRAVA IN IRISACQUA vabita na javno predstavitev načrta za greznično omrežje, ki bo v sredo, 12. maja, ob 20. uri v spodnji dvorani Zadružne banke v Sovodnjah.
Spomini na leto 1945
Kakšno je bilo življenje leta 1945? Kakšni občutki so spremljali prebivalce naših krajev, ko je bilo 1. maja končno vojne konec? Kakšne spomine hranijo na tiste prve povojne mesece? Posodite nam svoje fotografije, posredujte nam svoje spomine! Spoštljivo in z veseljem jih bomo iztrgali pozabi.
Zglasite se v naših uredništvih ali pošljite nam svoje fotografije na www.primorski.eu!
KD DANICA prireja 3. rekreacijski dan, ki bo potekal v nedeljo, 23. maja, v KŠC Danica na Vrhu. Ekipe (6 članov, od katerih najmanj 2 ženski), ki bi rade sodelovale pri igrah, naj se vpišejo do 15. maja pri Dolores (tel. 3397484533).
DRUŠTVO PROSTOVOLJNIH KRVODAJALCEV IZ GORICE prireja 42. dan krvodajalca v soboto, 22. maja, od 17.15 dalje v župnijski dvorani v Stražcah v Gorici.
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV sklicuje 44. redni občni zbor v torek, 25. maja, ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicu na sedežu SKRD Jezero, Ul. Roma 24 v Doberdobu.
15 Prireditve
V	KNJIGARNI UBIK na Korzu Verdi 119 v Gorici (tel. 0481-538090) bo v petek, 7. maja, ob 18. uri Valeria Bru-nettin predstavila svojo knjigo »I ca-ni vanno avanti«. V soboto, 8. maja, ob 16. uri bo predstavitev knjige »Il baratto« Micheleja De Lucie.
KULTURNO DRUŠTVO OTON ŽUPANČIČ vabi na zadnje srečanje v sklopu niza Gojiti starševstvo s strokovno vzgojiteljico Paolo Scarpin danes, 6. maja, na temo »Premišljena vzgoja. Odgovorna vzgoja«. Srečanja v italijanščini bo potekalo od 19.30 do 21. ure v zgornjih prostorih Kulturnega doma A. Budal, Ul. Montello 9 v Štandrežu; informacije in predvpis po tel. 328-4791856 (Paola Scarpin), paola.scarpin@libero.it in po tel. 3280309219 (Tanja Gaeta) tanjagae-ta@libero.it.
UNIVERZA ZA TRETJE STAROSTNO OBDOBJE iz Gorice prireja v ponedeljek, 10. maja, ob 17.30 v avditoriju v Ul. Roma v Gorici slovesnost ob zaključku akademskega leta.
V	KULTURNEM DOMU V GORICI bo v ponedeljek, 10. maja, ob 18. uri predstavitev knjig Mira Simčiča »Tito brez maske« in »Ženske v Titovi senci«, ki jo je izdalo založništvo Intelektualne storitve - Ilirska bistrica.
SLOVIK prireja v četrtek, 13. maja, ob 18. uri v Tumovi dvorani KBcentra na Korzu Verdi 51 v Gorici srečanje z naslovom »Odlično vodenje: primeri dobre prakse«. Gost bo predsednik Univerze v Novi Gorici Danilo Zavrtanik; informacije po tel. 334-2825853 in na info@slovik.org.
ODBOR STARŠEV GORICA vabi na srečanje o gradnji pozitivne samopo-dobe, uporabljanju razuma in neuro-lingvističnega programiranja v ponedeljek, 17. maja, ob 17.30 v prostorih nižje srednje šole Ivan Trinko v ul. Grabizio 38 v Gorici; informacije in prijave do 14. maja po tel. 3341243766 ali martinasolc@hotmail.it.
Pogrebi
DANES V GORICI: 9.00, Luigi Boccalon iz splošne bolnišnice v cerkev Sv. Justa in na pokopališče v Fari; 10.10, Romana Cossi por. Tosoratti iz splošne bolnišnice v cerkev v Stražcah in na glavno pokopališče; 11.35, Bruno Leon iz splošne bolnišnice v cerkev Sv. Justa in na glavno pokopališče.
1 8 Četrtek, 6. maja 2010
APrimorski
r	dnevnik

Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu
FINALE
'J TI M
2CUP,
r o m a 2 o 1 ^
Inter - Roma 1:0 (1:0)
STRELEC: Milito v 40. min.
INTER: Cesar, Maicon, Cordoba (od 39. Samuel), Materazzi, Chivu, Za-netti, Cambiasso, Motta, Sneijder (od 5. Balotelli, od 92. Muntari), Milito, Eto'o. Trener: Mourinho.
ROMA: Sergio, Burdisso (od 45. Motta), Mexes, Juan, Riise, Pizarro (od 46. Totti), De Rossi, Taddei, Perrotta, Vučinič, Toni (od 61. Menez). Trener: Ranieri.
RDEČ KARTON: Totti v 88. min.
RIM - Prvi »titulo« je pod streho! Inter je šestič v zgodovini kluba osvojil državni pokal. In to prav na račun Rome, ki tudi v prvenstvu zaostaja za črno-modrimi za dve točki. Do konca sezone bodo skušali Mourinhovi varovanci osvojiti še prvenstvo in naj-prestižnejšo ligo prvakov. To 22. maja v Madridu proti Bayernu.
Tekma na rimskem Olimpicu je bila vse prej kot lepa in športna. Nogometaši obeh ekip (predvsem pa Rome) so bili precej živčni. Preveč je bilo nevarnih prekrškov in tudi navijači na tribuni se niso izkazali. Metali so smeti na igrišče in po trikratnem sodnikovem žvižgu je navijač Rome pritekel na igrišče in mahnil (na srečo brez posledic) po Cambiassu. Taki prizori ne spadajo k športu in niso lepa reklama za italijanski nogomet. Tudi Francesco Totti, ki je vstopil na igrišče v drugem polčasu, je v 88. minuti izgubil živce in brcnil Balotellija. Sodnik Rizzoli mu je brez obotavljanj pokazal rdeči karton.
Inter je zmagoviti gol dosegel v 40. minuti po izjemni akciji Diega Milita, ki je 40 metrov od Rominih vrat prejel podajo Thiaga Mote, nato pa potegnil do roba kazenskega prostora in z močnim diagonalnim strelom poslal žogo v levi zgornji kot vrat Julia Ser-gia. Trener Interja Jose Mourinho je moral že v 5. minuti poškodovanega Wesleyja Sneijderja zamenjati z Ma-riom Balotellijem, ki je sinoči igral dobro in ga je na koncu trener Mourin-ho pohvalil.
Tudi Roma je imela svoje priložnosti. Toda vratar Julio Cesar je bil pri strelih Tottija, Juana in Vučinica vedno na svojem mestu.
Jose Mourinho je bil na koncu zadovoljen: »To je prvi uspeh v letošnji sezoni. Zdaj nas čakajo še druge pomembne tekme.« Romin trener Claudio Ranieri je športno priznal poraz in čestital črno-modrim.
nogomet - Po zmagi v finalu državnega pokala proti Romi
Prvi »titulo« v Interjevi vitrini
Odločila Militova mojstrovina - Totti izgubil živce
Interjev trener Jose Mourinho je tako poljubil državni pokal, ki ga je osvojil Inter
ansa
nogomet - Slovenija
V Stožicah 11. avgusta proti Avstraliji
LJUBLJANA - Slovenska nogometna reprezentanca bo na odprtju stadiona v Stožicah 11. avgusta letos igrala proti AvstralijiTako Slovenija kot Avstralija bosta igrali na letošnjem svetovnem prvenstvu v Južnoafriški republiki. Avstralci so se na SP uvrstili kot ena prvih reprezentanc, in sicer kot zmagovalci svoje kvalifikacijske skupine v azijskih kvalifikacijah.
Avstralci so se v dobri luči predstavili že na prejšnjem SP v Nemčiji, ko so v skupini izločili Hrvate in Japonce, v osmini finala pa po enajstmetrovki v sodniškem podaljšku izgubili s poznejšimi svetovnimi prvaki Italijani.
RDEČE ŠTEVILKE - Organizacijski komite svetovnega prvenstva v nogometu v Južnoafriški republiki ima precejšnje težave s proračunom. Upajo, da po prvenstvu ne bodo končali v rdečih številkah. Južnoafriška republika je leta 2007 za organizacijo nogometnega SP namenila 1,8 milijarde evrov državnega denarja.
VARNOST - Južnoafriški minister za državno varnost Siyabonga Cwele je dejal, da zaenkrat niso zasledili nobenih terorističnih groženj za nogometno svetovno prvenstvo.
V SLOVENIJI - Izidi: Olimpija - Luka Koper 3:1, Nafta - Domžale 2:0, Rudar - Drava 4:2, Hit Gorica - Interblock 6:1.
HAJDUK - Nogometaši Hajduka so zmagovalci hrvaškega pokalnega tekmovanja. Splitčani so na povratni tekmi finala v Šibeniku premagali domačo ekipo z 2:0 in tako potrdili prednost s prve tekme, ki so jo dobili z 2:1.
kolesarstvo - Po »aferi« Valjavec bo 37-letni Gorazd Štangelj edini Slovenec na Giru
Priprava za Tour de France
Z dobrimi nastopom si želi zagotoviti udeležbo na dirki po Franciji - V moštvu Astana bo garal za Vinokurova
hokej na ledu - V Nemčiji
Rekord dosegli že pred odprtjem SP
Na tekmi Nemčija-ZDA bo 76 tisoč gledalcev - Prvaki so Rusi
KOLN - Konec tedna se bo v Nemčiji začelo svetovno prvenstvo elitne skupine v hokeju. Po februarskih olimpijskih igrah v Kanadi bo SP drugi vrhunec sezone, naslov pa bodo branili Rusi, ki si želijo osvojiti tretjo zlato medaljo zapored, potem ko so bili najboljši v Kanadi 2008 in Švici 2009.Poseben mik bo tekmovanju dala že uvodna tekma. Za prizorišče dvoboja Nemčija - ZDA so izbrali stadion v Gel-senkirchnu: prodali so 76.152 vstopnic in s tem dosegli svetovni rekord po številu obiskovalcev na hokejski tekmi. Skupno naj bi si po načrtih Nemcev 56 tekem ogledalo pol milijona ljubiteljev hokeja. V večjo dvorano v Kolnu lahko spravijo 18.500 navijačev, v manjšo v Mannheimu pa 13.600. A uvertura v 14 dni tekem za svetovno slavo. Favoriti pa so kot vselej tiste ekipe, ki se za medalje in naslove borijo v
zadnjih sezonah. Rusija, Kanada, Češka, Finska, Švedska, Slovaška in ZDA bodo na koncu odločale o medaljah in mestih pri vrhu. Nastopajo tudi Italijani, ki pa jim pripisujejo predvsem vlogo ekipe, ki bo imela vrhunec v boju za obstanek.
Na večni lestvici najboljših ekip na SP so na prvem mestu prav Rusi; nekdanja Sovjetska zveza je zbrala 22 zlatih, njena naslednica Rusija pa tri. Kanadčani s 24 zlatimi odličji so drugi, Švedska je bila prva osemkrat, Češkoslovaška šestkrat, samostojna Češka petkrat, dva naslova imajo ZDA, po enega pa Finska, Velika Britanija in Slovaška.
Skupina A: Rusija, Belorusija, Slovaška in Kazahstan. Skupina B: Kanada, Italija, Latvija in Švica. Skupina C: Švedska, Češka, Norveška in Francija. SkupinA D Finska, ZDA, Danska in Nemčija.
Gorazd Štangelj lani v Mendrisiu na svetovnem prvenstvu
bevk
LJUBLJANA - Najstarejši slovenski kolesar v najmočnejši svetovni konkurenci Gorazd Štangelj bo po izključitvi Tadeja Valjavca edini slovenski predstavnik na dirki po Italiji, ki se začne v soboto v Amsterda-mu.Novomeščan, eden najbolj cenjenih pomočnikov v kolesarski karavani, bo tokrat garal za kapetana Asta-ne Kazahstanca Aleksandra Vinoku-rova, visokih osebnih pričakovanj pa nima.
»Ta trenutek še nisem vrhunsko pripravljen, upam, da mi bo prav Giro pomagal do želene forme. Na njem hočem dokazati, da sem dovolj dober za Tour. Pripravljal sem se v miru, saj nisem imel nobenih pritiskov, prav tako jih ni imela ekipa. Moja naloga bo, da pomagam Vinokurovu, ki je bil na zadnjih dirkah v vrhunski formi, želi pa si, da bi vsaj nekaj časa nosil majico vodilnega, kar bo tudi cilj ekipe. Na dirko odhajam sproščeno, prav tako moštvo, zato imamo dobro izhodišče, da kaj naredimo,« meni 37-letni veteran, ki je že nekajkrat napovedal konec kariere, a iz sezone v sezono prestavlja odhod v pokoj.
Na dirki po Italiji bo nastopil že osmič, ne ve pa, ali tudi zadnjič: »Iz leta v leto se pokažejo rezultati, ki mi dajejo novega elana. Vsako leto se pojavljajo nove stvari, ki me še zanimajo. Zato ne bom ničesar napovedoval, kaj več bom vedel po sezoni.«
Izkušeni Štangelj, ki je bil že velikokrat v vlogi enega glavnih pomočnikov kapetanov ekipe, predvsem v ravninskih delih, je pred začetkom letošnje sezone prestopil v Astano. Mnogi so takrat zmajevali z glavo, a sam meni, da je storil dobro potezo. V letošnji sezoni je ekipa mnogo bolj složna kot lani, ko sta v njej kolesarila zvezdnika Američan Lance Armstrong in Španec Alberto Contador (tudi Slovenec Jani Brajkovič):
»Letos v njej ni več delitev na skupine. Tudi če sta 'liderja' skupaj, vsi delamo za vse. Ne dogaja se, da bi kdo rekel, da za enega ne bi delal. Primer je bila dirka Bastogne-Liege-Bastogne, ki jo je na koncu Vinokurov dobil, Contador pa je bil deseti.«
Novomeščan obžaluje, da bo na dirki sam, konkretneje, da v karavani ne bo Valjavca. Njegova osebna tragedija ga je prizadela, še posebno, ker ve, kako se kolesar v takih primerih počuti, saj je imel tudi sam nekaj težav z dopinškimi obtožbami, zaradi katerih je bil leta 2000 ob državni naslov, posledično pa tudi ob nastop na olimpijskih igrah v Sydneyju: »Mene je ta primer tudi osebno prizadel. Predvsem zaradi načina, kako so športnika oddaljili od tekmovanj. Način, kako so to storili Tadeju, je najmanj sporen. O tem, ali je nekdo dopingiran ali ne, so vedno odločale do-pinške kontrole, pri Tadeju je ni bilo. Mnenje neke osebe, ki zaradi razlik v krvni sliki meni, da je tekmovalec sumljiv in da mora sam dokazati nasprotno, ne bi smelo obveljati. Tako so lahko tudi nedolžne žrtve, najbrž pa Valjavec, sam ve, ali je žrtev ali ne, kar pa jaz ne morem komentirati.« (STA)
under19
Tržaški košarkaji državni finalisti
Mladinci under 19 ekipe Basket Trieste so se uvrstili v državni finale, ki bo od 31. maja do 6. junija v Bolo-gni. Na meddeželni fazi so igralci trenerja Stefana Comuzzija odpravili Reggiano, Basket Napoli, včeraj pa z 79:61 še ABC Varese. S 24 točkami je bil najbolji strelec Teghini. Tržaška ekipa se je nazadnje na državni finale mladincev uvrstila pred mnogimi leti, ko so zanjo igrali Daniele Cavalie-ro in Diego Godina. Kot povabljena igralca sta pred kratkim z ekipo Basket Trieste na turnirju v Piombinu nastopila tudi slovenska košarkarja Jadrana in Kontovela Borut Ban in Ivan Bernetič.
ODŠEL - Union Olimpija je ostala brez srbskega centra Nemanje Aleksandrova, ki je ljubljanski košarkarski klub zapustil zaradi neizplačanih finančnih obveznosti. 1. SKL -Izid: Zasavje - Olimpija 57:79.
PETIČ PRVAKI - Nogometaši Šahtarja iz Donjecka so si z zmago nad največjim tekmecem, kijevskim Di-namom, zagotovili peti naslov ukrajinskega državnega prvaka. Krog pred koncem prvenstva imajo prav pred Ki-jevčani šest točk prednosti. Edini gol na današnjem obračunu je zabil brazilski napadalec Ilsinho v 15. minuti.
SLOVENEC 2. - Slovenski kolesar Blaž Bogataj je v uvodni etapi 39. dirke miru na Češkem osvojil drugo mesto. Na 95 kilometrov dolgi preizkušnji v okolici Lutemeric ga je v ciljnem sprintu prehitel le Nizozemec Danj van Poppel, tretji pa je bil Čeh Jan Kaduch.
/
ŠPORT
Četrtek, 6. maja 2010
19
naš pogovor - Mladinci Krasa trenerja Marina Kraglja dosegli doslej največji uspeh
Vcepil zmagovalno miselnost, ki jo v zamejstvu pogreša
Drugi na deželni ravni - Predlaga, da bi se članski ekipi pridružilo osem mladincev
Mladinci repenskega Krasa so v letošnji sezoni dosegli zgodovinski uspeh, saj so se v skupini C deželnega prvenstva uvrstili na 2. mesto, kar je najboljši rezultat kake slovenske mladinske ekipe doslej. Poudariti je treba, da je bil Kras neke vrste združena ekipa, pri kateri so nastopali igralci s kraške planote, Brega in mesta. Več kot tri četrt ekipe sestavljajo slovensko govoreči nogometaši (trije so tudi srbsko govoreči), ki so svojo nogometno pot začeli pri naših društvih in so nato igrali tudi pri Pomladi. Krasov uspeh je hkrati priznanje za celotno naše mladinsko delovanje, ki je očitno stopilo na pravo pot. Vse skupaj pa bo treba v prihodnje še dograditi in optimizirati.
Krasovo moštvo je letos vodil koprski trener Marino Kragelj, ki je pred tem treniral tudi naraščajnike Pomladi.
Ste ali niste zadovoljen z 2. mestom?
Sem zadovoljen, čeprav malo grenkobe ostaja. Če ne bi imeli toliko smole s poškodbami, bi prvenstvo osvojili in bi se uvrstili v deželni finale. Najbolj nam jo je zagodla poškodba Nika Jevnikarja, ki je bil za nas zelo pomemben igralec. Nato sta se poškodovala še Zeriali in Križmančič, tako da je bila mera polna. Precej nas je potrl tudi poraz brez boja proti Juventini. Na igrišču smo zmagali s 6:1, nato pa so nas zaradi napake pri registraciji igralcev kaznovali z odvzemom treh točk.
Pred začetkom sezone bržkone niste verjeli v tako visoko uvrstitev?
Jaz sem trener, ki vedno cilja na 1. mesto oziroma zelo visoko. Skoraj vse fante sem že poznal, saj sem jih že treniral pri naraščajnikih Pomladi, tako da je bilo delo precej olajšano. Vedel sem, da so kvalitetni in da se da z njimi dobro delati. Nisem pa vedel, ali so naši nasprotniki kvalitetni ali niso. Vsi so me opozarjali, da bomo igrali proti najboljšim ekipam v deželi. Fantom sem že od vsega začetka povedal, da mora naš cilj biti 1. mesto. Fizično in psihološko smo bili dobro pripravljeni, čeprav smo se večkrat predstavili na tekmah z zelo okrnjeno postavo. Fantom sem
Krasovi mladinci in njihov trener Marino Kragelj (zgoraj)
kroma
vcepil tisto pravo zmagovalno mentalite-to, ki jo - kot sem že večkrat povedal - pri zamejskih Slovencih pogrešam. Mladi nogometaši v Sloveniji igrajo veliko bolj borbeno in so bolj požrtvovalni. Pri vas pa sem opazil, da nekateri igrajo nogomet tako, tja-v-en-dan, za rekreacijo. Ti naj raje nastopajo v ljubiteljskih prvenstvih.
V ekipo se je vključilo tudi nekaj novih nogometašev.
Nekaj je bilo tudi novih igralcev, ki so se lepo vključili v skupino. Igralci so jih hitro sprejeli. Med tem je zelo zanimiv igralec Papapico, ki se je na žalost poškodoval po četrti tekmi. Nanj bo treba v prihodnje še računati. Vsekakor so v letošnji sezoni veliko napredovali vsi letniki 1992, ki so vsi potencialni kandidati za člansko ekipo.
Tudi Vesna je letos imela nekaj solidnih slovensko govorečih igralcev.
Dobro poznam Gorana Kerpana, ki je odličen nogometaš, ampak žal pozimi smuča. Mora se odločiti: ali nogomet ali smučanje.
Ali bi se dalo primerjati deželno mladinsko prvenstvo s slovenskim?
Prvih pet ali šest ekip bi bržkone v prvi slovenski mladinski ligi zasedalo mesta v spodnjem delu lestvice. Mladinci Krasa bi lahko v slovenskem prvenstvu zasedali sredino lestvice. Slovensko mladinsko prvenstvo je bolj kvalitetno od deželnega
umetnostno kotalkanje
Najmlajše poletovce čaka deželni finale
Kotalkarska sezona je v polnem teku. Tudi mladi Poletovi upi so tekmovali, saj se je v dneh 24. in 25. apila odvijal na plošči društva Gioni drugi del pokrajinskega prvenstva v umetnostnem kotalkanju. Tekmovanje je potekalo bodisi v obveznih likih bodisi v prostem programu. V kategoriji »mlajših deklic« je Martina Debelis osvojila četrto mesto v obveznih likih, v prostem programu in v kombinaciji. V na novo sestavljeni kategoriji »Deželni mlajši mladinci -Esordienti Regionali« se je Nikolas Gerin uvrstil na drugo mesto bodisi v obveznih likih kot v prostem programu. V isti kategoriji sta tekmova-
li Martina Lizza in Nika Purič, ki sta dosegli v obveznih likih končno 13. oziroma 14. mesto, medtem ko sta v prostem programu nekoliko izboljšali svojo uvrstitev in sta dosegli 11. mesto Martina in 12. mesto Nika.
Tekmovale so tudi »Deželne starejše deklice - Allievi Regionali«, kjer je poletovka Giulia Crociato dosegla v obveznih likih četrto mesto, medtem ko je bila v prostem programu sedma.
Male Poletove tekmovalce čaka še deželna faza, ki bo za »Deželne starejše mladinke« v Pordenonu v dneh 8. in 9. maja, medtem ko bodo »Deželne mlajše mladinke« tekmovale 5. in 6.junija v Gorici.
mladinskega prvenstva. Nekateri klubi kot so Koper, Maribor, Interblock in Drava hočeš nočeš izstopajo.
Letos ste dvakrat premagali San Luigi, ki ima enega najboljših mladinskih sektorjev na Tržaškem.
Obakrat smo pošteno premagali San Luigi. Proti Trieste Calciu, ki je bil na koncu prvi, nismo za las zmagali. Prvi nismo bili zgolj zaradi spleta nesrečnih okoliščin. Bili smo bolj kvalitetni od drugih.
To je veliko priznanje za slovenski mladinski nogomet na Tržaškem in tudi za Pomlad, pri kateri ste vi pred leti trenirali.
Prav gotovo. Dokazali smo, da smo lahko konkurenčni, če že ne boljši od drugih vodilnih klubov. Treba pa bo vztrajati in še naprej delovati na visoki ravni. Pri delu z mladimi so namreč zelo pomembni dobri trenerji. Vztrajati treba na tej poti.
Ali ste med sezono sodelovali s člansko ekipo?
Odigrali smo nekaj prijateljskih tekem, čeprav premalo.
Kdo je redno treniral s člansko ekipo?
V glavnem le Jar Martini. Ko smo bili v težavah, pa so nam priskočili na pomoč Paravan, Latin, Orlando, Mosca in Bossi. Pečar, Jankovič, Kovacic in Candotti pa so bili na klopi s člansko ekipo.
Kdo bi se lahko v prihodnji sezoni pridružil članski ekipi?
Moj predlog je, da bi se članski ekipi pridružilo osem igralcev. To so: Jar Martini, Luca Kovacic od letnikov 1991 in nato vsi letniki 1992 (Zeriali, Candotti, Papapi-co, Pečar in še ostali). Dolliani se bo bržkone odločil za služenje vojske.
Ali bo Krasovi članski ekipi uspelo napredovati v D-ligo?
Upam, da bo, saj ima Kras zelo kvalitetno ekipo. To bi bilo res lep uspeh. Navsezadnje bi to bilo dobro tudi za mlade, saj mora v D-ligi igrati kar pet igralcev letnikov 1992.
Kje pa vas bomo videli v prihodnji sezoni?
Težko vprašanje. Po pravici rečeno bi rad še ostal pri Krasu. Tu so pogoji za delo odlični. Vse je zelo urejeno. Društvo je dobro organizirano in tudi pri mladincih smo imeli vse najboljše pogoje za dobro igranje in treniranje. Ob strani nam je vedno stalno stala skupinica petih ali šestih odbornikov s predsednikom Centronejem in športnim vodjo Kocmanom na čelu. Spremljali so nas tudi na gostovanjih in to ob vsakem vremenu. Vsaka jim čast. Rad bi sem jim lepo zahvalil za veliko podporo. To je bilo zelo pomembno tudi za fante, saj so se zavedali, da jih vedno kdo opazuje in da jih vedno kdo bodri. Česa takega še nisem doživel.
Jan Grgič
šah - V Sežani in na Kontovelu
Uspel Kraški šahovski festival
Od 24. aprila do 2. maja je v Sežani in na Kontovelu potekal peti mednarodni Kraški šahovski festival. V sklopu manifestacije sta tržaško in sežansko šahovsko društvo organizirali kar tri turnirje: 24. aprila in 25. aprila sta v sežanski osnovni šoli Srečka Kosovala potekala turnirja v pospešenem (15. minut na igralca, skupno devet krogov) oz. brzopotez-nem šahu (petnajst krogov po 5. minut na glavo). Na prvem je slavil no-vogoriški mojstrski kandidat Vojko Srebrnič, druga pa sta bila Miha Vi-dič in Valter Pregarac (oba ŠD Piran). Od zamejskih predstavnikov sta se najbolje odrezala Mitja Petaros in Franco Obersnel, ki sta s štirimi točkami zasedla 22. oz. 23. mesto. S točko manj je bil Lorenzo Obersnel osemindvajseti. Na hitropoteznem turnirju je prvo mesto osvojil Miha Vidič, drugo Dušan Čepon, tretje pa Vojko Srebrnič. Bruno Iancovich je s sedmimi točkami in pol zasedel dvajseto mesto, Tjaša (5,5) in Marko Oblak (5) pa sta bila 25. oz. 26.
Od 30. aprila do 2. maja je v prostorih Društvene gostilne na Kontovelu potekal glavni turnir, na katerem je prvo mesto osvojil Se-žančan Aleksander Uršič, ki sicer vsak petek vodi šahovski krožek za učence in dijake slovenskih šol v prostorih ZSŠDI-ja. Z zmago si je Uršič zagotovil tudi prvo mesto v skupnem seštevku vseh treh turnirjev. Drugo mesto je zasedel Timothy Šuc, tre-
tje pa Andrej Ivanovič. Cristina Su-stersich in Marko oblak sta s točko in pol na pet dosegla 34. in 35. mesto. Sustersicheva pa je bila tudi tretja v kategorij pod osemnajstim letom, na koncu turnirja pa se ji je le za las (3 točke Elo) izmuznil naslov tretjekategornice. (M.O.)
KOŠARKA
Za Dom U14 usoden slab obisk treningov
Dom - Azzurra 51:74 (6:23, 27:41, 39:58)
DOM: Visintin 0, Nanut 2, Pintar 3, Cociancig 1, Bensa 12, L. An-tonello 15, M. Antonello 4, Peteani 10, Osso 4. Trener: Oberdan. 3toč-ke: L. Antonello 1.
Poraz Doma proti Azzurri, ki so jo v rednem delu že premagali, je odraz treningov, ki so bili v zadnjih tednih slabo obiskani. Srečanje so varovanci trenerja Deana Oberdana začeli nezbrano: veliko je bilo izgubljenih žog in zgrešenih metov. Očitno premoč gostov kaže delni izid prve četrtine, ki je bil 6:23 v korist gostov. Nezbranost v obrambi je tudi dovolila igralcem Azzurre, da so zlahka metali izza šestmetrske črte in v 40 minutah zbrali kar sedem trojk. Domovci so boljše igrali samo v drugi četrtini. Edini, ki se je vseskozi boril, je bil tokrat Peteani.
občni zbor
Millenium: Sezona z mejniki
Na svojem rednem občnem zboru v prostorih telovadnice OŠ Bevk na Opčinah so pripadniki društva cheerleadinga AŠD Cheer-dance Millenium podali obračun minule sezone, že osme v zgodovini kluba. Predsedniško poročilo Ivice Štok, ki ga je prebrala Nikol Krizmancic, je potrdilo vitalnost društva, ki šteje približno 60 članov. Minula sezona, kot smo že poročali, je bila v znamenju pomembnega mejnika, saj je društvo zaradi »nesoglasij in postopnega nezadovoljstva« prekinilo dveletno sodelovanje z zvezo FISAC iz Cesenatica in se vpisalo v državno federacijo športnih plesov FIDS. »S pristopom v to zvezo smo neposredno postali tudi člani olimpijskega komiteja CONI. S to potezo upamo, da smo dokončno zaščitili svojo panogo pred napačnimi različicami, ki se žal rojevajo v drugih delih države. S pomočjo FIDS-a, ki združuje večino italijanskih plesnih šol in društev, nameravamo v naslednjih letih razvijati po celem italijanskem teritoriju cheerleading in cheerdance v njuni originalni obliki, kot ju sami gojimo. Na ta ambiciozen projekt gledamo pozitivno, kajti podpirata nas bodisi deželno kot državno vodstvo federacije,« je zapisano v predsedniškem poročilu. Dodatna podpora pa je februarja letos prišla tudi iz evropskih krogov. Na zadnjem srečanju državnih predstavnikov Evropske zveze cheerleadinga v Helsinkiju na Finskem je bil prijatelj AŠD Cheerdance Millenium Vojko Korošec, predsednik ZPNS (zveze navijaških in pom pon skupin Slovenije) izvoljen za predsednika mednarodne zveze, dolgoletna članica, trenerka in odborni-ca našega društva Nikol Krizmancic pa je bila izvoljena v izvršni odbor.
Na skupščini so se tudi spomnili uspele organizacije mednarodne tekme Millenium cup, ki jo je društvo priredilo v tržaški športni palači.
Blagajniško poročilo je prebrala Petra Krizmancic, Tajniško poročilo je vsebovalo natančen pregled bogate dejavnosti in program bodočih nastopov. Dejavnost AŠD CDM je objavljena tudi na spletu in sicer na straneh www.cheerdance-millenium.com; cheerdancemille-nium.myblog.it in www.facebo-ok.com - cheerdance millenium
□ Obvestila
TPK SIRENA in ZSŠDI organizirata poletne jadralne tečaje za otroke od 6. do 18. leta starosti. Nudimo teorične in praktične tečaje v razredu »optimist« in »europa-laser«. Potrebna pogoja za vpis sta dobro poznavanje plavanja in zdravniško spričevalo. Klub nudi tečajnikom jadralno opremo in logistiko, vpis v Jadralno zvezo in strokovno vodstvo. Tečaji »optimist« za otroke od 6 do 11 let: od ponedeljka do petka od 8. do 17. ure: 1. tečaj od 14. do 25. junija; 2. tečaj od 28. junija do 9. julija: 3. tečaj od 12. do 23. julija; 4. tečaj od 23. avgusta do 3. septembra. Tečaj »europa-laser« za otroke od 12 do 18 let: od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure, od 12 do 23. julija. Vpisovanje najkasneje 14 dni pred začetkom vsakega tečaja. Podrobnejše info. so na razpolago v tajništvu pomorskega sedeža, Miramarski drevored 32, e-mail: tpkcntsirena@libero.it.
AŠD SK BRDINA - organizira 26. in 27. junija, dvodnevni izlet v »Mirabilandio«. Vpisovanje je možno ob ponedeljkih na sedežu društva, Repentaborska ul. 38, od 20. do 21. ure. Informacije: Sabina 348-8012454, www.skbrdina.org,info@skbrdina.org. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM vabi otroke in mladinke/ce (8-15 let) na najboljši cheerleading/cheerdance kamp v okolici »FCC Tabor Alpe Adria«, ki bo potekal od 2. do 5. avgusta, v Piranu v spremstvu društvenih trenerjev in vaditeljev. Kamp bodo vodili ameriški inštruktorji zveze FCC, namenjen pa je začetnikom in nadaljevalcem. Vprašanja in prijave sprejemamo do 02. junija na info@cheerdancemillenium.com ali 349-7597763 Nastja!
SK DEVIN sklicuje 36. redni letni občni zbor v nedeljo, 9. maja 2010 v prostorih Gostilne BITA v Križu ob 16. uri. Občnemu zboru bo sledilo društveno nagrajevanje kolesarjev, tečajnikov smučarske šole in članov, ki so sodelovali na društveni tekmi ter družabnost. SPDT organizira od 2. do 10. septembra letos izlet po Črni gori. Informativni sestanek in vpisovanje bo danes, 6. maja ob 20. uri, v društvenih prostorih v Boljuncu. Ker je mest na razpolago omejeno, se čimprej prijavite!
20 Četrtek, 6. maja 2010
ŠPORT
/
šolski šport - Mladinske igre v odbojki za nižje srednje šole
Trinko deželni prvak Pohvala za šolo Kosovel
Goričani potrdili premoč, openska šola zgleden organizator - Priznanje za prof. Peterlina
Odbojkarji goriške nižje srednje šole Ivana Trinka so včeraj na Opčinah osvojili naslov deželnih šolskih prvakov. Na sklepni fazi je bila njihova premoč več kot očitna. V dopoldanskem polfinalu so vi-demskega prvaka premagali z 2:0 (25:11, 25:16), v finalu pa so nato z enakim izidom, a še bolj gladko (25:7, 25:13) odpravili še predstavnika pordenonske pokrajine.
»Ekipo sestavljajo pretežno odbojkarji Olympie, ki so letos tudi na ravni prvenstva odbojkarske zveze do 14 let najboljši v deželi, zato nas ne sme čuditi, da zmo zmagali,« je povedal prof. Aleksander Kodrič, ki že vrsto let vodi odbojkarsko ekipo šole Trinko. Letos se je, žal, pot naših dijakov končala na deželni ravni, saj zaradi varčevalnih ukrepov državne faze ne bo. Na njej je šola Trinko nazadnje sodelovala v šolskem letu 2007/2008. »Letošnja ekipa je tehnično zelo dobra in bi se na državni ravni gotovo uvrstila med prvih pet,« je prepričan Kodrič.
V tekmi za 3. mesto je Videm z 2:1 odpravil tržaško šolo Codermaz.
TRINKO: Jernej Terpin, Samuel Princi, Andrej in Štefan Čaudek, Matija Corsi, Davide Cobello, Kristjan in Simon Komjanc, Manule Lupoli, Andrea Winkler, Manule Manfreda.
Deželni finale v odbojki je minil brez slovenskega pokrajinskega prvaka na Tržaškem, saj se je šoli Kosovel naslov izmuznil le za las na ponedeljkovem pokrajinskem finalu, v ženski konkurenci pa se nobeni naši ekipi ni uspelo uvrstiti v finale.
Na tekmovanje se je v tržaški pokrajini vpisalo 20 šol, osem v moški in dvanajst v ženski konkurenci. Dejansko jih je bilo potem manj, saj sta se tekmovanju odpovedale šole Valmaura (v obeh konku-rencah), Divisione Julia v moški in Gruden med dekleti. Organizator tekmovanja je bila tudi letos šola Srečka Kosovela.
Dekleta so razdelili v tri izločilne skupine. V skupini A so nastopili Kosovel, Sv. Ciril in Metod ter šola Commerciale, dolinski Gregorčič pa je igral v izločilni skupini C. Pravico do nastopa v
Dijaki šole Trinko (desno) s prof. Kodričem (zgoraj)
kroma
naslednji fazi so imele ekipe, ki so se v izločilnih skupinah uvrstile na prvi dve mesti. Uspelo je Kosovelu in Gregorčiču, Ciril in Metod pa je v svoji skupini zasedel tretje mesto.
Tako Kosovel kot Gregorčič sta svojo tekmovalno pot sklenila v četrtfinalu. Gregorčič je obe tekmi izgubil z 0:2, Kosovelu pa je sreča obrnila hrbet, saj so naše dijakinje obe srečanji izgubile z 1:2. Barve naših šol so branile: Ciril in Metod: Melita Antoni, Maria Stella Buzzan, Marta Curri, Nada de Walderstein, Lara Gelleni, Jasna Gornik, Sara Gruden, Joelle Grudina, Federica Lo-pinto, Ailen Nadine Lugo, Veronika Pučnik, Petra Racman. Profesorica: Jadrana Gabrovec
Gregorčič: Giorgia Barut, Nina Cej, Alice Jez, Irene Kalin, Tina Klun, Lara Kra-ljič, Sharon Mattarrese, Nastja Maver, Nicole Novello, Nika Pregarc, Veronika Racman, Sanja Sancin, Sophie Vinci. Profesor: Claudio Starc
Kosovel: Breda Ban, Isabel Cassa-nelli, Irina Goruppi, Petra Grgič, Jelena Ilič
,Greta Kralj, Urška Ravbar, Petra Sossi, Jasna Vitez. Profesor: Ivan Peterlin
V moški konkurenci so nastopale, kot rečeno, reprezentance šestih šol, ki so bile razdeljene v dve izločilni skupini. V skupini B je Kosovel premagal oba nasprotnika, šoli Masih in Roli in seveda osvojil prvo mesto in s tem pravico do nastopa v polfinalu. Tudi tu so bili naši odbojkarji boljši od šole Campi Elisi in so si tako priborili pravico do nastopa v pokrajinskem finalu.
Pokrajinski finale je bil v ponedeljek v telovadnici proseške srednje šole. V ženski konkurenci je zmagala šola Campi Elisi pred šolama Commerciale in Codermatz.
Kosovelovi fantje so v odločilni tekmi za naslov izgubili prvi niz, nato po dobri igri zasluženo izenačili, v odločilnem nizu pa so bili spet boljši igralci šole Co-dermatz, ki so si tako priigrali pravico do nastopa na deželnem finalu.
Kosovel: Kiljan Babuder, Aljoša Berdon, Igor Carli, Andraž De Luisa, Matej Jazbec, Ilja Krečič, Giulio Leo,
Saša Lupinc, Pietro Markežič, Lorenzo in Roberto Mazzoleni, Sebastiano Semen. Profesor Ivan Peterlin.
Po finalnih tekmah v obeh kon-kurencah je bilo na sporedu nagrajevanje ob prisotnosti prof. Ernesta Marija, načelnika Urada za telesno vzgojo pri Tržaškem pokrajinskem uradu ter ravnateljice šole Srečka Kosovela dr. Marine Castellani. Nagrajene so bile vse nastopajoče šole (v nagradni sklad so prispevali Pokrajina Trst, Občina Trst, pokrajinski odbor FIPAV, ZSŠDI, Urad za telesno vzgojo, ZKB, Banca Antonveneta, Gostilna Veto, trgovina Te-cnoutensili, Draguljarna Malalan ter AŠZ Sloga) ter najboljši posamezniki, med katerimi je priznanje kot najboljši igralec prejel Ilja Krečič.
Profesor Ernesto Mari je pohvalil šolo Srečka Kosovela za odlično organizacijo, v imenu Urada za telesno vzgojo pa je profesorju Ivanu Peterlinu, ki se bo s prihodnjim šolskim letom upokojil, izročil plaketo za njegovo dolgoletno plodno delo na področju šolske telesne vzgoje.
lokostrelstvo
Uspeh
»izposojene« Sare Detela
Lokostrelci bazov-ske Zarje so zimsko sezono, ki resnici na ljubo - kot je tudi priznal trener Moreno Granzotto -ni bila najbolj uspešna, končali z lepim uspehom obetavne 14-letnice Sare Detele, ki je skupaj z ekipo iz Krmi-na, na mladinskem državnem prvenstvu v Padovi, v kategoriji kadetinj osvojila 3. mesto. Med posameznicami pa se je uvrstila na 18. mesto. »Tokrat je Sara tekmovala z ekipo iz Krmina, ker pri Zarji nimamo še drugih kadetinj. Za Saro je to res lep uspeh,« je ocenil Granzotto.
Pri Zarji so medtem začeli s poletno sezono na odprtem. »Tekmovali smo že pri San Vitu al Tagliamento in smo dosegli nekaj dobrih uvrstitev. Pred tem je deželna lokostrelska zveza v Tržiču pripravila čezmejno prvenstvo za lokostrelce do 14. leta starosti. Tu so nastopili otroci iz naše dežele in iz Slovenije,« je dejal Gran-zotto. Pri Zarji letos pričakujejo, da bodo bazovski lokostrelci še naprej dobro trenirali in napredovali. »Pridružilo se nam je nekaj mladih. Mladinski sektor zdaj sestavlja okrog deset mladih lokostrelcev. Najmlajša je Karen Hervat. Pri članih pa z nami zdaj tekmuje še Manuel Devetak, ki je do pred kratkim streljal za klub iz Tržiča,« je dejal trener Zarje. Bazovsko društvo bo tudi letos 20. junija organiziralo deželno prvenstvo v poljskem lokostrelstvu.
ODBOJKA
Nova zmaga
• i «V.I g	v«
najmlajših slogasic
Sloga Dvigala Barich - TS Volley 2:1 (25:11, 25:17, 23:25)
SLOGA DVIGALA BARICH: Čufar, Feri, Ferluga, Gornik, Hussu, Košuta, Kralj, Petaros, Počkaj, Racman, Škerk, Vitez. Trener: Martin Maver Najmlajše slo-gašice so si priigrale novo zmago, nekoliko po nepotrebnem pa so nasprotnicam prepustile točko. Naše igralke so začele zelo dobro in zlasti v prvem setu povsem na-digrale svoje nasprotnice. V nadaljevanju jim je nekoliko padla koncentracija, drugi niz so sicer osvojile, tretjega pa v končnici izgubile.
PLANINSKI SVET
Srečanje
prijateljstvo brez meja
V soboto, 24. aprila 2010 se je že v zgodnjih jutranjih urah zbrala v Bazovici skupina tridesetih tržaških planincev, članov Slovenskega planinskega društva ter planinskih sekciji Športnega društva Sloga in Smučarskega kluba Devin. Kljub muhastemu in ne navdušujočemu vremenu je bilo razpoloženje na višku, saj so se skupno podajali med prijatelje, na srečanje slovenskih planincev, ki živijo v treh različnih državah ob Jadranu: na Hrvaškem, v Sloveniji in v Italiji. To srečanje, poimenovano Prijateljstvo brez meja, povezuje člane K.D. Bazovica iz Reke, P.D. Snežnik iz Ilirske Bistrice ter tržaške planince. Letošnje je bilo že peto po vrsti in se je odvijalo na Platku v organizaciji planincev K.D. Bazovica iz Reke.
Organizatorji so goste čakali pri koči na Platku, kjer so jim pripravili topel sprejem. Izletniki so se nato razdelili v dve skupini. Manj trenirani so se podali na dvourni, manj zahtevni sprehod po gozdnih poteh v okolici koče. Za drugo skupino pa so organizatorji izbrali izredno lepo krožno pot, ki se po gozdnih poteh najprej povzpne na 1210 m visoki Klek in se po drugi strani vrne do koče. Žal pa je organizatorjem in izletnikom vreme nekoliko ponagajalo. Dež jim je sicer prizanesel, vendar poti so bile vlažne in spolzke. Zaradi nizke oblačnosti so bili prikrajšani tudi za izreden razgled, ki se odpira z vrha Kleka. Sestop pa se je nekoliko podaljšal, ker je severna pobočja, po katerih so se izletniki vračali proti koči, še prekrivala debela snežna odeja, ki je upočasnjevala korak.
Skupina udeležencev srečanje Brez meja med vzponom na Klek
Vendar vreme nikakor ni skvarilo prijateljskega vzdušja. V koči je udeležence srečanja čakalo toplo kosilo, nakar je vzdušje doseglo svoj višek. Med prijetnim druženjem, so se zvrstili še pozdravi gostitelja in gostov. Obogateni za prijateljsko srečanje, so se izletniki poslovili z obljubo, da se čez leto spet srečajo. Prihodnje srečanje bo na tržaškem.
Potepanje po Črni gori
V začetku septembra prireja Slovenko planinsko društvo Trst devetdnevni izlet v Črno goro, deželo tisočerih naravnih lepot, kulturnih zanimivosti, pa tudi izredno lepih, drznih vrhov, ki po geološki sestavi spominjajo na Julijce.
Izlet po tej izredno lepi in zanimivi državi z mestoma še neokrnjeno naravo, pripravlja SPDT v sodelovanju s pobratenim PD Integral iz Ljubljane ob tridesetletnici pobratenja obeh društev. Izlet bo vodil Rašo Androvič, ki je
po rodu Črnogorec, ob pomoči lokalnih vodnikov.
Kaj več o lepotah in posebnostih Črne gore in o poteku izleta bodo zainteresirani lahko izvedeli na informativnem sestanku, ki bo nocoj, 6. maja 2010 ob 20 uri v društvenih prostorih v Bo-ljuncu. Udeležite se ga, ne bo vam žal.
Izlet odpade
SPDT obvešča, da zaradi tehničnih razlogov odpade izlet na Sv. Urh nad Kamniško Bistrico.
Izlet na Golico (1835 m)
SPDT priredi v nedeljo 16. maja avtobusni izlet na Golico med »cvetoče kukovce« (narcize ). Do koče na Golici je približno dve uri zmerne hoje, do vrha pa še pol ure. Odhod avtobusa: trg Oerdan ob 7, Opčine hotel Danev ob 7.15. Za prijave in informacije tel. 040 220155 Livio.
SPDG: Družne planinske
poti na Banjšicah
Goriški planinci so na pot sodelovanja in prijateljstva stopili že pred več desetletji, pred štirimi leti pa so ta prizadevanja podkrepili še z novo pobudo Družnih planinskih poti. V nedeljo, 9. t.m. vabijo na skupni vodeni pohod po Banjškiplanoti. Prireja ga PD Nova Gorica, sodelovali pa bodo planinci, člani goriške sekcije CAI, SPDG, PD Brda in PD Valentin Stanič. Start bo ob 9. uri z Bat, cilj pa pri domu Krajevne skupnosti Banjšice. Zmerne hoje bo okrog tri ure.
Po Banjški planoti
Letošnja pobuda družnih planinskih poti, ki zbližuje goriške planince, bo v nedeljo, 9. t.m., peljala na Banjškoplanoto. V organizaciji Planinskega društva Nova Gorica se bo na Batah začel triurni pohod preko sv. Lovrenca v Sveto in nato preko Slemena do Kuka na Zgore-
lec. Zaključek pohoda bo pri domu Krajevne skupnosti na Banjšicah, kjer bodo za udeležence pripravili malico in napitek. Pot ni zahtevna. Po napovedih organizatorja, bo na razpolago tudi avtobusni prevoz, vendar pa je trenutno še precej nejasnosti glede števila razpoložljivih mest. Avtobusni prevoz bo izpred železniške postaje v Novi Gorici, ob 8. uri.
SPDG vabi člane in prijatelje k udeležbi na nedeljski manifestaciji, kjer bodo sodelovali, poleg novogoriškega društva, člani goriške sekcije CAI in planinci iz Brd in Kanala. Društvo naproša udeležence, da se ob 7.30 zberejo pred železniško postajo v Novi Gorici, da se uredijo zadeve glede prevoza.
13. junija tradicionalno
srečanje planincev
v Opatjem selu
SPDG pripravlja, v sodelovanju z občino Miren - Kostanjevica in turističnim društvom Cirje, vsakoletno srečanje zamejskih planincev v planinci jeseniškega območja in obmejnih krajev. Zbrali se bodo v nedeljo, 13. junija pri spomeniku na Cirju, od koder bodo krenili na pohod mimo obeležij iz prve svetovne vojne. Uradni del srečanja bo zgodaj popoldne v Opatjem selu. Predvidoma se bo srečanja udeležilo okrog 250 planincev, med temi tudi delegacija iz Prekmurja in Porabja.
/—
GLEDALIŠČE
Četrtek, 6. maja 2010
21
ljubljana - Mednarodni festival
Druga godba se bo oglašala med 19. in 25. majem
Mednarodni festival Druga godba bo letos potekal med 19. in 25. majem. Na njem se bo poleg bogatega spremljevalnega programa delavnic, filmov in predavanj zvrstilo pet koncertnih večerov.
Poleg pestrega in živahnega ljudskega glasbenega izročila prinašajo izvajalci iz 13 držav in s štirih kontinentov radikalne družbeno-politične angažmaje.Na tokratnem festivalu bo vloga osrednjih družbenopolitičnih kritikov pripadla londonski zasedbi »Peyoti for President«, ki z besedami ne bo skoparila 23. maja v Kinu Šiška. Z radikalno »slam« poezijo bo njihovo sporočilo okrepil še francoski rock pesnik Frederic Nevchehirlian. Ta bo svoje pesniško znanje in izkušnje v francoščini delil z udeleženci njegove glasbene delavnice.
Koncertni dogodki se bodo pričeli 19. maja z nastopom portugalske fado vokalistke Marize v Križankah, kjer je v sklopu festivala nastopila pred tremi leti. Tokrat se ji bo na odru pridružil pevec in kitarist Tito Paris. Oder avditorija na prostem bo naslednji večer zasedla pevka grlenih zvokov Tanya Tagaq, ki je sodelovala z Bjork ter posnela album Auk (Krik) z Mikeom Pattonom. Vodila bo tudi delavnico inuitskega petja.
Njenemu nastopu bo sledil koncert Mahmouda Ahmeda in Ale-mayehuja Esheteja z zasedbo Badume band. Izvajalca popularne etiopske
glasbe sta trden del etiopske glasbene ustvarjalnosti, ki jo je strastno gojil in spodbujal že etiopski cesar Haile Selassie, v programski knjižnici festivala opozarjajo organizatorji. V Mestu Metelkova bodo koncertni oder v Channel Zero 22. maja zasedli La Minor iz Sankt Peterburga. Glasbeno zmes črpajo iz ruskega izročila in so-cialistično-disidentskih gibanj.
V Križankah se bo 24. maja predstavila ŠKM banda z mlado Beltinško bando iz Prekmurja, tem pa bo sledil nastop skupin Dirtmusic in Tamikrest.
Slednja je pod pokroviteljstvom Chrisa Eckmana letos izdala album, ki ga kritiki štejejo za odkritja leta. Zaključni koncert Druge godbe bo v Klubu CD izvedla vsestranska glasbenica Maja Osojnik, ki živi na Dunaju.
Večer bo zaključil finski mojster joikanja - kratke pesemske oblike, Wimme Saari s kvartetom Tappanija Rinneja. Saari svojo glasbo krasi tudi s tradicionalnimi glasbenimi izročili severnoameriških Indijancev, Tuare-gov in Korzičanov. Tudi on bo na svoji glasbeni delavnici nudil učne ure joi-kanja.
Ljubiteljem dokumentarnega filma bo Druga godba 21. maja na ogled ponudila glasbeno obarvana filma Festival v puščavi: Srečanja v šotoru in Sevdah. Filmski večer v Kosovelovi dvorani bodo odprli z dokumentarnim filmom o svetovnem preprodajanju kave z naslovom Črno zlato. (STA)
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
Stalno gledališče FJK Il Rossetti
Danes, 6. maja ob 21.00 / Raimondo Pasin: »Scaffale XXI«. Režija: Corrado Travan. Nastopajo: Sara Alzeta, Adriano Braidotti, Francesca Campello, Giu-lio Morgan, Chiara Beccari in Corrado Travan. / Ponovitve: do sobote 8. ob 21.00 ter v nedeljo, 9. maja ob 17.00.
Danes, 6. maja ob 16.00 / Michael Frayn: »Copenhagen«. Režija: Mauro Avogadro. Nastopajo: Umberto Orsini, Massimo Popolizio, Giuliana Lojodice, CSS Stalno gledališče in inovacij Fur-lanija Julijska Krajina in Gledališče Emilia Romagna. / Ponovitve: v petek,7. in v soboto, 8. ob 20.30 ter v nedeljo, 9. maja ob 16.00.
V	ponedeljek, 10. maja ob 21.00 / Giuseppe Giacobazzi: »Una vita da pavu-ra«.
GORICA
Kulturni dom (Ul. Brass 20)
V	torek, 11. maja ob 20.30 / šesta predstava gledališkega festivala "Komigo', in sicer komedija Špas Teatra iz Menge-ša: »Optimist«. Režiser in igralec: Matjaž Javšnik.
_SLOVENIJA_
KOMEN
Špacapanova hiša
V	sredo, 12. maja ob 20.00 / Po literarni uspešnici Gorana Vojvinica: »Čefurji raus!«. Režija: Marko Bulc; izvedba: Aleksander Rajakovic. Nastopa: Marko Dordic.
LJUBLJANA
SNG
Veliki oder
V	soboto, 8. maja ob 19.30 / Boštjan Tadel: »Ponudba in povpraševanje«. / Ponovitve: v ponedeljek 10. maja ob 19.30.
Danes, 6. maja ob 17.00 / Anton Pav-lovič Čehov: »Platonov«. / Ponovitve: v petek, 7. in v četrtek, 13. maja ob 19.30.
V	torek, 11. maja ob 18.00 / Jean-Baptiste Poquelin Molière: »Tartuffe«. / Ponovitve: v sredo, 12. maja ob 11.00 in ob 19.30.
Mala drama
V	ponedeljek, 10. maja ob 20.00. /
Kristjan Muck: »Vehikel«.
Danes, 6. maja ob 20.00 / Ernst Lu-bitsch: »Ko sem bil mrtev«. / Ponovitve: v petek, 7. maja ob 20.00.
V	soboto, 8. maja ob 20.00 / Ulrike Sy-ha: »Zasebno življenje«.
Mestno gledališče ljubljansko
Veliki oder
V	petek, 14. maja ob 19.30 / Ivo Mar-tinic: »Drama o Marjani in tistih okrog nje«.
Danes, 6. maja ob 15.30 / Molière: »Skopuh«. / Ponovitve: v petek, 7., v soboto, 8. ob 19.30, v torek, 11. ob 16.00 in ob 19.30 ter v četrtek, 13. maja ob 19.30.
V	ponedeljek, 10. maja ob 19.30 / Percy Bayshee Shelley: »Cenci«.
V	sredo, 12. maja ob 19.30 / Bertold brecht: »Bobni v noči«.
Mala scena
V	soboto, 8. maja ob 20.00 / Simona Se-menič: »Sfantkov.si«. Ponovitve: v četrtek, 11. maja ob 20.00.
V	ponedeljek, 10. maja ob 20.00 / Conor McPherson: »Sijoče mesto«. / Ponovitve: V torek, 15. maja ob 20.00.
V	sredo, 12. maja ob 20.00 / Marius von Mayenburg: »Grdoba«.
Cankarjev dom
V	ponedeljek, 31. maja ob 9.00 in 11.00 Štihova dvorana / Priredba in pa-rafraziranje besedila po Franu Levstiku: Ira Ratej: »Martin in Gregor ali od junaka do bedaka«. Režija: Matjaž Latin. Nastopata: Pavle Ravnohrib in Boštjan Gombač.
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
Gledališče Verdi
Danes, 6. maja ob 20.30 / G. Puccini: »Madama Butterfly«. / Ponovitve: v soboto, 8. ob 17.00 in v nedeljo, 9 maja ob 16.00.
GORICA
Dvorana pokrajinskih muzejev
(Grajsko naselje)
V soboto, 8. maja, ob 20. uri / V sklopu "Snovanja 2010" bo koncert pod na-
slovom: »Glasba v točkah«. Bodo nastopali uspešni učenci, ki bodo predstavili glasbene uspehe s tekmovanj in revij 2010; vstop prost.
_SLOVENIJA_
ŠMARTNO
Občinsko gledališče
Danes, 6. maja ob 21.00 / V sklopu festivala "Jazz and wine Sconfinando 2010" koncert Gil Scott-Herona. TOLMIN
Avla Šolskega centra
V	nedeljo, 9. maja ob 19.00 / »Kadar ciprese šumijo«; zborovski koncert pesmi Ljubke Šorli ob 100 - letnici rojstva v izvedbi domačih in zamejskih pevskih zborov. Nastopajo: Dekliški pevski zbor Gimnazije Tolmin, zborovodja -Matej Kavčič; Mladinska dekliška pevska skupina Vesela pomlad, Opčine, zborovodja - Mira Fabjan; Mešani pevski tbor Canto ergo sum iz Tolmina, zborovodja - Matej Kavčič; Ženska skupina mešanega pevskega zbora Lojze Bratuž iz Nove Gorice, zborovodja -Bogdan Kralj ter Mešani pevski zbor Sv. Jernej iz Opčin, zborovodja - Janko Ban. Vstop prost!
LJUBLJANA
Cankarjev dom
Danes, 6 in v petek, 7. maja ob 19.30
Gallusova dvorana / »Orkester Slovenske Filharmonije«. Dirigent: Luca Pfaff. Solista: Milko Lazar in Bojan Go-rišek - klavir.
V	torek, 11. maja ob 19.30 Slovenska filharmonija / Nastopata: Prya Mitchell
-	violina in Polina Lescenko - klavir.
V	torek, 11. maja ob 20.30 / Cyro Baptista & Banquet iz Brazilije. Nastopajo: Cyro Baptista - tolkala in glas; Brian Marsella - klaviature; Shamir Blumenkranz - bas in Tim Keiper - tolkala.
V	torek, 11. maja ob 16.00 Gallusova dvorana / »Ujemi ritem! - Na dva, na tri, na pet!«. Nastopa: Orkester Slovenske filharmonije. Dirigentka: Živa Ploj.
V	torek, 11 .maja ob 19.30 Slovenska filharmonija / Nastopata: Priya Mitchell
-	vioina in Polina Lescenko - klavir.
Kino Šiška
Danes, 6. maja ob 21.00 Katedrala / Koncert: »YU GO! Overflow iz Hrvaške, Superhiks iz Makedonije in Bul-dogi iz Slovenije«.
V	nedeljo, 9. maja ob 20.00 Katedrala / Nasopa skupina Tindersticks iz Velike Britanije.
RAZSTAVE
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1):na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto.
Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. / Na ogled je razstava Gio-vannija Tallerija: »Orizzonti limpidi di liberta«.
Muzej Revoltella - (Ul. Diaz 27): je na ogled razstava slikarja Giorgia Carme-licha pod naslovom : »Futuristicherie (Viaggi d'arte tra Trieste, Roma e Praga«. Na ogled je tudi razstava: »Futu-rismo russo. Opere di una collezione«. Urnik: od 10.00 do 18.00. / Za več informacij: tel.: 040 - 6754350; fax: 0406754137; e-mail: revoltella@comu-ne.trieste.it.
Železniški muzej na Campu Marziu (Ul. Giulio Cesare 1): Stalna razstava železniske postaje. Urnik: od 9.00 do 13.00. / Za več informacij: tel.:040-3794185; fax: 040312756.
Palača Costanzi - dvorana Umberto Veruda (Trg Piccola 3): Je na ogled razstava pod naslovom: »Pinocchio«. Urnik: od 10.00 do 13.00 ter od 17.00 do 20.00.
Palača Gopcevich - dvorana Attilio Selva (Ul. Gioachino Rossini 3): je a
ogled fotografska razstava pod naslovom. »Due fiorini soltanto - Sebastia-nutti e Benque fotografi a Trieste«. Urnik: od 9.00 do 19.00.
Občinska palača (Trg Unita 4): razstavlja Edi Zerjal pod naslovom: »La spi-
PRIREDITVE
ritualita dell'acqua«. Urnik: od 10.00 -13.00 in od 17.00 do 20.00. OPČINE
Prosvetni dom: je na ogled razstava »Marjo Sosič in njegove skulpture«.
Bambičeva galerija: v soboto, 8. maja ob 20.30, bo otvoritev slikarske razstave umetnika Vincenza Cecheta pod naslovom: »Sprehodi«. Predstavila ga bo mag. Jasna Merku. Glasbena medigra: harmonikar Aleksander Ipavc. Razstava bo odprta do 30. maja, tudi ob sobotah in nedeljah.
REPEN
Muzej Kraška hiša: do 16. maja je na ogled fotografska razstava Rafka Dol-harja pod naslovom: »Podobe s prehojenih poti«. Urnik: ob urah odprtja muzeja (nedelje in prazniki: od 11.00 do 12.30 in ob 15.00 do 17.00, ali po dogovoru: 040 - 327240). ZGONIK
COŠ Prvi Maj 1945: skupaj s šolo Lojze Kokoravc Gorazd, vabita na otvoritev fotografske razstave Biserke Cesar pod naslovom: »Afriški pogledi otrok«, ki bo v petek, 7. maja ob 15.30 na šoli v Zgoniku. Urnik: med tednom od 10.00 do 16.00, od 10. do 21. maja.
NABREŽINA
Kavarna Gruden: je na ogled razstava Klavdije Marušič: »Kraški samotarji«. Urnik ogleda: v času odprtja kavarne.
ŠKEDENJ
Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. DOLINA
Cerkvica Sv. Martina: danes, 6. maja ob 19.30 bo odprtje razstave Piera Cone-stabo: »Po reki časa«. Glasbo točko bo oblikoval duo harf iz glasbene matice Trst Paola Gregorčič in Martina Ca-recci - prof. Tatiana Donis. Razstava bo odprta od 6. do 11. maja v sklopu Ma-jence s sledečim urnikom: v petek, 7. od 19.00 do 22.00; v soboto, 8. maja od 18.00 do 22.00; v nedeljo 9. od 16.00 do 22.00; v ponedeljek, 10. od 19.00 do 22.00 ter v torek, 11. maja od 18.00 do 19.00. GORICA
Galerija A. Kosič (Raštel 5-7, Travnik 62) je na ogled razstava akvarelov in olj slikarja Andreja Kosiča. Urnik: od torka do sobote med 8.30 in 12.30 ter med 15.30 in 19. uro.
Kulturni Center Lojze Bratuž: je na ogled razstava pod naslovom: »Skriti obrazi Aleksandrije«.
Kulturni dom: do 8. maja je na ogled dokumentarna razstava: »Ko je umrl moj oče - Quando mori mio padre - risbe in pričevanja iz koncentracijskih taborišč na italijanski vzhodni meji (1942 -1943)«. Razstavo so uredili prof. Metka Gombač in Boris Gombač.iz Muzeja novejše zgodovine v Ljubljani ter dr. Dario Matiussi iz Inštituta za zgodovino »Leopoldo Gasparini«.
Palača della Torre (Ul. Diaz 1/1 v Me-dei): še danes je na ogled »1/1 Me-deART gallery« razstavljata Miran Vi-žintin digitalne fotografije iz serije »Delicate Sound of Colours« in Daniele Bianchi skulpture Urnik: od petka do sobote med 17. in 19. uro, ob nedeljah med 10.30 in 12. uro). DOBERDOB
Galerija Modras:V soboto, 8. maja ob 17.00 bo odprtje skupinske razstave mednarodne likovne kolonije »Mono-šter 2008« iz Madžarske. Razstava bo na ogled do 20. maja.
RONKE
Kavarna Trieste (Trg Oberdan): v nedeljo, 9. maja ob 11.00 bo odprtje razstave fotografij Borisa Prinčiča z naslovom: »Cvetje, vrtovi in kozmična harmonija«. Ogled bo možen do 12. junija.
ROMANS
V langobardski dvorani v občinski stavbi: je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904.
_SLOVENIJA_
SEŽANA
Kosovelov dom (Mala galerija Mira Kranjca): je na ogled slikarska razstava Magdalene Cej.
Kosovelov dom: (Velika galerija): do 4.
junija je na ogled razstava Megije Ur-šič Calci pod nasovom: »Muza v mozaični odeji«. Urnik: od ponedeljka do petka od 8.00 do 16.00.
Kosovelov dom: je na ogled razstava fotografij Riccardija Toffolettija pod naslovom: Znotraj vasi - Nadiške doline 1968. KOPER
Središče Rotunda (Destradijev trg 11, stari zapori): je na ogled fotografska razstava foto kluba »Žarek«.
PORTOROŽ
Skladišče soli Monfort: je na ogled slikarska razstava umetnika Tona Lapaj-ne pod naslovom: »Zemlja v nebu«. Rastava bo trajala do junija.
SEČOVLJE
Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. PADNA
Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. LOKEV
Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ
Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14.00 in 16.00 ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL
Štorževa galerija (Štanjel 29): je na
ogled razstava Antona Rupnika »Olja na platnu«. Razstava je na razpolago do aprila. Urnik: odprta v sobotah, nedeljah in praznikih ter po dogovoru tudi ostale dneve.
AJDOVŠČINA
Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava.
Muzejska zbirka Ajdovščina odprto v sobotah, nedeljah in praznikih od 13. do 18. ure. Za najavljene skupine je ogled možen tudi izven urnika.
Pilonova galerija: je na ogled razstava Radka Oketiča pod naslovom: »Ilustracije in satira«.
NOVA GORICA
Muzejske zbirke Goriškega muzeja:
Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. Gora - zaprta do nadaljne-ga zaradi popravila prostorov; Grad
Popravek
V napovedi o predvajanju dokumentarca Trenutek reke - Il tempo del fiume je prišlo do napake: dvojna projekcija bo namreč danes in ne včeraj, kot se je zapisalo predstavnikom produkcije filma. Tako bo drevi ob 21. uri v Art Kinu Odeon ena od režiserk, Nadja Velušček, predstavila film v Izoli, medtem ko bo druga režiserka, Anja medved, ob 19. uri prisostvovala odprtju Dnevov etnografskega filma v Ljubljani.
Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). KANAL
V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča.
Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00
do 18.00. TOLMIN
Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. KOBARID
Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LJUBLJANA
Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00.
Galerija Kapelica (Kersnikova 4): je na
ogled razstava Marka A. Kovačiča pod naslovom: »Prometerjeve iskre«.
Galerija CD: do 13. junija je na ogled kulturno-zgodovinska razstava »Armenska tradicja med svetom in svetim«.
Mala Galerija: do 23. maja je na ogled rastava armenskega slikarja, ilustratorja in scenografa Ašota Bajandurja (1947 - 2003). Vstop prost.
Narodna in univerzitetna knjižnica: je na ogled razstava knjig: »Zakladi Univerzitetne knjižnice v Budimpešti ob njeni 450-letnici«.
GLASBA
22
Četrtek, 6. maja 2010
AVTOMOBILI
/
alfa romeo - Po dolgem prerekanju glede imena novega modela
Giulietta se vrača, mit iz prejšnjega stoletja spet tu
Štirje motorji in dve stopnji opreme - Že v osnovi bogato opremljena
Glede imena so se v Turinu kregali kar nekaj časa, marsikaj je bilo odvisno od tega, če bodo ali ne svoj zadnji proizvod izvažali v Združene države ali ne. Ob koncu je padla čustvena in najbrž tudi nekoliko vraževerna odločitev: nova alfa se bo imenovala giulietta. Najbrž upajo, da bo nova jul-ka ponovila uspeh mitične giuliette iz petdesetih in šestdesetih let prejšnjega stoletja, ko je alfa s tem imenom bila sen vsakega ljubitelja jeklenih konjičkov in je, kljub takrat relativno visoki ceni, šla za med.
Nova giulietta je naslednica že dokaj dotrajane alfe 147, še zlasti v prednjem delu ponavlja oblikovalski slog mita, tako da je s tega vidika razočarala marsikoga, ki je imel pred očmi elegantno silhueto stare giu-liette. Spominja torej na mita, je pa prednji del le bolj napadalen. Nova maska s tipičnim Alfinim logom vsekakor privlači poglede, izstopata pa tudi prednja dva žarometa z dodanimi LECD svetili. Če jo gledamo z boka, so se oblikovalci spet poigrali s starimi trikom, ki ga pri Alfi uporabljajo že vrsto let: videti je nekako kot mešanica kupeja in limuzine, čemur pripomore dejstvo, da kljuke v zadnjih vratih ni tam, kjer bi morala biti. Ob pomoči zarezanih bočnih črt nad prednjim in zadnjim kolotekom so giuliet-ti povečali »mišično« maso, kar bo novinki nedvomno pomagalo v neizprosnem boju z najbolj napadalnimi nemškimi in japonskimi tekmeci. Zadnji del so precej agresivno kupejevsko odsekali in luči z LED svetili oblikovali tako, da avto od zadaj deluje športno široko in čvrsto. Giulietta, ki meri v dolžino 4,35 metra (medosna razdalja je 2,63 metra), ima skladno celostno podobo, ki na izpostavljenih karoserijskih delih ne pozabi poudariti tudi svojega športnega jaza.
Namenili so ji paleto štirih motorjev, in sicer dva dizelska in dva bencinska. Vsi imajo tudi turbinski polnilnik in so v skladu z Euro 5 okoljevarstvenimi standardi, opremljeni pa so tudi s sistemom start&stop.
Oba bencinska motorja sta 1,4-litr-ska. Manjši zmore 120 KM, močnejši pa 170 KM, oba pa sta opremljena s tehnologijo krmiljenja ventilov multiair. Šibkejši dizel je 1,6-litrski s 105 KM, močnejši pa 2-litrski s 170 KM, oba z dovodom goriva po skupnem vodu druge generacije. Vse giuliette so opremljene s šeststo-penjskim ročnim menjalnikom, prihodnje leto pa bodo kupcem ponudili tudi samodejni menjalnik z dvojno sklopko.
Na voljo bo tudi visoko zmogljiva športna različica quadrifoglio verde (1750 kub.) z 235 KM, s pospeškom do 100 km/h v 6,8 sekunde in z največjo hitrostjo 242 km/h.
Giulietta bo na voljo z dvema različicama opreme (progression in distinctive) ter z dvema paketoma dodatne opreme (sport in premium). Velja poudariti, da so vse giuliette že v osnovni različici dokaj bogato opremljene. Cena osnovnega modela je 20.30 evrov.
vpoklici
Lexus GX po popravkih v Ameriki spet prodajajo
Dva tedna potem, ko je ameriški Consumer Report pokazal na težave z ESP luksuznega SUV lexus GX, se prodaja nadaljuje. V izjavi Lexusa je zapisano, da so inženirji uspeli hitro ugotoviti težavo v softwaru, ki bi lahko kljub ESP dovolila, da zajetni terenski kombi ob odvzetem plinu prehiti zadek. Hkrati so obvestili vse lastnike, da lahko pridejo na zamenjavo softwara. Ameriški novinarski kolegi so med preskušanjem tega velikega terenca prišli do ugotovitev, da je poglavitni elektronski varnostni sistem ESP popolnoma zatajil, to pa bi lahko za posledico imelo prevrnitev vozila. Na podlagi materialnih dokazov so pri Lexusu oziroma Toyoti nastale težave vzeli takoj pod drobnogled in do nadaljnjega ustavili prodajo tega modela. A to ni bil edini ukrep. Vsem dosedanjim lastnikom so za čas odpravljanja težav ponudili možnost nadomestnega avtomobila. V to zgodbo pa se je vpletel tudi ameriški nacionalni urad za varnost v prometu (NHTSA - National Highway Traffic Safety Administration), ki voznike lexusa GX opozarja, naj bodo zelo previdni med vožnjo.
Stran pripravil Ivan Fischer
vw - Električni prototip predstavili v Hannovru
Bodoči taksiji električni »milano«
Z enim polnjenjem bo baje lahko prevozil 300 km z najvišjo hitrostjo 120 km/h
Na gospodarskemu sejmu v Hannovru je VW predstavil povsem novo električno gnano vozilo, ki je razvito v popolnem sozvočju z bodočimi potrebami mestnih taksi služb.
Novi nemški mini-MPV prototip (dolžina: 373 cm, širina: 166 cm, višina: 160 cm, masa avtomobila: okoli 1500 kg) najavlja možni velikoserijski videz novega mini-eno-prostorca iz družine najavljenega modela up. Posebnost hannovrske študije predstavlja »taksi« izvedena zasnova, zato na sopotni-kovi strani ne najdemo dveh bočnih vrat, temveč samo ena z inovativnim sistemom odpiranja, ki deluje podobno kot običajna drsna vrata pri večini avtomobilov, vendar z nasprotno smerjo odpiranja. Tudi voznikova stran je opremljena samo z enimi vrati. Nekatere izmed uporabljenih oblikovnih rešitev pri tem električno gnanem prototipu pa obujajo spomin na legendarni Volkswagnov »samba bus« iz petdesetih let prejšnjega stoletja. Koncept se imenuje »milano taxi« in ponuja odločno boljši vstop in izstop iz kabine. Z enim polnjenjem bo baje lahko prevozil 300 km z najvišjo hitrostjo 120 km/h.
citroen - Predstavitev v okviru svetovne razstave v Šanghaju
Metropolis v čast kitajskemu razvoju
Imeniten dizajn za francosko konceptno hibridno limuzino - Hidropnevmatsko vzmetenje
V Šanghaju so te dni odprli svetovno razstavo, v tem okviru pa je Citroen v francoskem paviljonu razstavil svoj koncept »metropolis«, ki bo tam na ogled do konca letošnjega oktobra.
Vozilo je zasnovano kot poklon kitajskemu gospodarskemu razvoju in tamkajšnjemu rastočemu avtomobilskemu trgu, ki postaja iz leta v leto zahtevnejši. Svetovna razstava v Šanghaju je priložnost, da znamka Citroen potrdi svoj mednarodni značaj in da po 20 letih navzočnosti na Kitajskem ponovno pokaže pomembnost, ki jo namenja zahtevam in pričakovanjem tega trga. Hibridi so danes v modi in tudi metropolis spoštuje ta trend. Poganja ga »konvencionalni« prisilno polnjeni dvoli-trski šestvaljnik z 272 KM ter električni motor, ki zmore med 40 in 70 kW (55-95 KM). Vozilo je zmožno avtonomne vožnje na električni pogon, pri večjih zahtevah pa oba motorja združita moč, pri čemer emisije še naprej ostajajo zavidljivo majhne -s 70 grami CO2 na kilometer so te le za dobro petino tistih, ki jih proizvede enako zmogljiv avtomobil takšnih zmoglji-
vosti. Citroen ostaja tudi v tem konceptu zvest sistemu hidropnevmatskega vzmetenja, vgradili pa so še štirikolesni volan in aktivno zadnje zračno krilo.
Limuzina metropolis imenitnega dizajna in skladnih linij predstavlja zgled glede velikosti, avantgardnosti in dina-
mičnosti, ki je lastna tudi vsem velikim velemestom z nesporno privlačnostjo. Da bi se čim bolj približali pričakovanjem omenjenega hitro rastočega trga, je konceptno vozilo v celoti zasnovala mednarodna oblikovalska ekipa Citroën, ki že od leta 2008 dalje deluje v Šanghaju.
/
RADIO IN TV SPORED
Četrtek, 6. maja 2010
23

18.40 20.25
20.30 20.50
Rai Tre
SLOVENSKI PROGRAM
Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje)
Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela)
Teletekst: str. 316 - 342 - 343
Čezmejna TV: Primorska kronika Tv Kocka: Kamorkoli naokoli... po svetu: Mala žonglerka Deželni Tv dnevnik Vabilo v gledališče: Zaljubljeni v smrt, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik SLO 1
^ Rai Uno
6.00 Aktualno: Euronews
6.10 14.10 Aktualno: Bonta sua
6.30 Dnevnik, vremenska napoved in
prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina 10.00 Aktualno: Verdetto finale 11.00 Aktualno: Occhio all spesa 11.25 17.00 Dnevnik in vremenska napoved
12.00 Variete: La prova del cuoco 13.30 20.00, 23.15 Dnevnik 14.00 Dnevnik - Gospodarstvo 14.30 Variete: Festa italiana 16.15 Aktualno: La vita in diretta 16.50 Dnevnik - Parlament 18.50 Kviz: L'Eredita (v. C. Conti) 20.30 Kviz: Soliti ignoti - Identita ignote 21.10 Nan.: Donna Detective (i. L. L. del-la Rovere)
23.20 Aktualno: Porta a porta (v. B. Ve-spa)
0.55 Nočni dnevnik in vremenska napoved
Rai Due
6.00 Variete: Scanzonatissima 6.10 13.50 Dnevnik - Zdravje 33 6.20 Dok.: Linosa sconosciuta e favolo-sa
6.40 Aktualno: Tg2 Si viaggiare 7.00 Variete: Cartoon Flakes, vmes Zorro
8.15 L'albero azzurro
9.00 Aktualno: Il cercasapori - Sms
Consumatori 9.45 Aktualno: Rai Educational - Cult
Book Classic 10.00 Aktualno: Tg2 punto.it 11.00 Variete: I fatti vostri 13.00 20.30, 23.20 Dnevnik 13.30 Aktualno: Tg2 Costume e societa 14.00 Aktualno: Il fatto del giorno 14.45 Aktualno: Italia sul Due 16.10 Nan.: La signora del West 16.55 Kviz: Cuore di mamma 18.05 Dnevnik - L.I.S. 18.10 Dnevnik in športne vesti 19.00 Variete: Secondo Canale 19.35 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 20.25 Žrebanje lota 21.05 Aktualno: Annozero (v. M. Santoro) 23.35 Aktualno: Peccati - I sette vizi ca-pitali
^ Rai Tre
6.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes II caffe di Corradino Mineo, Italia, istruzioni per l'uso 7.30 Deželni dnevnik 8.00 Dok.: La Storia siamo noi 9.00 Aktualno: Dieci minuti di... pro-
grammi dell'accesso 9.10 Aktualno: Figu - Album di persone notevoli 9.15 Aktualno: Speciale Cominciamo
bene - Prima 10.10 Aktualno: Cominciamo bene, sledi Cominciamo bene 10.30 Aktualno: Speciale Tg3 12.00 Dnevnik, vremenska napoved in
športne vesti 12.25 Aktualno: Tg3 Chiediscena 12.45 Aktualno: Le storie - Diario italiano
13.10 Nad.: Julia - La strada per la felicita 14.00 19.30, 0.10 Deželni dnevnik in vremenska napoved 14.20 Dnevnik in vremenska napoved 14.50 Aktualno: Tgr Leonardo, sledi Tgr Neapolis
15.10 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 15.15 Variete: La Tv dei ragazzi di Raitre,
Melevisione in Tg3 GT Ragazzi 16.10 Variete: Trebisonda 17.00 Aktualno: Cose dell'altro Geo, sledi Geo & Geo
18.10	Vremenska napoved
19.00	21.05 Dnevnik
20.00	Variete: Blob
20.15	Nan.: Il principe e la fanciulla
20.35	Nan.: Un posto al sole
21.10	Nan.: Law & Order
23.20	Variete: Parla con me
0.00	Nočni deželni dnevnik in vremenska napoved
Rete 4
Nan.: Magnum P.I. Nan.: Charlie's Angels Nan.: Nash Bridges Nan.: Carabinieri 4 17.10 Dnevnik - kratke vesti in prometne informacije Nan.: Distretto di polizia 3 Nan.: Un detective in corsia Aktualno: Popoldanski Forum Nan.: Wolff - Un poliziotto a Ber-lino
Nad.: Sentieri
Film: La guerra privata del mag-giore Benson (kom., ZDA, '55, r. J. Hopper, i. J. Adams, C. Heston) Dnevnik in vremenska napoved Nad.: Tempesta d'amore Nan.: Walker Texas Ranger Film: Qualcosa di cui... sparlare (kom., ZDA, '94, r. L. Hallstrom, i. J. Roberts)
12.00 12.55 14.05 15.10
16.10 16.35
18.55 19.35 20.30 21.10
21.50 0.10 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 23.25 Film: Revenge - Vendetta (dram., ZDA, '89, r. T. Scott, i. K. Costner) 1.45 Nočni dnevnik, pregled tiska in vremenska napoved
Canale S
8.40
10.00 11.00 13.00 13.40 14.10 14.45
16.15
18.00
18.50
20.00 20.30
21.10 23.30
Dnevnik - Pregled tiska Dnevnik, prometne infomacije, vremenska napoved, borza in denar Aktualno: Mattino cinque (v. F. Pa-nicucci, C. Brachino) Dnevnik - Ore 10 Aktualno: Forum Dnevnik, okusi, vremenska napoved Nad.: Beautiful Nad.: CentoVetrine Resničnostni show: Uomini e donne
Aktualno: Pomeriggio cinque (v. B. D'Urso)
Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved
Kviz: Chi vuol essere milionario (v. G. Scotti)
Dnevnik in vremenska napoved Variete: Striscia la notizia - La voce dell'influenza (v. Ficarra & Pi-cone)
Nan.: Ris Roma - Delitti imperfetti Aktualno: Terra!
O Italia 1
6.05 Nan.: Reba 6.40 17.40 Risanke 8.50 Dok.: Capogiro 10.35 Nan.: Grey's Anatomy 12.25 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Risanka: American Dad 14.05 Resničnostni show: La Pupa e il
Secchione - Il ritorno 14.20 Risanka: I Griffin 14.45 20.05 Risanka: Simpsonovi 15.10 Nan.: Kyle XY 16.10 Nan.: Jonas 16.40 Nan.: Sonny tra le stelle 17.15 Nan.: True Jackson, VP 19.30 Nan.: La vita secondo Jim 20.30 Kviz: Cento x cento (v. E. Papi) 21.10 Kviz: Fenomenal (v. T. Mammuca-ri)
23.35 Variete: Mai dire Pupa 0.00 Film: La terza stella (kom., It., '04, r. A. Ferrari, i. A. Besentini, F. Villa)
^ Tele 4
7.00	8.30, 13.30, 16.30, 19.30, 23.02
Dnevnik
8.05	Pregled Tiska
9.00	Variete: Domani si vedra
9.30	12.05 Klasična glasba
10.00	Nan.: Ai confini dell'Arizona
10.50	Talk Show: Formato famiglia
12.00	16.00 Dnevnik - kratke vesti
12.45	Aktualno: La provincia ti informa
14.05	Variete: ... Copertina da Udine
15.05	Šport: Volley Time
17.00	Risanke
19.10	Aktualno: Conosciamo i nostri
ospedali
20.00	Športne vesti
20.05	Aktualno: Musa Tv
20.30	Deželni dnevnik
21.00	Nan.: Cold Squad
22.45	Aktualno: Il Rossetti
23.35	Dnevnik Montecitorio
23.40	Film: A better tomorrow 2 (krim., '87, r. J. Woo, i. L. Cheung, C. Y.Fat)
LA 6.00 7.00
10.00 11.00 11.10 12.30 13.05 14.05
16.00
18.00 19.00 20.00 20.30 21.10 23.15
La 7
Dnevnik, horoskop in prometne informacije
Aktualno: Omnibus, sledi Omnibus Focus
Punto Tg, sledi Omnibus Life Aktualno: Due minuti un libro Nan.: Matlock Dnevnik in športne vesti Nan.: The District Film: Operazione Siegfried (pust., V.B., '75, i. T. Savalas, R. Culp, J. Mason)
Dok.: Atlantide - Storie di uomini
e di mondi
Nan.: Relic Hunter
Nan.: Crossing Jordan
1.15 Dnevnik
Aktualno: Otto e mezzo
Resničnostni show: S.O.S. Tata
S.o.S. Adolescenti - Istruzioni per
l'uso
(t Slovenija 1
6.10 Kultura, sledi Odmevi 7.00 8.00, 9.00, 10.00, 15.00 Poročila
7.05	8.05, 9.05 Dobro jutro
10.05	Otr. nan.: Telebajski 10.30 Kviz: Male sive celice (pon.)
11.15	Nan.: Berlin, Berlin 11.40 Omizje (pon.) 13.00 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.20 Nan.: Danes dol, jutri gor (pon.) 13.50 Piramida (pon.) 15.10 Mostovi - Hidak
15.45	Ris. nan.: Cofko Cof
16.05	Kratki igr. film: Ko mame ni doma 16.20 Enajsta šola
17.00 Novice, kronika, šport in vremenska napoved 17.20 19.50 Gledamo naprej 17.30 Odd. za mlade: (Ne)pomembne
stvari: zdravje
18.25	Žrebanje deteljice
18.35	Risanke
19.55	Tednik
20.45	Dok. odd.: Somrak človeka 21.50 Minute za jezik 22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme
23.05	Osmi dan 23.40 Globus (pon.)
(t* Slovenija 2
6.30 9.00, 1.30 Zabavni infokanal 7.00 Infokanal 8.00 Otroški Infokanal 11.00 Globus (pon.) 11.30 Iz arhiva Tv dnevnik 06.05.1992
11.55	Dok. odd.: Kapitan Cook (pon.)
12.45	Dok. odd.: Ogroženi raji (pon.) 14.10 Na lepše (pon.) 14.40 Slovenska jazz scena 16.00 Evropski magazin - oddaja Tv Maribor
16.30 Pomagajmo si - oddaja TV Koper
Capodistria 17.00 Mostovi - Hidak (pon.) 17.30 To bo moj poklic (pon.) 18.00 Prava ideja!
18.25	Izobr. nan.: Mi znamo (pon.)
18.45	Igrana nan.: Dr. Who 20.00 Resničnostni šov: Kdo gre v Afriko?
20.50 Film: Strašni vrtovi
22.25	Tranzistor
23.00 Nad.: Sodelavka
23.50 Film: Praško veleposlaništvo (pon.)
Koper
13.45 14.00
14.20 14.30 15.15 15.45 16.15 16.50 17.15 18.00 18.35 18.40 19.00 19.25 20.00 20.15 20.30 22.30 22.50
8.00
9.00 9.05 10.05 11.00
18.00 18.40 20.00
20.30 21.30 22.45 0.00
Dnevni program
23.55 Čezmejna Tv - TG R FJK
Deželne vesti
Euronews
Iz arhiva po vaših željah
Nautilus
City folk
Srečanje z...
Alpe Jadran
Srečanja v skupnosti Italijanov
Pomagajmo si
23.50 Vremenska napoved
23.30 Primorska kronika
22.05 Vsedanes - TV dnevnik
Športna oddaja
Back stage Live
Avtomobilizem
Športna oddaja
Primorska kronika
Izostritev
i Tv Primorka
Dnevnik - Tv Primorka, vremenska
napoved, kultura in videostrani
10.00 Novice
19.00, 23.30 Mozaik
17.20 Hrana in vino (pon.)
12.00, 13.00, 14.00, 15.00 Video-
strani z novicami
Mladi upi
Pravljica
23.00 Dnevnik - Tv Primorka, vremenska napoved, kultura in Polja Evrope
Pod drobnogledom Glasb. odd.: Naj viža Monitor (pon.) Videostrani
RADIO TRST A
7.00, 13.00,19.00 Dnevnik; Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Glasbena skrinjica; 9.00 Radio paprika; 10.00 Poročila; 10.10 Odprta knjiga; 11.00 Studio D; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Z goriške scene; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Klasični magazin; 18.00 Kulturne diagonale, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.009.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 6.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska in vremenska napoved; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 10.00 RK svetuje za zdravje; 12.30 Opoldnevnik; 13.30-15.00 Aktualno; 14.45 Poslovne informacije Primorske; 15.30 DIO; 16.15 Glasba po željah; 17.10 Prireditve, planinski vodnik, kinospored; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Obračun - satirična oddaja (pon.); 18.30 Glasbena razglednica; 19.00 Dnevnik; 20.00-22.00 Glasbeni abonma ; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Od glave do repa, hip hop in valterap.
RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 9.00 Doroty e Alice; 9.33 Moda ali pogovor s psihologinjo; 10.00 Replay; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 13.00 Svetnik dneva in Vse najboljše; 14.35 Euro notes; 15.05 Pesem tedna; 15.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 Duša in telo; 19.00 Glasbeni spored; 20.00 Radio Ca-podistria Sera; 20.00 Odprti prostor; 21.00 Moda ali pogovor s psihologinjo; 21.35 So-gni di vacanza; 23.00 Melopea; 0.00 RSI
SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.30 Kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 6.50 Kaj odmeva po Sloveniji; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Ultrazvok, oddaja o zdravju; 10.10 Prvi odcep desno; 11.15 Evrožvenket; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.05 Kratek stik; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Večer domačih pesmi in napevov; 21.05 Literarni večer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Stari gramofon; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva.
SLOVENIJA 2
5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Koledar kulturnih prireditev; 9.15 Šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Reportaža; 11.35 Obvestila; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Danes do 13.-ih; 13.30 Spored; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.10 Popevki tedna; 16.45 Četrtkov klicaj; 17.10 Frekvenca X; 17.45 Šport; 18.00 Slo top 30, lestvica; 18.50 Napovedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Odprti termin; 21.00 Galerija; 21.35 Minute za Country; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Proti etru.
SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.25 Glasbena jutranji-ca; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Operna ura; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kulturni globus; 13.30 Operni umetniki; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Na ljudsko temo; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Mladi vir-tuozi; 17.00 Izšlo je; 17.30 Banchetto musicale; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.25 Sporedi; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Iz arhiva Simfonikov RTVS; 22.05 Igra; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek.
RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.0012.00 Sedmi dan (105,5 MHZ).
Primorski
r	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst
Izdajatelj:
Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958
email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba
Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958
Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 210,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS
Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.
32	Torek, 6. maja 2010
V REME, ZAN IMIV O S TI
jasno
zmerno oblačno
oblačno
^ rahel
dež
a A zmeren ÜÜ dež
óVr
nevihte
veter
megla
rahel sneg
z
sneg
mocan
sneg
fjlAJUUi.l
topla fronta
hladna fronta
okluzija
izobara
, središče ' a središče ' ciklona ^anticiklona
VREMENSKA SLIKA
o
GRADEC
11/19
M
5U3 TRBIŽ O 5/14
CELOVEC
O 10/18
O 8/13 KRANJSKA G.
seDAL ^
ČEDAD O
12/17 fJv
ó«
O
TRŽIČ
11/17 O
KRANJ

O 10/17 S. GRADEC
CELJE 11/19 O
MARIBOR
o 11/20
PTUJ
O
M. SOBOTA
O 12/20
LJUBLJANA/p
GORICA rt O N. GORICA	12/18 V N. MESTO 12/19 J
V3/1S 0 13/18 POSTOJNA	„ O
13/18 .^l^l8 010/14
x"V) KOČEVJE ^ Mm^c^ . "O f> PORTOROŽ O	-- —' - ČRNOMELJ
\A 14/18 r—
„„„T... REKA 14/19 OPATIJA ,
ZAGREB 13/20 O
POREČ
Tli
^NAPOVED ZA DANES'
Po nižinah in ob morju bo prevladovalo spremenljivo vreme, tu pa tam se bodo pojavljale nevihte, pogostejše bodo v nižinskem pasu. Občasno bodo nastali močnejši nalivi. Ob morju bo pihal okrepljen jugo.
Spremenljivo do pretežno oblačno bo. Pojavljale se bodo krajevne plohe in posamezne nevihte, ki bodo pogostejše v zahodni Sloveniji. Na vzhodu bodo tudi krajša sončna obdobja. Pihal bo jugozahodni veter.Najnižje jutranje temperature bodo od 9 do 14, najvišje dnevne od 13 do 18, v severovzhodni Sloveniji okoli 20 stopinj C.
Območje nizkega zračnega pritiska , ki se nahaja nad Sre-dozemljemse bo v četrtek pomaknil proti severni Italiji.V višjih plasteh ozračja bo dotekal bolj hladen zrak, ki bo pripomogel k nestabilnosti atmosfere, zlasti popoldne.
Ciklonsko območje s frontalnim valom se bo čez dan pomaknilo nad srednjo Evropo. Z jugozahodnim vetrom doteka k nam nekoliko hladnejši in še vedno bolj vlažen zrak.
DOLŽINA DNEVA
Sonce vzide ob 5.46 in zatone ob 20.18
Dolžina dneva 14.32
r LUNINE MENE ^
Luna vzide ob 2.12 in zatone ob 12.36
A
BIOPROGNOZA Vremenski vpliv bo obremenilen, z vremenom povezane težave bodo pogoste, okrepljeni bodo tudi nekateri bolezenski znaki. Priporočamo večjo previdnost.

MORJE
Morje je razgibano, temperatura morja 16,9 stopinje C.
PLIMOVANJE
Danes: ob 2.29 najnižje -11 cm, ob 7.07 najvišje 4 cm, ob 13.03
najnižje -28 cm, ob 20.07 najvišje 37 cm. Jutri: ob 2.40 najnižje -201 cm, ob 7.58 najvišje 11 cm, ob 13.42 najnižje -30 cm, ob 20.22 najvišje 42 cm.
TEMPERATURE V GORAH OC
500 m...........1 4 2000 m............ 1
1000 m............ 9 2500 m...........-3
1500 m............ 4 2864 m...........-4
UV INDEKS
UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah dosegel do 7, v gorah do 8.
rß
TOLMEČ O
1/15
M
TRBIŽ O
0/14
O
GRADEC
9/19
CELOVEC
O 8/18

O 6/13 KRANJSKA G.
O 8/17 S. GRADEC
VIDEM O
8/18
ČEDAD O
9/17
PORDENON
9/17

GORICA O
11/18
O N. GORICA
11/17
TRST
13/18
PORTOROŽ O i-,
12/18
TRŽIČ	CELJE 9m
9/17	°
KRANJ (
LlUBLJANA
10/18
POSTOJNA O 8/14
KOČEVJE
MARIBOR
0 9/20
PTUJ
O
M. SOBOTA
O 10/20
tiiMftr ^	REKA 12/19
) UMAG OPATIJA
PAZIN O
ZAGREB 11/20 O
(NAPOVED ZAJUTRI
Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER
Po vsej deželi bo prevladovalo spremenljivo vreme s plohami in nevihtami. Padavine bodo pogostejše v predalpskem svetu in po nižinah zlasti v popoldanskem času.
Jutri in v soboto bo v zahodnih krajih pretežno oblačno, občasno bo še deževalo. Drugod bo spremenljivo oblačno, na vzhodu tudi delno jasno. Možne bodo še posamezne krajevne plohe ali nevihte.
svetovna zDravstvena organizaciJa
Spletna stran o strupenih kačah in protistrupih
ŽENEVA - Strupene kače letno pičijo okoli pet milijonov ljudi, zaradi njihovih pikov pa vsako leto umre najmanj 100.000 ljudi. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je zato v torek odprla spletno stran, na kateri je moč dobiti informacije o strupenjačah in protistrupih, da bi zmanjšala število smrti zaradi kačjih pikov.
Najpogosteje zaradi pikov kač umrejo ženske, otroci in kmetje z revnih podeželskih območij, kjer zdravstveni sistem ne omogoča ustreznega zdravljenja. Kot še piše v sporočilu za javnost WHO, piki strupenjač lahko povzročijo zastoje v dihanju, izkrvavi-tev, odpoved ledvic ali poškodbe tkiva, zaradi katerih je treba amputirati ude.
Po mnenju WHO je veliko številno smrtnih žrtev kačjih pikov med drugim posledica tega, da v številnih državah ni ustreznih protistrupov ali pa ni dostopa do informacij o razpoložljivih
protistrupih. "Številne države nimajo dostopa do protistrupov, ki jih potrebujejo. Druge uporabljajo netestirane protistrupe. Tako ljudje, ki jih je pičila kača, pogosto niso deležni zdravljenja, kakršnega potrebujejo," je poudarila pomočnica generalnega direktorja WHO Carissa Etienne.
Organizacija je zato na spletni strani http://www.who.int/bloodpro-ducts/snake_antivenoms objavila smernice za proizvodnjo in nadzor proti-strupov, pa tudi o tem, kje se zadržujejo strupenjače, kako so videti, kateri protistrupi so na voljo in kje jih je moč dobiti.
WHO je še pozvala proizvajalce, zdravnike, raziskovalce, zdravstvene oblasti ter mednarodne in lokalne organizacije, naj sodelujejo, da bi izboljšali dostopnost do zanesljivih podatkov o kačjih pikih ter nadzoru in dostopnosti protistrupov. (STA)
češka - Nekdanji državni predsednik
Vaclav Havel pri 73 letih debitira kot filmski režiser
PRAGA - Bivši češki predsednik Vaclav Havel se pri 73 letih podaja med filmske režiserje. Leta 2003 se je nekdanji disident ob koncu predsedniškega mandata poslovil od dnevne politike. Po tistem je Havel, že poprej znan tudi kot dramatik, napisal svoje zadnje gledališko delo - Odhod.
Odhod so na odrskih deskah krstili leta 2008 v praškem gledališču Archa. Zdaj naj bi nastala filmska verzija v Havlovi režiji. Snemanje filma so sicer na Češkem napovedovali že junija lani. V ponedeljek pa je češki Filmski center sporočil, da bo premiera filma leta 2011.
"Že kot otrok sem si želel, da bi postal filmski režiser," so Havlove besede povzeli v brošuri Filmskega centra. "Rad bi - sicer prvič - interpretiral lastno dramsko delo," je še dejal Havel. Odhod govori o težavah politikov, ki morajo prepustiti oblast.
Drama v petih dejanjih, ki je naletela na odobravanje kritike, po Havlo-vem zatrjevanju "ni avtobiografska" -kar pa na Češkem, kjer Havel uživa visoko spoštovanje kot politik, oporečnik in pisatelj, komaj kdo verjame.
Po doslej znanih podatkih bosta v glavnih filmskih vlogah nastopila češka igralca Josef Abraham in Havlova soproga Dagmar. Film producira Buc Film, proračun se vrti okoli 44 milijonov kron oziroma 1,7 milijona evrov.
"Svojo sorazmerno neizkušenost bi rad spremenil v prednost: upam, da se bom lažje izognil različnim navadam, klišejem in konvencijam," je dejal Havel. Na odrih so njegove drame, razumljene kot pro-tikomunistične parabole, kot je Vrtna zabava, že v 60-ih letih očarale občinstvo, piše nemška tiskovna agencija dpa. (STA)
Vaclav Havel
švica - Filmski režiser še vedno v priporu
Polanski poziva švicarske oblasti, naj ga ne izročijo ZDA
PARIZ - Filmski režiser Roman Polanski je zahteval, da ga obravnavajo "pošteno, kot kogarkoli drugega" v zvezi s prizadevanjem, da se izogne izročitvi Združenim državam zaradi 33 let stare sodbe za nezakoniti spolni odnos z mladoletnico. "Ne morem več molčati, ker so se ameriške oblasti kljub vsem argumentom in dokazom, katere je predložila tretja stran, nedavno odločile, da se ne strinjajo s tem, da bi mi sodili v odsotnosti," je 76-letni Polanski pred nekaj dnevi zapisal v prvem javnem sporočilu o tem primeru po njegovem prijetju v Zu-richu 26. septembra leta 2009.
V odprtem pismu, objavljenem v štirih jezikih na francoski spletni strani La regle du Jeu, je režiser zapisal, da
Roman Polanski
ansa
"ne more več molčati, ker zahteva za njegovo izročitev, poslana švicarskim oblastem, temelji na laži".
Režiser najnovejše filmske uspešnice Duh (The Ghost) je leta 1977 priznal krivdo za nezakonit spolni odnos s 13-letno Samantho Geimer. Polanski
je tedaj prebil 42 dni v državni kaznilnici Chino, preden je pobegnil iz ZDA. Odtlej je živel večinoma v Evropi.
"Obdobje, prebito v zaporu, bi moralo pokriti celotno mojo kazen," je zapisal v odprtem pismu. "V trenutku, ko sem zapustil zapor, si je sodnik premislil in razglasil, da čas, odslužen v Chi-nu, ne pokriva celotne kazni, in ta sprememba je izzvala moj odhod iz ZDA."
Pismo se končuje z zahtevo Švici, kjer se režiser trenutno nahaja v hišnem priporu in čaka na zahtevo o izročitvi. Pismo je Polanski, kot pravi, napisal "v upanju, da bo Švica dojela, da ni podlage za izročitev, ter da bo dobil možnost, da najde mir in ponovno zaživi z družino ter da živi svobodno v svoji rodni deželi". (STA)