Proti prosvetnemu centralizmu*. Veliika ©vira v naši prosvetni upravi je v tem, da je pretežni del prosvetne adminis stracije koncentriran v ministrstvu prosvete. S prosvetnim centralizmjom grešimo prcti temeljnemu principu, ki mora veljati za vsako delo. Sveto je čustvo vsakega člo« veka, kd hoče dobro delati, a tako delo je mogoče le, če se dela z ljubeznijo in ener= gijo in se pušča svoboda iniciative pri izbi= ranju dela in prd sami dzvedbi istega. Nihče ne mara biti rob! Vsakdo boče biti svobo* den člrjvek in svoboiden delavec. Po tujem receptu nihče ne dela z voljo. Samo v svos bodi se dela s polnim uspebom. Ta psiholo^ ška činjenica mora biti . jaka ikomponenta pri ustanavljanju temeljnih načd prosvetne uprave. Blagoslovljena je ideja samouprave v vsaki grani državne uprave, to velja tudi v prosveti. Tudi v prosvetni upravi je treba paziti na stoitine stvari; neprestano jih je treba obdržati v videku, dokler nisot izve* dene. Nihče pa tega ne more izvesti tako, kakor neposredni interesent, ki mu je na srcu prosvetno delo, katero neprestano m©tri iz ljiubeznd do istega, ne miruije dotlej, da v&e zapreke niso odstranjene in prosvetno delo izvršen>o. Tako vedno za prosveto bu= deče ©ko mora biti pri prosvetnem inspek* toratu, otilastnem šolskem odboru, sreskem šolskem nadzorniku dn pri krajevnem šol« skera odboru. Vso iniciativo prosvete kon« centrirati v ministrstvu prosvete se pravi ovirati prosvetno delo naroda. Druga glavna komponenta, ki jo je tre= ba pri ureditvi prosvetne uprave dmeti v vi« deku, je vsakomur znano dejstvo, da minis strstvo prosvete ne more ugodno izvrševati niti v tehniškem pogledu vsega administras tivnosprosvetnega dela, ki je sedaj koncen« trirano v ministrstvu prosvete. To koncen^ tracijo so ©dredili ljudje, ki ne poznajo v dovoljni meri obsežnega raznovrstnega ad= mdnistrativnotfprosvetnega dela v ikulturni državi. V ministrstvu prosvete so koncentrirani mnogi malenkostni posli, od katerih bi se pretežni del lahko prenesel na prosvetne in* spektorate. V mali Srbiji so se lahko vsi ti posli izs vrševali v ministrstvu. S povečanjem terito« rija in na to z ujedinjenjem v kraljevino, ki ima obsežno razvito1 šolsko admdnistracijo, so se ti posli v velikih ddmenzijah pomno= žili. Nezmiselno je bilo koncentrirati vse te posle v ministrstvu v zmislu istih predpisov, ki so nekdaj veljali in bili dobri za malo Srbijo. Ministrstvu prosvete bi bilo potreba pustiti v strokovnem pogledu samo posle vrhovne šolske politike. Druge str©kovne posle bi bilo treba prenesti na podrejene Drosvetne oblasti. V personalnih zadevah bi bilo treba prepustiiS minfetrstvu samo ukaz= ne zadeve, a druge malenkostne p©sle naj bi vršili prosvetni inspektOTati. * Dr. Sigmund Čajkovac, narodni poslanik Kmeč:ke DemokTatslke Koalidje, profesor višje pedagoške šole v Zagrebu, predsedndk Hrvatskega Pedag©škega Knji« ževnega zb©ra, bivši načelnik za Osn. Nast. v nfin. prosvete p©d min. prosvete St. Radi« čem, je priobčil uvaževanja vredno razpravo v »Napredku«, ki jo ponatiskujemo, ker se sklada z načelnim stališčem, ki ga je tudi »Učiteljski Tovariš« zast©pal in ga zastopa tudi sedanje p©verjendštvo UJU. Tako bi se ministrstvo prosvete lahko intenzivneje bavilo s strokovnimi zadevami na polju modernih šolskih reform. Sedaj je naše ministrstvo uprav zasuto v pretežni množini s spisi male važnosti. Zbog reševa« nja teh malenkostnih zadev sploh ne dospe do reševanja večjih šolskih vprašanj. Ta dejstva so obče znana, posebno pa meni kot bivšemu načelniku ministrstva prosvete. Vsak dan sem bil fizično izčrpan samo s podpisovanjem spisov po več ur. Zbog ta* kega mehaničnega dela, zbog mnogih dnev= nih posetov in mnogih intervencij iz vseh krajev države, klone človek fizično ter pri takih razmcrah ne more biti niti pravega gcvora o stroikovnem delovanju na šolskih reformah. Bil sem v ministrstviu prosvete na Du« naju, v Pragi, Miinchnu, v Dresdenu, a ni' kjer nisem videl onega navala osobja in nuj« nih intervencij in to brez izjeme politične narave in političnih partizanov, kakoT je to v Beogradu. Dekoncentracija prosvetne uprave z de« politizacijo učiteljstva ter osamosvojitev od politične (policijske) oblasti, je tretja koms ponenta, ki jo moramo vzeti v obzir pri re= ševanju vprašan.ja prosvetne uprave z novo šolsko zakonodajo.