•T /
Bvroda
lisi slovenskih delavcevrAmerftau
POZOR, NAROČNIKI...
Naročnikom naznanjamo, da vrč ne pošiljamo potrdil za poslano naročnino. Zadostuje potrdilo poleg naslova na listu— do katerega dne, meseca in teta je naročnina plačana.	Uprava.
TELEFON: CHelssa 3-1242	Entered u Second Class Matter September 21, 1903, at ths Post Offios at Hew York, H. Y„ udar Act of Congress of March 3. 1879.	TELETQN: OHelsea »-«1241
No. 266. — Stev. 266.	NEW YORK, SATURDAY, NOVEMBER 13, 1937-SOBOTA, 13. NOVEMBRA 1937	Volume XLV.—Letnik XLV,
JAPONCI HOČEJO POGRABITI VSO KITAJSKO
ŠTIRISTO MILIJONOV KITAJCEV NAJ BI PALAGOM A PRIŠLO POD JAPONSKO OBLAST
Japonci »e bodo polastili tudi vseh tujih koncesij v Sanghaju. — Vse proti japonsko gibanje na Kitajskem mora biti zatrto. — Po zavzetju Ta-juana se je glavna kitajska armada umaknila proti Jugu. — Amerika naj posreduje na Daljnem iztoku.
William Green zahteva revizijo N. L R. B
BRUSELJ, Belgija, 12. nov. — Tukajšnja konferenca, čije svrha je uravnati spor na Daljnem iztoku, je dobila od Japonske že drugo noto, v kateri odločno izjavlja, da ne bo poslala na konferenco svojega zastopnika.
Neki visoki japonski uradnik, ki se pa ne mudi tukaj oficjelno; je namignil, da bi Japonska ne i-mela nič proti temu, če bi samo Amerika prevzela vlogo posredovalca.
Po zatrdilu tega Japonca ima Joseph C. Grew,
ameriški poslanik v Tokio, vedno prost vstop v a-meriško vnanje ministrstvo, kjer lahko dobi vse potrebne informacije ter stori vse za zaščito ameriških interesov na Kitajskem.
Po ponovni zavrnitvi vabila je jasno, da bo Japonska ignorirala bruseljsko konferenco, kakor tudi ignorira pogodbo, ki jo je leta 1922 podpisala v družbi osmih držav ter se tiče nedotakljivosti kitajskega ozemlja.
Delegatje nestrpno pričakujejo posebnega zasedanja ameriškega kongresa, ki se prične v ponedeljek in so radovedni, če bo dal kongres predsedniku kakšno večjo oblast, da nastopi kot posredovalec.
Po mnenju nekaterih bi bilo dobro založiti Kitajsko z orožjem in vojnimi potrebščinami, da bi Se mogla bolj uspešno ustavljati Japoncem.
-	SANGHAJ, Kitajska, 12. nov. V popolni oblasti Sanghaja, je Japonska naznanila Angliji, Zdr. državam in drugim demokratskim državam, da hoče na Kitajskem iztrebiti vse protijaponsko gibanje ter 400,000,000 Kitajcev združiti v skupino azijskih narodov pod japonsko nadoblastjo.
-	Se važnejše kot to sporočilo pa je za Združene države in druge države obvestilo japonskega poveljnika generala Ivane Macuja, da bo Japonska vsilila svojo voljo tudi v angleških, ameriških in drugih mednarodnih koncesijah v Šanghaju in v celem ozemlju, ki se ga je dosedaj na Kitajskem polastila.
Macuj je časniškim poročevalcem rekel, da Japonska pričakuje, da bodo vse države priznale njeno zmago in bodo ž njo sodelovale pri zatiranju protijaponskega gibanja na Kitajskem.
Ta generalova izjava je postavila velik problem za Anglijo, Francijo in Združene države.
Mnogo kitajskih voditeljev protijaponske agitacije se nahaja v tujih koncesijah in tuje države se boje, da bodo Japonci vpadli v te koncesije, da dobe v svoje roke te Kitajce.
Tuje države so v veliki zadregi, kaj bodo sto-ule, ako bo general Macuj zasedel tudi tuje koncesije in bo. kot je zagrozil, tudi postavil cenzuro za pisma in brzojave in prevzel mornariško carino ter bo skozi tuje koncesije prevažal vojaštvo in vojni materijal.
Po splošnem mnenju bodo države proti Japonski bolj popustljive, da se izognejo nevarnosti vojne z Japonsko.
PEIPING, Kitajska, 12. nov. — Japonska armada, ki prodira ob Peiping-Hankov železnici nekaj milj severno od meje Honan, je v nevarnosti, da jo bo napadel oddelek kitajske 29. armade.
CELIP0LKIS0 BILI UNIČENI PRI ARAG0NU
Republikanci so hoteli zavzeti gorsko trdnjavo. Gen. Franco je mobiliziral armado 400,000 mož.
HENDAYE, Francija, 11. novembra. — Poročila, ki prihajajo čez mejo, naznanjajo, <la so fašisti pobili več sto republikancev, ko so hoteli zavzeti močno gorsko "trdnjavo"' na aragonski fronti. Glavni stan generala Franca Saragossi naznaja, da obležalo ob žičih barikadah 400 do 500 sovražnikov in da je polje pokirto z mrliči ob vznožju liri-Iba, ki je zaznamovan s številko '1100.
Hrib št. 1100 se nahaja ob glavni cesti med Jaeo in Hue-sco, kjer je general Franco mobiliziral armado 400,000 mer/., 3000 topov, 1000 tankov in o klopnih avtomobilov ter 200 ae-roplanov za svojo ofenzivo proti Kataloniji.
Zgodaj zjutraj je vladna ar-tilerija pričela obstreljavali močno utrjeni hrib. Ob treh popoldne je hrib naskočila infan-terija. Fašisti so čakali, da republikanci prišli na pobočjo hriba, tedaj pa so pričeli streljati s strojnicami. Republikanci so bili večinoma pobiti, k nekaj se jli je razkropilo po okolici. Pol ure pozneje je prišel drugi napad in vojaki so i-skali kritje za svojimi padlimi tovariši. Pri dveh zadnjih napadih so fašist pustili, da so dospeli do žičnih barikad, pre-dno so pričeli na nje streljati s strojnicami.
MADRID, Španska, 12. nov. — Navzlic temu, da si stoji na različnih frontah nasproti sko-ro miljon vojakov, je Španska obhajala dan premirja.
Vladno poročilo, ki je najkrajše, ki je bilo še kdaj objavljeno, pravi, da ni bilo poseli uili bojev na nobenem kraju, razun med Teruelom in Sara-gosso.
Vladna artilerija obstreljuje eesto med Teruelom in Sara-gosso, da prepreči zbiranje fašističnih čet.
TRIJE RUSKI POSLANIKI ARETIRANI
Aretirani so bHi poslaniki v Berlinu, Varšavi in Angori. — Nemški konzul je bil poklican iz Ljeningrada.
LONDON, Anglija, 12. nov. — Londonski list "The Daily Telegraph" je od svojih poročevalcev v Moskvi in Varšavi prejel poročilo, da so bili aretirani trije sovjetski poslaniki in sicer Konstantin K. Jure-netv v Berlinu, J. H. Davtian v Varšavi in Mihael Karski v Angori. List tudi naznanja, <ia je bil na zahtevo sovjetske vlade iz Ljeningrada odpoklican nemški konzul Somnier.
Poslanik Jurenev je bil poslanik v Berlinu šele od 17. julija. Prej je bil več let poslanik na važnem mestu v Toki ju, kjer je vodil pogajanja za prodajo kitajske železnice v Man-čukuu.
Poslanik Davtian je bil pred enim mesecem odpoklican iz Varšave. Skupno ž njim je bila tudi aretirana njegova ' žena, bivša operna pevka, ker je i-mela ljubavno razmerje z maršalom Mihaelom N. Tuhačev skim, ki je bil s sedmimi drugimi generali ustreljen 12. junija.
Poleg tega pa je bil odstavljen V. A. Kurz kot generalni ravnatelj inturista, ki ima svoje urade po vseh večjih mestih sveta.	/
Po drugih poročilih je bil tudi aretiran izdelovalec sovjetskih aeroplanov A. N. Tupo-Iev in bivši pol.jedeljski komisar Jakob A. Jakoviev.
BRAZILIJA JE MIRNA POD NO VQ VLADO
GOVERNER EARLE BOLAN
HARR1SBURG, Pa., 12. nov. — Governer države Penu-svlvanije je zbolel na želodcu. Po zatrdilu zdravnikov bolezen ni nevarna:
HITLER JE ČESTITAL LAŠKEMU KRALJU
,BERLIN, Nemčija, 11. nov. — Državni kancler Adolf Hitler je čestital italijanskemu kralju za rojstni dan. V čestitki ga imenuje "kralja Italije io cesarja Abesinije,"
ANGLEŠKI KRALJ BO BOLJE ZASTRAŽEN
LONDON, Anglija, 12. nov. — Tekom »včerajšnjega praznovanja Dneva premirja se je približal kralju Juriju VL 43-letni Stanley Storey ter zakli-cal: — Vse to je hinavščina. Nehajte že vendar enkrat! — Policisti so ga prijeli in odvedli najprej na stražnico, potem pa v bolnišnico, kjer so zdravniki dognali, da je Storey u-moboln. V bodoče bo angleški kralj pri javnih prireditvah bolj zastražen, da se slični prizori ne bodo ponovili.
BOMBE NA AMERIŠKI LASTNINO
CItNAN, Kitajska, 11. nov. — Naprave ameriške Staai-dard Oil družbe v Laokovu, 3 milje severno od Cinana, so bile nekoliko poškodovane, ko j so japonski aeroplani bomba r-idirali mesto. Bombe so razbile 'vrata in šipe na oknih,
Dva governerja sta odstopila, eden je bil odstavljen. — Vlada ne bo fašistična.
RIO DE JANEIRO, 12. nov. — Ves brazilski narod je miren. Sodeč po obnašanju ljudi IX) ulicah, so ljudske mase mirno sprejele diktatorstvo predsednika Getulio Vargasa. Trgovina gre dalje kot navadno.
Nova ustava je bila objavljena. Ljudstvo največ razpravlja o smrtni kazni, ki je bila po novi ustavi prvič vpeljana v Braziliji. -
Ko je bila razglašena nova listava, je celi kabinet naznanil svoj odstop. Predsednik Vargas pa v tem ui še ničesar u-krenil, ministri bodo večinoma ostali v novem kabinetu.
V državah Bahia in Pernani-buco je bilo razglašeno obsedno stanje in oba governerja sta odstopila. Governer države Rio de Janeiro Protogeilus Guimares je bil odstavljen in na njegovo mesto imenovan Ernani Amaral Peixoto.
Vargas je naznanil, da morajo biti železnice razvite, posebno za dostop v oddaljene kraje dežele. Povečana mora biti železna industrija, ker je dežela bogata na železni rudi.
Predsednik je tudi rekel, da morate biti armada in mornarica za obrambo dobro preskrbljeni in da bo Braziliji delovala z drugim idržavami za mir.
Predsednik Vargas je tujini diplomatom zagotovil, da njegovo diktatorstvo ne pomeni fašizma, temveč demokracijo, ki je prikladna za "brazilske pot rebe'\
Diplomati so vprašali v vna-lijem uradu, ako je Vargasa državni preobrat v kaki zvezi s fašizmom. Izvedeli so, da sta nemški in italijanski poslanik skušala pridobiti predsednika Vargasa za italijansko - nemško - japonsko protikomunisti-čno zvezo, da pa sta bila zavrnjena.
Vargas pa je svojem govoru po radiju naznanil, da bo znižan davek na izvoz kave in da vlada ne bo več kupovala kave in je uničevala, kadar je pridelek prevelik, da bi s tem obdržala ceno.
Vnanji minister Mario de Piinentel je izjavil, da nova brazilska korporativna ustava ni fašistična in ne komunistična, temveč demokratična v modernem smislu. To izjavo ju podal po konferenci s celim di plomatskim. zborom.
Justični minister Francisco Campos je tudi zatrdil, da Brazilija ni postala fašistična država ter rekel, da bo predsed-oiik \^rgas y kratkem odgovg-
ANGLIJA BO
PREVZELA PREMOGOVNIKE
Vlada bo najela posojilo za nakup rudnikov. — Država bo prevzela ves premog v deželi do leta
1942.
PREDSEDNIK A. F. L SE POGAJA DIREKTNO Z R00SEVELT0M
WASHINGTON, D. C., 12. nov. — Včeraj je bil v Beli hiši predsednik Ameriške Delavske Federacije m. Green ter pozval v imenu Federacije, predsednika Roosevelta, naj temeljito reorganizira National Labor Relations Board (NLRB) .
Federacija je na svoji konvenciji, ki se je nedavno vršita v Denvcrju, Colo., obdožila X. L. R. B., enostranstva ter da .it; pri vsaki priliki bolj naklonjen Lewisovemu odboru kot pa Delavski federaciji. Delegatje -o naročili Greenu, naj gletje to stvari pride s predsednikom Rooseveltom na jasno.
Pozneje je rekel Green, da mu je predsednik obljubil natančni preštudirati seznam slučajev, glede katerih trdi federacija, da se ji je godila krivica.
Green je bil v Reli hiši per ur zatem, ko je Odbor za <ie lavske odnošaje naročil Consolidated Edison Company of New York in njenim šestim podružnicam, naj prekličejo pogodbo, ki so jo sklenile z International Brotherhood of Electrical Workers, organizacijo, pripadajočo Delavski Federaciji.
žalo ob žičnih barikadah 400 do pravijala tudi o minimalnih plačah. Tozadevna predloga bo prišla na vrsto v posebnem ze-sedanju kongresa.
LONDON, Anglija, 11 nov. — Drugi zgled "državnega posredovanja v industriji" ali ta-koimenovanega toryskega soei-jalizina je bil podan, ko je vla-|da objavila premogarsko po-Istavo, po kateri bo ves premog V Angliji, znan in neznan, prešel v državno last do 1. julija 1942.
Vrednost vseh premogovnikov v Angliji je vlada določila na 66,450,000 funtov šterlin-gov in bo za ta znesek najela posojilo. Koliko je treba plačati kaki družbi za kak rudnik, bo določila premogarska komisija, katero bo imenovala via da. Noben član komisije pa ne Kine biti ali poslanec ali pa u-deležen v premogarski industriji.
V Angliji je od 4000 do 5000 lastnikov premogovnikov. Cenitev rudnikov bo določena po vrednosti 1. januarja, 1939.
Anglija je imela že dolga leta velike težkoče v premogarski industriji. Rudniki v mnogih' slučajih niso bili zadostno opremljeni s stroji in drugimi potrebščinami. Vlada hoče vse rudnike združiti v veliko celoto in jih kot tako obratovati. S tem bodo stroški obratovanja zelo znižani, kar bo imelo za posledico znižanje cen premoga in boljše razmere za delavce.
ŽRTVE PARALIZE
WASHINGTON, D. C., 12. nov. —i Iz poročila Public Health Service je razvidno, da je v Združenih državah zbolelo na otroški paralizi 8450 oseb med 1. januarjem in 16.'okt.
Leta 1931 je bilo v istem razdobju 13,600 slučajev te bolezni.
ril na poročila, ki prihajajo iz Nemčije in Italije in/ki z navdušenjem pozdravljajo "novo fašistično državo v Južni Ameriki."
BRUNO MUSSOUNI NE SME V NEVARNOST
LUGANO, Švica, 12. nov. — Iz Rima prihaja poročilo, po katerem bo il ducejev sin Bruno Mussolini, ki je sel na Špansko, da bombardira špansko civilno prebivalstvo, v kratkem poklican domov.
"Junak" bombardiranja v Abesiniji, je bil nastanjen na otoku Majorki. Od tam je navadno letal nad španska mesta in jih bombardiral. »pan«kt vladni letalci so nato pogosto prileteli nad Majorko in so bombardirali razne kraje, zlasti pa veliko letališče, ki so ga zgradili Italijani. Vladni letai-ci so iskali "abesinskega junaka", da bi ga ubili. Fašistične oblasti pa so se bale za življenje Mussolinijevega sina in so odredile, da je bil poslan "na .varno". Nič več mu ni dovoljeno, da bi letal nad Špansko, kajti Španska ni Abesini-ja, ki ni imela aeroplanov in je mladi Mussolini brez kake nevarnosti za svoje življenje mo-?e) "junaško" metati bombe.
C0MPANYS0V SIN BOLAN
PARIZ, Francija, 1:2. nov. —Predsednik aivtonoinne španske države Katalonije, Louis Company s, je dospel danes sem v spremstvu svoje žehe in hčerke. Namenjeni so v Bruselj, kjer leži Companvscv sin nevarno b^ian v neki boiišui?£^
*QLA& V A ROD A"
New York, Saturday, November 13, 193>
A
<f
Glas Naroda
99
Frank Sakaer, President	J. Lupeht, Bee.

Q L A B MAIODI" (Ttici af the Paaple}
Mwrtwf t on
•rfOjatf po
m m prlotttfejo.
naj m
te «Mm I_______________ _
Oi*t. M	kraji aarofaikor, ptoalao, 4a m
«f hirali**. numiit, da bttre* vU<hm urimnltB
imnj «e.uu
Imj Daj Except fludaji ud Hottflafi
b New York aa eel Za pol leta........
Za pol leta........
m..., f7-00 ....... UR
97.00 ....... |U0
"Was Naroda" lakaja mU dan
uedelj la
"GIA3 NARODA". 211 .W. 18th Stmt New Tart. N. 1
Telephone: CHelsea 3—1242

ODNOSAJI MED ITALUO IN JUGOSLAVIJO
Tržaški "Piccolo" je objavil članek svojega glavnega urednika Maria Nordia, ki pod naslovom "Potrjeno prijateljstvo" razpravlja o odnosa jih med Italijo in Jugoslavijo po ?kl<;pu medsebojne prijateljske pogodbe duc -5. marca t. 1.
Članek pravi, da se je ozračje med obema državama v teli sedmih mesecih bistveno zboljšalo in da je javno mnenie Jugoslavije znatno popravilo svoje nazore, ki jih je prej imelo o Italiji in njenih razmerah.
Zlasti kulturni in gospodarski stiki postajajo od tedna do tedna tesnejši.
V gledališčih v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani čedalje bolj predvajajo italijanske opere in italijanska dramska dela.
Jugoslovanski trgovci se bolj in ibolj zanimajo za izdelke italijanske industrije iu nekdanje nezaupanje je že docela izginilo.
Živahne so postale tudi športne zveze.
Kako dolgo bo trajalo to "prijateljstvo", se ne ve. Italija ^a namreč ni sklonila iz plemenitih nagibov, pač pa zato, Ler si obeta od tvoje sosede korist.
New York. N. T.
• •
Ntejein si v <»2St naznaniti veselo vast, da se bo moj večletni prijatelj Air. Frank K igle r, kateri je bival do pred-kratkim več let tu v New Yor-fcu, poročil v soboto dne 20. novembra. Za svojo družico si je izbral Miss Mary Knaus, katera je hčerka dobro znane u-glodne družine Knausa. Poro-tka se bo vršila, kakor omenjeno 20. t. m. ob 4. uri popoldne v Slovenski cerkvi na Osmi cesti v New Yorku. Poročne' obrede bo opravil čast. g. župnik Rev. Ed. GaJbrenja. Svatba pa se bo na to vršila pri družini rojaka Mr. Rudolph Križa, 214 East 168till St., Bronx, X. Y., pri kateri je ženin dalje časa stanoval. Novoporočenea se l>o. sta nato naselila pri ž: ninovem bratu John Rivier ju, 20 Hudson St., Carteret, N. J., kateri je pred kratkim postal novi naročnik lista "Glas Naroda'*.
Dragi Prank, kakor Tvoja izvoljenca, sprejmi ta moje iskrene čalstitke.
Naj še omenim, da bo* za ples na svatih i igral znani rojak Mr. Joe Žigon.
Anlliony Sv-1, zastopnik "Gla- Naroda."
North CWcoffo, JI!. Ceu.}eno u re< 1 n i stvo:—
1
\ "GLA§ NARODA" r j pošiljamo v staro do* i
p movino._____0____
^ če naročiti za svoje p
omizje, ki je -predstavljalo vrsto t A sorodnike ali pri jate- jj Na mižali vse lepo o-»5 lje, to lahko Stori. — (j
TBE LARGEST SLOVENE DAILY IN
Kdor ga Ko-
Hliiijena nosečnost
srredic.
•krašeilo kakor bi človek gledal pomladansko naravo v čarobnih barvah. Okrog miz si videl vesele obraze, polila zadovoljstva, spredaj pred odrom dolga vrsta miz za ustanovitelje in odibomi'ke. Vsi prostori so bili zasedeni.
Okrog 9. ure se je začel program: petje. umetni ples, in potem govorniki.
Dolžnost mc veže. da se zahvalim vsem ustanoviteljem in visem članom društva za udelež-rbo, kakor tudi vsem odbornikom društva, kateri so sestavili tako izvrsten program, da je bilo še malo takih v naselbini. Priznati moram, da je ta banket lmdikrij^l -vise dozadnje v vsakem oziifir.
Povedati moram ustanoviteljem, da sem se čutil tako srečnega, kakor bi bil poplačan dvojno za moj trud. Mislim, da ste to občutili tudi vi.
Naprej za Slov. Samostojno in Podporno društvo TVaufce-gan in North Chicago!
Math Wars, k zaisto'pnik.
^ ljamfr. > » w , J
POVREČNA DOLGOST ŽIVLJENJA TUJEEODCA
• f
V AMERIKI.
Peter
• •
• •
Tujerodni mostni prebivalec mašikega spola je oči vidno večji korenjak kot njegov sosed, ki se je tukaj rodil. To-liiko izvira iz poročila, ki ga je sedaj izdal Science Service v Washington«.
Vsaj številke, podane od sta-tističarjev Metropolitan Life zavarovalne drjižbe, pokazuje-jo, da se od tnii.rodca pričakuje, da bo dalje živel.
Kakor znano, zavarovalne dražbe izračunajo povprečno dolgost življenja (life expectancy) po predhodnih izkušnjah, te pokazujejo. da tujerodec v mestih od 10,000 prebivalcev ali več živi v vsaki starosti štiri mesece dalje kot tukaj rojeni Amerikanec — vse seveda v povprečnem računu. Priseljenec, ki je 30 let star, ima še vedno Te dni j«' slavil sir Henry 'J6.1S let življenja pred seboj, Blagovolite priobčiti moje' Ij"nn s SVOl° z,at" l>f>roko. j dočim moški, ki se je tukaj ro-cikromne vrstice v vašem cen je-' ^ Jl ,ivn zak(,nf,;l spadata že ce- j dil, sme pričakovati le 35.01 let nem listu "Glas Naroda" Kot	"ko	m0(' na'*I življenja. C im oba postajata
zastopnik vašega-lista pri-i,ml-> priljubljene člane angles-[starejša, se prirbilteik v korist moran, da vam pošljem par vrs-1(1n,ž1)e- K proslavi njijui tujeroden zmanjšuje, ali še v tic v priobčit; v. ker se je o<Ha-'zlato I)oroko V^ znst opni-starosti 00 let, sme tujerodec sil iz stare domovine moj pred-;ki <lvora' v5s, k"	pričakovati 0.14 let več življe-
nik Mr. John Zelene, ki'pravi/,n/1ma:ti tsk"?f> <s^hn,,*tl- Objnja. kot turodec fete starosti, naj kaj pišem v list,\la mu ne,tc'	so jubilanta povpra-| Tujerodec pa zgubi to supe-
RECEPT ZA SREČEN ZAKON.
. šali za recept sr enega
ZA BORIH $13,000,000
11,
Anglija, ki je veljala za eno najbolj demokratičnih držav na svetu, je lopnila samo sebe v obraz.
Angleška vlada bo priznala oziroma je že priznala, da ima fašistični general Franco vso pravico pobijati nedolžno špansko prebivalstvo in da je vse prav, kar Franco stori.
Cemu to priznanje?
Zaradi borili $13,000,000 na leto.
Marsikomu se bo zdelo to neverjetno, pa 111. Angleški vnanji minister Anthony Eden je to v ponedeljek priznal v angleški poslanski zbornici.
Že dolgo je slišalo, da namerava Anglija poslati generalu Francu svoje agente in si zajamčiti trgovanje ž njim. ( lani angleške delavske stranke so bili odločno proti temu. N« njihove (proteste je odgovoril angleški vnanji minister:
— Angleška trgovina z onim španskim ozemljem, ki ga kontrolira general Franco, je znašala v prvih devetih mesecih tekočega leta $10,000,000. V celem letu bo znašala približno $13,000,000. To trgovino je treba zaščititi.
Delavski poslanci so začeli dokazovati, da imajo člani angleške vlade gotove interese pri španskih rudnikih, Eden jim je pa enostavno odgovoril; — Ne vem.
Angleška vlada je torej žrtvovala svoje principe, samo tla ugodi nekaterim angleškim kapitalistom.
Pojavilo se je vprašanje: — Ali naj ohrani Anglija svojo nadvlado nad Sredozemskim morjem ali naj zaščiti denar, ki bo ga naložili angleški kapitalisti v španska podjetja?
Odločila se je za zadnje, izdala demokracijo in sklenila prijateljstvo z nemškim in italijanskim plačancem — generalovo Francom.
bo dolg čas, ter da bo vedel, da j .	, .
še živimo. t na- 'jU,ln	.K' takoj pove-
Seveda, jaz za enkrat še ne!,lal ?0	mnenju mo-
bom napolnil lista z mojim do-11° h,tl z;,k,m	srp,Vn 1(> tP(la-1' pisom, o priložnosti bom pa
zako- rijornost nad ameriškim domačinom takoj, čim se preseli na deželo, kjer tukaj rojeni A-nifrikanec povprečno dalje živi
V bolgarski prestolnici je (Obujal velikansko pozornost večdnevni proces proti babici Milici Toipičevi, ki se je te dni zatključil. Babica je mlada dekleta (pripravljala do tega, da so hlinile nosečnost in jim je potem v pravem trenutku pod-taiknila otroke, <la bi si od imo-vitih ljubimcev iBsiljevala vzdr-ževalnino. Plen so morala dekleta z babico seveda deliti in tudi prave matere so dobivale svoj delež.
To nenavadno balbičino početje je odkril posestnik Bog dan Atanasov. ki je bil imel razmerje z neko mladoletnico. Nekega <lne je začelo dekle trditi, da je v dragem stanu in je prinesla tudi potrdilo ba-'bice, da je res noseča. (*V/. nekaj časa je mladoletna predstavila potem "očetu" otroka in sodišče je Atanasova obhodilo na precej visoke alimen-te. Ker pa mož o stvari ni bil povsem prepričan, je naročil nekemu zasebnemu detdktivu. naj dekle zasleduje in ta je odkril, da so otroka takoj po ali-metacijski razpravi prenesli k babici, ta pa ga je izročila neki revni ženski. Pnngo mlado dekle, ki jo je detektiv poslal k ■babici kot "klientko" je nato odkrilo nadaljnje zveze in babico so ovadili.
Ko je prišla policija v njeno stanovanje, je našla tu pravo kartoteko vseli žmsk, ki so bile svoje otroke pogodile za ta trik. Na vsrikem listku je bilo pravo očetovo ime iu navedena je bila twli vsota, ki sta jo prejela baibica in prava mati za sodelovanje pri vsakem poedinem primeru. Oškodovanih je bilo nič manj nego 17 moških. So-di^SČe je spretno babico obsodilo na štiri leta ječe.
Zgaga
če doprinašata prav tako mož;kot tujerodec. Sicer tujerodni
sikušal nekaj napisati o razvoju slovenske naselbine v Wan-kegan in NorMi Chicago v teku tridesetih let. Upam, tla bo Jo5^> s tem zadovoljen.
To pot hočem poročati o o^danjesti kopajo letnici Slovenskega Samostoj-	. .
nega in Podpornega društva!^ dah k,r,aln lo(Mtl-Wankegan in North Chicago, katera se jp vršila v soboto zve- k ,a-1 prCM'ni-čer dne 30. oktobra 1937 v Slov. Nar. Domu.
Okrog 8. ure zvečer so bile približno vse mize zasedene, in j
I kakor ž« na svoj del k sreči. Se-j.prebivalec na deželi dalje živi
kot njegov meščanski sobrat. ali tukaj rojeni deželan Še bolj presega tu rod nega meščana. Tudi tukaj rojene ženske na deželi živijo dalje kot njihove mostno sosestre.
bična ne smeta biti.
Vzroke za zakonike krize današnjega pokolenja je iskati v "poskusnih zakonih." V se-
prwl
altar s "trdnim namenom, da se
Tudi
zakoni brez otrok so le redko-
IŠČEM 2ENSKO —
za domača hišna dela. Kaj več [pričelo se je živahno -kramlja-j po dogovoru ali pismeno, nje mid navzočimi gosti Vsi j .VNGELA KODER, 1649 S So občudovali lopo razvrščeno i Turner A ve., Chicago, 111.
1	(3x)
XAKOfTTE SR NA "OTjAS NW TtOT>A' * N A JST> BE JŠT RLOTENSKT	V
AMERIKA
NAZNANILU
Rojakom po Pennsylvanij? !-00,000 mož/'-
PAR ZGODOVINSKIH
Henrik IV. pride v mesto Beaume. Povsod so mu na ča>l streljali, samo tukaj ne. Župau ga pride sprejet in začne govor: "Veličanstvo, ne zamerite. tla nismo streljali. Vzrokov je več; prvič spioh nimamo nobenega topa--
"Je že dosti," ga prekine kralj, "ta vzrok zadostuje."
Častniku Marži ju se je sanjalo, da je odrezal Dionizu glavo. Pripovedoval je o sanjah svojim prijateljem, ti pa Dionizu, nakar ga je dal ta ob glaviti, rekoč: "Če bi podnevi ne bil mislil 11a to, bi se uiu ponoči ne bilo sanjalo."
Ko so 1. 18-1 zvedeli v Parizu, da je umrl Napoleon, je nastala po ulicah velikanska gneča. Vse je drlo k državnim uradom, da zvedo kaj natančnega. Neki tujec vpraša mimoidočega Francoza: "Kaj se je zgodilo, ali gori?"
"No, ne gori ne, a velik plamen je ugasnil," je ponosni odgovor.
f^p
Frideriku II. je pravil minister, da neki Berlinčan hudo zabavlja čez njega, da ne govori o njem v nobenih drugih izrazili kakor trinog, despot itd., iz vsega se vidi veliko sovraštvo do kralja.
"Kakšen človek je to!'' — vpraša kralj.
"Piše se —"
"Ne, za ime mi ni, rad bi samo vedel, kaj je."
"Berlinski meščan."
"Tudi to me nič ne briga. — Radoveden sem samo, kakšna (sredstva in pomočke ima. Ali lahko spravi skupaj armado
(posebno v Alleghany, Cam-bri.a.in Somerset okraju) naznanjamo, da jih bo obiskol naš novi potovalni zastopni>
FRANK A HLEV
Rojake prosimo, naj mu poskušajo ustreči pri nabiranju naročnine.
Uprava Glas Naroda
KORISTEN NASVET ZA JESEN IN ZIMO:
PIJTE TRINERJEVO ANGELICA TONICO Za odpravo želodčnih neredov. Pri vseh lekarnarjih.
PREDSEDNIK V HYDE PARKU
'im^oOTftni Mjaup-
NAEJJ" PRI CIGANIH.
Ko so skušali razširiti brez-liožnmtvo tudi med cigani, »o nabrali dotični 4'misijonarji" (kaj bridke doživeti. Mil a risk i lifft "Italia" poroča o nekem takem "miBijonarju," ki je ob-Ijufbil cigaaricenra poglavarju 3000 Blatili nrfbljev in par konj, svojo Četo pi-smeno fe-jam, da *so vsi ateisti. Marico, l>tygiavar ciganov je vzel denar m konje in izročil agenta Ikt » 107 podpisi cipujov. Ponoči $m do etgani napadli "misijo-" Šotor, lik radi i list, %a ift. spodili "misijonar-
BLAZNIKOVA
za leto 1938
• poštnino vred.
"Gte IMtl"
216 Wflft life Stout
RNIIIllRlllllllllia^^
gi«mi!IIUIIt::!i!!'I!t::i!!!:iiiI!IITI!lli;i!!!i:[!l»lllllil!l!!!!!y!li!l
Denarne pošiljatve
DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU
V ITALIJO
V JUGOSLAVIJO trn $ 2.55 ___________ Din.
IM
m
t 5.M _______________ »»n.
I 7.21 ---------------- Din. JU
$11.65 ____________ Din. 5#l
mM _____________ Dili. l#H
$45.99 .................... Din. »H
Za $ 6.35 .......... Lir 1W
9 12.29 .................... Ur tH
% 29.50 .......... Lir 5W
$ 57.06 .................. Ur 10M
f 112.50 .................... Ur tm
Ilf7.5# ................... Lir MM
KEn SE CENE SEDAJ IIITKO MENJAJO SO NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI f.ORI Al.r DOLI
Za izplačilo vetjih mrskor kot zgoraj navedrno, bodisi v dinarjih a'i iirah doToljujfmo Se boljše pogoje.
fi^ Izplačila v ameriških dolarjih/^
lx Vplačilo f 5.— morate poslati........................$ 5.75
$10.— " -' ........................$10.85
$K— " " ....................$l« —
$ŽI.- " " .....................$21—
, $40.- - " _____________________$41.2$
$M.— " " ........................
i'rnjcjnuik dulii t sta mu kroju Izplačilo t dolarjih.
' • ' •	' -	i • •»*• -i ' 1-I 1 •» v . .
'•una nakazila izvr&imcmo po cabuc lrttkk za
rUSTOJBIMO $1—
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY-'CUa Naroda"
• f » 1
Ml
CIS W ink STREET
-NKIK t,A*ir K v
Slika je bila posneta pred predsednikovim domom :v Hvde Parku na dan volitev,
POŠILJATELJE OPOZARJAMO,
naj nakniej* pri p^lljatvab okrofle >wte (mpriner nt«, dr«*«, Um ilnarM bxirmm Hr. kajti taka foriačlb m najhitreje- ii-Trta, pokr k m pokUMe neakr^iSn ^ MK	8LOVKKIC nmuemm ca (Trmret. BaESM)
'1 To^a seveda ne more, je čisto navaden zasebnik."
"No, vidite, sedaj sem pa pomirjen. V"ulite, če bi ta človek, ki me sovraži, zbral proti meni armado, potem bi že moral gledati, da se ga ubranim. Ker je pa tako popolnoma brez vsake moči, naj pa le kar naprej zabavlja."
c^p
Znani francoski diplomat Talleyrand (1754 — 1838) je precej sepal. Bil je zvest služabnik Napoleonotv, a ga je takoj zapustil, ko je temu ugasnila zvezda srečo. Najbolj čudno se je zvijal takrat, ko je po bitki pri Lipskem pri bežal Napoleon v Pariz, preden so prišle tja zavezniške armade. Ni vedel, kaj bi naredil. Vedel je, da z Napoleonom ne bo vee dosti, čisto zapustiti ga pa še ni smel. Pozneje enkrat mu je hotel nekdo očitati to nezuačaj-nost in ga je vprašal: "Kuj ste pa delali takrat, preden so prišli zavezniki v Pariz?" . "Sepal sem," je bil točni odgovor.
r^p
Neki diplomat pravi svojemu tovarišu novincu, ki je dobil prvi red: "Pazite, sedaj pridejo kmalu še drugi. Kamor eden meče smeti, tja jih nosijo tudi drugi."
Znamenitega pri d i g a r j a Mon-abreja — cerkve Noti«} Dame v Parizu — ustavi nekoč pred pridigo .pystarua dama in mu pravi, da ima težko vest. Ogledovala se je v ogledalu in zdela se je sama sobi zelo lepa: boji se pa, da n« bi postala ne-čimerna in vpraša Monsabre-ja, ali je ta domnevana neči-mernost £reh. Monsabre jo pogleda in reče potem mirno iu ljubeznivo: "Pojdi v miru. hčerka moja, nikar s« ni delaj težke vesti: Zmota ni greli."

" QL'A 8 NAHODA"
se
New York, Saturday, November 13, 1937
THE LARGEST SLOVENE DAILY IN UJ9Z.

Kratka Dnevna Zgodba
PETER ADAM:
ZLATI KODRI
(Iz če&čine.)
Ob d««$ctih je utihnil pi>alni' Dva dni |x> njencan odliodu je stroj. Prvi grižljaji ja/.ine s<f dobila ona izmed njenih tovari-bili isiiedeni wkoraj tiho, poteiu ši<- o«l Helene pismo: :
bodo zanimale, nio to-le: Moj
-rrr
KRALJICA PALMOVIH OTOKOV.
Zadnja, kolikor toliko samostojna država na otokih Južnega morja je Tonga, kateri vlada kraljica Salote. Ta pristna južnomorska rjava kraljica je to dni prispela v avstralsko mesto Sidney na obisk. Ko je njen oče Tu)l>ou II. I. 1917 umrl, je izročil vlado svoji tedaj 18-letni hčerki Saloti, ki pa je po-Povem Ti sa-1 kazala toliko vladarskega smi-
so no pa nrzipredli pomenski. Najprej o dogodkih prejšnjega dne. Drugače se je govorilo vse leto o počitnicah. Sanno He-1» na, ki se je bila pravkar vrnila enomesečnih počitnic v Jugoslaviji, je molčala. Jedla je zemljo 7. uradom, in če jo je kdo vprašal kako se je počutila na tjočiltnieah, je odgovarjala: dobro.
—	Hitro so minile počitnice, kajne!	,
—	Da, Jutro.
—	Kam se pa napotiš prihodnjič?
—	V Jugoslavijo.
—	V isti kaj?
—	Da/
Sanjava je jedla zemljo in zrla nekam v strop, kakor da jo trni >inje nebo. Lasj<» so ji padali na čelo.
—	Ali si \-.>a zagorela kakor v obraz?
—	Da.
—	Mar <i pozabila govoriti?
Zasmejala se je in si ]>ogla
drla lase.
—	To<hi lepo vam pristoja to, — -s« j«, oglasil nekdo izmed moških.
—	Tonnui polt in črni lasjo — je pripomnil.
V	zadregi •><• j<. nasmehnila.
—	Xo, nikar so ne sramujte, dit ste lupa.
Dejala mu je: — (V so vam všer črni lasje, bi morali bolj gb-dati svojo h*no.
V	pri hodu j Hi dnoli so jo z<l»'-lo, ka«kor da Hfleno sploh ni v pisarni. Tu tam -o spravili
• . . in nočem umreti v pi-•arni. Hočem se množiti in omožini se. Toda to pismo je namenjeno -samo Tebi. Drugi ne smejo zvedeti zanj, dokler bom na dojmstu. V pisani o se ne vi nem več. Ko me prihodnjič srečaš, luni i /a* omožena.
"Zdaj Ti pji i]H)vem zakaj -oni dala polmrvati la-so. Ko sem bila prvič v Jugoslaviji,
izvoljenec je sla, da je iz svojih 100 Palmo mlad, lep fant, ima hišico, od vili otokov napravila pravo roditeljev samo očeta. Vasica srečno državo, kakršne najbrže je majhna, vse naokrog morje, nikjer drugod nima wet. Drug svet. Skratka. (Vz me-
sec dni se množim.'* Tovarišica je zares molčala. Tri dni pred Heleninim nastopom je dobila priporočeno
, . , ..jganeov zna pisati in brati, ker . . . upam, da si molčala. \	t_____, . , ___
ponedeljek na svidenje!'*
V -državi Tonga ni ne bogastva ne revščine, ker je tako urejeno, da za vse. kar državljani potrebujejo, skrbi občinstvo. Vsak izmed 20.000 To-
Pri?ipela je. Prišla je v pi-
«em prvič v življenju zavidala samo. Nič ni govorila, nič pri
/latolaskaim. Skoraj na rokah >o jih nosili, kakor v skandinavskih krajih črnolaskr. Ko mi je prvič prišlo na misel, da bi si dala pobarvati lase, <e;n <-•« smejala tej misli. Ka dru-uroni dopustu som so pa odpeljala iz (Vške kot zlatolaska in recept se je imenitno obnesel.
"Seznanila scni se na m kom izletu z ribičem. To ni nič po-M<bn<'«rfi. ka:ti tu je vsak človek ribič. In netkoč s«n su ooliala ž njim na otok.
povedm*ala. Sanjavo je zrla nekam v strop. Morula je bilo tam sinje nebo .
Xa čelo so ji padli zlati kodri. Zlati na vrhu, spodaj pa že zo-j t črni.
Tleh na je stopila k tovariši-ei in tleiala tiho:
—	To je bila sleparija in p • na o*«-ku ni bilo frizerja.
—	(\~7. nekaj »'asa j»- vprašala tovarUlea TTol^no:
—	Ka-ni «'<1 potuješ prihodnje '.leto na jmčitnico?
'Rodbinske razmero Te ne' — Nekam na sever.
Najhitrejše živali sveta
V Londonu prirejajo enkrat ( ko udomačil in navadil, da ubo. ua teden velike dirke med lirti.j^ajo na njegovo In -odo. Kadar v katerih ti najurnejši izmed i. je torej na dirkališču treba vseli pasjih jKisem meti »eJmj; dirjati za elekstričnim zajcem, ti k 11*11 jo jo.-kdo bo hitrejši. Tej ti*! a j s<> to mačke za Č4jnla do-
imajo izvrstne šolo. Država sama ne pozna nobenih državnih dolgov, zato so tudi davki, ka; malenkostni. Na drugi strani pa imajo državljani vsak zase velike prostosti, tako da ne čutijo ndbenega pritiska od strani kake oblasti.
Georges Ohnet:
Zadnja Ljubezen
Tvor je 'kraljica zelo pobožna ženska, je v svojih postavah, katero je izdala, poskrbela, da se v vsej državi nedelja natančno in vestno posvečuje. V temi
20
Od tistega trenutka se je izpremenilo vse njuno življenje. Postalo je polno mrzličnega, pritajenega nemira, kajti svet ni smel imeti uiti sence dvoma o korektnosti njunega občevanja.
1 Armand je zahajal k princesi še redkeje kakor prej. Toda Waradinova vztrajnost mu je šla na živce. Bil je ljubosumen na tega vsiljivega gizdalina, na drugi .strani, se je pa njegova značajnost upirala pri misli, da pušča majorja igrati smešno vlogo španske stene. Neke ga dne je pro-il Mino, naj odslovi svojega če-stilca. Mina ga je ubogala brez najmanjšega uklevanja, toda ta neprevidnost je rodila kmalu zelo težke posledice.
V svojih čustvih temeljito ohlajeni Waradiu ".V ves sfrlit poizvedoval in prišel je slednjič do -umničenja princese, smatrajoč njeno ravnanje za izdajstvo. Bil ji je za petami vedno, kadar je odhajala z doma in kjer jo je prej spremljal, ko je hodila k siromakom. In nekega dne odkril tajna vrata v ograji okrog vrta hiše, kjer je stanoval de Fontenav. Trikrat se je vrnil
avadno ■na kraj, bil je bas večer, je ostal do euaj-
—	Mar sem imela do vas kakršnekoli obveznosti ?
—	Sprejeli ste neizgovorjeno obveznost, da ne boste dajali nikomur prednosti pred menoj.
—	Zares govorite kakor da bi bili moj mož.
—	Ce bi bil vaš mož, bi ne bil niti prevaran, niti besen. Toda vi ste zlorabili moje zaupanje, mojo potrpežljivost. . . In ošvetil se bom.
—	Ženi grozite!
—	O, ne gre za vas. temveč za vašega Ijub-čka.
Po teli besedah je princesa nepremično obsedela in groza jo je obšla. Do razgovora z majorjem niti pomislila ni, da hoče le ta nastopiti proti Armandu. Misel, da bo moral stopiti njen oboževani Armand pred tako strašnega nasprotnika jo je navdala z grozo. Njena volja je otrpnila. Že je hotela prositi Waradina, naj prizanese Armandu, pa si je v zadnjem hipu premislila. Mar bi ne pomenilo to omalovaževati Armanda.' Toda kaj naj stori ?
Zaihtela je in šele solze so ji toliko olajšale bolest, «la je mogla zopet govoriti.
In kliknila je:
ozirju je kraljica nen etroma. Kraljica ,j«> bila vzgo
lena <v angleškem zavodu na,eesa slednjič prišla iz nje, .ji je skrivaj sledil. | { Novi Zelandiji, zato se drži tu-|pr;neesa se je ustrašila korakov v tišini samoi-di nekaterih angleških navad. < uiiee, obrnila >e jo in zagledala vsa prestra-Tako zahteva, da se mora praz-K novati tudi sobota, kakor jo* ... ..
so .n kleenil pretirano
ji priklonil, rekoč:
v . . . — Tako torej si' mi hočete oddolžiti za moje tih ponoči skrit v kot« pred hiso in ko je P™-;prijrteljrtvo? To ini Wt(. ,toriti zato k;.r
1 1 •• V	1 * I • __________	, I y, ^ I • I I	'
sem vam bila vedno dobra in prizanesljiva, dobro mi hočete poplačati z zlom? i Videč jo tako skrušeno je major upal, da bo
i »raziiii,jej o Angleži. Zato tudi v njenem kraljestvu v soboto nilioe ne smo kaj »lelati ali igrati. Kraljica seveda izvrstno iro-veri arurleški jezik ter je sploh zelo izobraž« na. Zato pa mod svojimi državljani pospešuje civilizacijo, katera se je med
tekme imenujejo "dorbv male-;l:»o obrnejo. IWe, pravi, da! njenim vladanjem res zelo raz-ga človeka." To pa zaradi toga;iso te mačke najbolj urna štiri-! :,r,ln- 1K™1?CB ',na ker se teh dirk lahko udeležil-j nožna živa bitja nasvetu. Naj- ro^v \aten	* >?'°4uin
jejo tudi manj premožni ljudje i urnejši hrt se z njimi niti pri-j™Zt?m ters SVOJinu tremi otro-s svojimi živalmi, medtem kojmerjati ne more. so konjskih dirk udeleže lahko
orei.
r/ nje nekaj besed, mnogo pa , i ... , .. , , ... i .«.n«	Unu- um---
..	.. . " 1 ' le plemenu i konu zelo ho^-atib ...	.	,
in gm-onl a. Niitiirž se ie za- r V e i • 'i • • ♦ * i 1 ke imajo vendar svoje muhe, s! , . .
'	J ' hutli. Sedaj pa Ikm-ojo t<> tok-1, . • -	-	... solun vi.
i , .	... . , . ! katerimi morajo prireditelji ra-
roč ne
Ijtfbila. so mislili.
FIKI« .|f llllollll.	I . • j * . I » ■ , 1 , ■ ■ «111 HI,»I >1.1" »11« 'III' I
j-w i . , w	. me hrtov napraviti - bolj |>n-'v ™
- Kdaj limite	na dopust' i - • cimati. Te mačke namre
. . 1 . ,	v . vlacue za množice. \ okviru . , , - . , ,
jo jo vpraša	predstojnik , , i . i •. . i , iteko na sle|x> z;i so tako 1<
i ,, 1	1 4 teh tedenskih Hcmovani med , .. . 1 . . .
klka.	. . „ . ielektrienim ■zajcem. One J
opim < )ne hoče-
jo toči samo za takim jilenom.
oddelka.
—	Meni ji* vseeno. — kadar- • i i t i • • >- , • j«» ■ «*«"« i<i«vnu ui< num. , .. J	'	pn Londonu bodo sedai dirkale), • ...	. , koli. ' .. .i .. .. . ki ima kaj mesa na sebi in kr-
.	...	ituih * najhitrejše ma< ke sveta.	v .	.. .
—	Ce ste so namenili ziyjteti	|v'* /"do so marali pred vsa-
v Jugoslavijo, bi morda lahkoi Sicer je znano, da nobena j ko poskusu jo zaklali kunca ter nastopili dopust pred julijem!11 n<* |,|or<' unesti svojih j njegove ostanke privezati na idi avguytom, da bi imeli kolegi 'P*'ta pre<l naglim psom, zla'-ti;električnega zajca. Ko živali
pa ne jiivd hrtom. Toda na onldrat zavohajo kri in meso teh dii-ka<h ne bodo iia<toj>ale svojega plena, takrat jo pa našedoinače muce, marveč >so iz
je iVilnla dopu<t v,Afriko v b |mimiI| ihm] naj. maju in odpotovala jo.	hitrej^. mačje pleme, ki se po
z otroki dopust mod šolskimi počitnicami.
Helena
Ko .se je v juniju vrnila, je bil marsikdo presenečen. Bila je zagorela kakor lani. Sklonila je glavo in na čelo so ji ]»adli krasni zlati kodri.
Pozabil
angleško imenuje "cheetah.*'
To so velike mačke, podobne leopardom, so progjiste ter veliko kakor volčji pes. Kadar te mačke drve za »svojim ple-
l -i ' S° x"Prasati, ka-|nom. so nepopisno unie, tako ko je bilo na počitnicah. Toda j da jih ne more dohiteti noben povedala jim je to sama, kaza-i^s. Znani lovec na afriško Ia Je fotograf.je in pripovedo-; veliko zverjad Gamlar Dower vala O izletih z ribiči, sk-dnjičije sedaj broširal deset teh ži-jo pa dejala:	| vali, doloma v afriški koloniji
— Prihodnjo leto odjiotujon. Keniji, deloma pa v l^ndoni. KaiK>t lJa-	I Pr^nV-ilo se mu je, da jih jo ta-
udoro za npi. Ko pa se <1irka konča, jo hrt zadovoljen. Če <ra gospod malo poboža ali pa mu tla košček sladkorja. Toda mačke ni<so mnenja, da bi se za tako malenkost splačalo dirkati. Po končani dirki mora vsaka izmed njih dobiti kos mesa, sicer postane uporna in niti gospod Dower ne bi imel veselja tolažiti njeno nevoljo.
To mačke so začeli dresirati v Afriki tako, da so jim za zadnji konec avtomobila privezali kos kunčjega mesa. Avto jo z vso silo dirjal po cesti ter za
koi ko~ mesa. Mačko pa so seveda dirkale za avtomobilom, za katerim je tako prijetno dišala kunčja pečenka. Treba pa je bilo premagati se eno nepriliko. Psi in maoke =e že od nekdaj no morejo trpeti. Toliko manj l)i s»« mogle trpeti te mačke s hrti, ki so tudi precej pe.tt linasti,psi. Zato je bilo treba precej truda, dokler niso mačk in psov "navadili drugega na drugega, da so sedaj vsaj prenašajo in se bodo prenašali, ko ImhIo morali med s<lboj tekmovati. Vendar pravijo, da ni ,posebno nevarnosti, da bi so mačke in p<i nuM^lirko kako »popadli, ker mačko svojih pasjih konkurentov sploh ne bodo videle. Kakor hitro bodo namreč začele teči, jim hrti ne Ih*1o več znatno pustile zadaj.
Torej to jo najnovejša londonska senzacija, ki sedaj razburja londonsko živce mnogo bolj kakor pa Japonci ali pa pa odbor za nevmeševanje.
sobo i majorja. Obstala je, od strahu; . . * , . '
1	.. .	'tose^el žrtev od svojega tekmeca.
lile noge. Major se Ji je približal s " . ,
^ 1 .i,.	i •	— Sami dobri* veste, da zato g<
vljudnostjo, držeč klobuk v roki ^ J	'	ini tako, ker sem vam neizmerne
— Ne stojte tu, milostljiva, mimoidoči bi vas lahko poznali. Dovolite, da vas spremim do aše kočije.
Mehanično so je pustila odvesti h kočiji. Šele tam si je nekoliko opomogla in spoznala, kako strašna nevarnost ji preti. Ozrla se je na Waradina, rekoč:
—	Vstopite z menoj! Govoriti moram z Vami !
rbo.ical jo j«'. Kočija se pa ni ganila z mesta. Za dremajočimi konji so jo razvil v kočiji oster in kratek razgovor:
—	Kako se drznete vohuniti za menoj '
—	Kako sto se drznili varati me?
;ovonm z vn-no udan. Vaše razmerje, o katerem pride i;kis kmalu v jasnost, me bo strašno smešilo. Ne pozabite, da sem vas ljubil dve leti, zdaj pa naj bi mirno gledal, kako mi je drugi odnesel zmago izpred nosa. Ne, to presega moje moči. Tega ne prenosom, razen če bi mi doprinesli dokaz svoj'; ljubezni...
—	Kakšen dokaz-
—	Dovolite mi vrniti >o k vam in zapodite grofa.
Dvignila je glavo in zardela od jeze, oči -o se ji za i skrile tako srdito, da je Waradiu kar Mipnil, potem sv je pa zvonko zasinejala rekoč:
—	Zapodite vra! Zdaj, ko sem pripravljena žrtvovati vso za njegovo srečo.'
»Dalie
NA NORTH BEACHU BO NAJVEČJE VZLETIŠČE NA SVETU
ZNAMENITI ROMANI KARLA MAYA
Kdo bi ne hotel spoznati "Vinetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spomenik?
Kdo bi ne hotel biti z Mayem v "Padišahovi senci" pri "Oboževalcih Ognja", "Ob Vardarju"; kdo bi ne hotel citati c plemenitem
konju "Rihju in njegovi poslednji poti"?
•
TO SO ZANIMIVI IN DO SKRAJNOSTI NAPETI ROMANU 1 1
IZ BAGUADA T 8TAMBCL
4 kajige. ■ slikami. strani Vsebina:
Smrt Mobamed Emins; Karavana smrti; Na begu ▼ Goropa; Dražba En Nsc
Pogled na North Beach v bližini N$w Yorka, kjer grade .letališče, ki bo Jiajveje na svetu. V ozadju je videti New York.
.LM
KRIŽEM PO JUTRO¥KBI
4 knjlse, tn strani, ■ slika«
Vsebina:
Jesero nsrtl; MoJ roman oft Nlln; kako sem v liekko romal; Pri Sama rib; Med Jezldl
Cena _____________IJt
PO D1VJKM KFRDI8TANC 4 knjige. tM strani, s slikani
Vsebina:
AmadlJa* Beg h ječe; Krona sveta; Mod drema ognjema	Cena .—.................lM
PO DE2BM SRIPETARJET
4 knjige, m slikami. »TI strani Vsebina:
Brata AlsdJHJa; Koča ▼ soteski; Mlrldlt; Ob Vardaijn	Cena _________LM
SATAN IN ISKARKOT
12 knjlf. s sHkaml. 1114 strani Vsebina:
Issetjenci; Tmna Retar; Na aledn; Nevar-nostl nasproti; Alreaden; V treh dellb «reta:
Izdajalec; Na lova; Spet ne divjem npadn; Bede al milijoni; Dediči
V GORAH BALKANA
4 knjige, s slika«. 574 strani
Vsebina:
Kovač glinen; Zaroka s saprekaml; V «oJ*«b-njaku: Mobamedanskl svetnik
Cena _______________LM
WINETOV
12 knjig, s slikami, 17» strani Vsebina.
Prvikrat na dir jem sapadn; Za Urijenje; N£o-H, lepa Indljanka; Prokieatvo alata; Za detektiva; Med Komančl ln Apačl; Na nerarolb potih; WinDetovov romin; Sam Bar; Pri KomanClb; Wlnnetora smrt; Win-netova oporoka
Ž 0 T I
4 knjige, s slikani. 597 strani
Vsebina:
Boj s medvedom; Jama draguljev; Končno —; Rib, in njegova poslednja pot
Cena ----------------AM
Naročite jih lahko pri:
KNJIGARNI "Glas Naroda"
216 West 18th Street	New York, N; Y.


... W L..A ..-i: , -	" . ■
_:_^_^____
VZ1B WZRVVZ"
New York, Saturday, November 13, 1937
^ TEE LlROEST TZLVrENE DAILY TN UB3.
Ljubezen za ljubezen
lomi 12 življenja o> za "Slaj naroda" priredil: i. h.
o i i23e i o
44V<', go>|H».l doktor, prosim, trga nikar ne verujte! Lizika vse to d« I«, ker in Ki «lobr<f srce,*' pravi Hana prijazno.
"Vem, gospa Moran, gospieo Liziko |Kizna nnimogo bolj, kot pa sama iui>li," pravi ginjen.
V svoji za«lri*gi Liziki« jezno vizroji:
44-Moj Bog, liana, nikar n«» pretiravaj t«*ga. kar je samo t»0 sehi razumljivo."
"Dobro je dobrini ljudem vedno samo oh sebi razumljivo, gwpica Lizika," pravi Henrik prijazno.
Naglo in radovedno ga Lrzika (»ogleda, ko pa se njen pogled snv» z rij« goviiu, takoj s>k Ioni glavo nad svoje delo.
Henrik nato prav Ijtrln'zntvo razgovarja s liano, da la-izika dobi dovolj rasa. da zberi*. Da j«* bila zelo raztresena, jt prav dobro opazil. Kmalu nato pa pride gospod Ras-inu^sen na konjn s polja. Dr. Waivn vstane in se poslovi o<l obeh dum. Prnl Liziko >e uljudno in viteško prikloni.
"Torej na svidenje na IlerretflMTiMi pri praznovanju, ako vas prej ne vidim, milostljiva go*pica."
Popolnoma kot prava dama in dostojanstveno s<- prikloni Lizika, \v a roil pa <mIi<1*> 7. zadovoljnim nasmehom.
Sladka, mala tnnirn: ko hi velela, kako zelo si se izdala, navzlic svoji r-izdražciiosti. — si misli Henrik
Nat o pa pozdravi Karla Rasmusseiia, in gre ž njim v njegovo pi-arno.
* • •
K«. Ware n (hlide, pravi Lizika f. navideznim o.|<lihom:
"Hvala Bosni, da je m|."
liana p:i skrivaj in |Miizvedovaluo pogleila k njej. Že • Javni ni v«V- verjela, da >«• ji dr. Waren zdi tako neznosen, kot je vedno |M)udarjala.
"Sij je vel whir zelo lji»ln zniv in dober. Lizika."
"Misliš? Jaz ga pa kar ne maram.*'
*4Zelo mi je žal." .-•« i »»»
4'Ker te ima prav gotovo rad."
Lizika zažari, toda sknši napraviti brezbrižen obraz.
"Oil — da bi mene imel rad? Toda, Hana. saj me vendar vedno draži in jozi."
44To jeTse v šali.'4
"S ij ravno to me jezi. želim, da z menoj govori vse resno. Va Dito ne govori tako."
"Ne. Lizika. /. Dito govori samo resno in stvarno. S t«boj pa ><' vedno rad nekoliko pošali, to pa dela samo zato. ker te ima rad. Ko bi videla, kako uiu žare oči, kadar govorim o tebi kaj dobrega in lepega."
Ali delaš to V
"1. ee o tebi •rovorim, morem govoriti samo kaj '..brega in lc|**ga iti vedno obrne pogovor na tel*-, kadarkoli <e raz-govariam ž njim."
Nekaj časa je vse tiho. Lizika zamišljena gleda pred se, r.ato pa vpraša Ha no:
"Ali v resnici misliš, da me hoče samo dnižiti."
"Prav gotovo."
"Tn — ali si prepričana o tem, da lile ima malo rad.'"
"fv'vmla!''
44 IVav velika častna l>es«tla?"
Hana se zasmeje.
44Ali je vet" vr«t častnih besed.'*'
"Seveda; majhno damo samo pri šaljivih priložnostih, veliko pa. kadar j« |Mk|K»)noma rosno."
"Naj bo tedaj, dam ti p»poln«>nia resno častno besedo, da •sem prepričana, da te dr. Waren nima samo malo. ampak xelo rad."
Liza živahno poskoči.
"Veš kaj, sedaj sem dovolj sedela, šolaj pa se hočem malo razletati."
In nnelo, kot bi jo gnal notranji nemir, steče proti gozdu, liana ostane pri ovojem delu in zamišljeno -leda za njo. fJlo-bok vzdih se izvije iz njenih prsi in oči ji zo]wt '.delajo resno m žalostno kot vedno, kadar Lizike ni bilo pri njej. Naglo dela dalje, kot bi morala sekundo dol srn zamudo nadomestiti. Tako Še sedi, ko se vrne tndi Herbert - polja, kjer je bilo v zgodnji pomladi mnogo dela. Ha no vidi sedeti: še predno pa ga Hana zagleda, -koči s kon ja in naglo pride k njej.
"No. <w"arljiva mala go<|>a — Še vedno jezna?" *
Od onega večera se nista več videla. Hana ga ne pogleda. kajti bala se je njegovega poželjivega pogleda, ki je je boli poniževal kot najsurove jše besede njegove matere.
"Xujno te prosim. da me ne imenuješ tako," mu pravi s tresočim gladom.
"Zakaj pa ne? Saj si vendar krasna, majhna g«»-pa."
"Tega ne maram slišati: saj me tirdi ne kliče- tako v pri-Botnosti svoje matere."
Herl>ert pa se zaničljivo zasmeje.
4tE. njej tudi ni tnba slišati; to se tiče samo naju. Ne l>odi ta^co trdovratna, mala g<*spa. Poginoma tiho moreva imeti krasno življenje. Ali ne veš, da si me napravila popolnoma neumnoga, ker se mi tako upiraš? Misliš si. kai ne: malo upiranja fiodžgt* požel jen je.M
"Jaz samo mislim, da je to, s čimur mi prihajaš nasproti. mnogo l>olj poniževalno in bolj raažaljivo. kot vse, kar mi je bilo do sedaj prizadetega," pravi trdo.
"Kako si neumna, lepa gospa. Jaz pa ne maram ničesar manj kot telie poniževati in žaliti. Zato si prelepa. Ko bi le hotela, hi -i nnd seboj mogla bili mnogo in bi si jMima-ffala na Altwiewe preganjati dolgočasje."
Hana pa ponosno dvigne glavo.
"S tHioj odklanjam vsako fckupnost in si pre|*#vedujem tako obnašanje proti meni," mn pravi jezno.
Herbert se smeje.
"O, kako znaš biti budi ogenj bruhajoči hudiček, če«sar na tvojem Mater Dolorosa obraza ne bi pričakoval. Vedno »em si mislil, da s tvojim obrazom ni vse prav, odkar mi je -»nana tvoja zadeva z Moranom. Prekrasna si, kadar ti jeza žari iz oči. 7xli se mi, da si "izkušena v vedi umetnostih koketnosti. Odkar vem, koliko odločnosti Ari vaš pod >yojim navnhv.no hladnim mirom, si mi jMipolnoma zmešala * ivo, v resnici poginoma zmešala."
. iDali-
V PREDPRODAJI
KDOR GA VNAPREJ NAROČI ML iOSIJKMO VELIK
ZEMLJEVID
ZDRUŽENIH DRŽAV
kateremu je dodanih pet zgodovinskih zemljevidov Amerike.
Na drugi slruui zemljevida so iuiriia vseli uuieriškili mest i D koliko preltivak-er imajo.
Nadalje:
Koiikd pn-tiivali-ev je imela
ka atijcriSka država pri predza<l-njcin iu pri zadnjem ljudskem štetju; glavno mesto vsake dr-
žave iu številu prebivalstva. Zračna razdalja med večjimi
mesti.
Z£n<]oviti>ki iHMlatki posameznih »lržav.
Razdalja me«) ameriškimi mesti
in uiesti v Južni Auipriki, itd.
VEL1KOKT 17 x i!4 iK»l<-ev Kdor narodi Koledar sedaj. b<i dobil ta zanimiv zemlje\id brezplarno.
Slovensko-Amerikanski
KOLEDAR
ZA LETO 1938
IZIDE NOVEMBRA MESECA
!<>0 STRANI ZANIMIVEGA ČTIVA ... POVESTI,.. ZKML.JEPIS.1K ... ZGODOVINA ... NARAVOSLOVJE. . . S SLIKAMI
LETOS BO POSEBNO ZANIMIV
Cena Koledarja je 50 centov.
X A HOČ IT K PHI:
66
KNJIGARNI
Glas Naroda
99
210 West 1 Stli Street
New York
KRETANJE
PARNIKOV
SHIPPING NEWS
17. tiovemlira: ljueen ilnry v Cherbourg
'JO. novembra: Cbamplain v Havre Conte di Savioa v (ienoa
-4. nuveinhra:
Nurmaudie v Havre B.»ren^aria v tberbuiirj;
lm. novembra: Europa v Iiremen
-T. novembra :
Vuleania v Trst 1. decembra:
QniH'n Mary v Cherbourg
4. deecmlira : I ^a fa yet te v Havre Kii v Genoa 8. decembra: Normandie v navre Aijuitania v Cherbourg
goouooot>ooooooooooooooooq,
piftlte nam za cece Tonih 11-itcT. reoerradjo kabln In pojasnila za potovanj«.
SL0VENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 216 W. I8U1 St., New Xwfc
L
11. decembra:
ltoma v Genoa 13. decembra:
Queen Mary v Cherbourg
Kuropa v Bremen Conte di Savoia v Genoa
SI decembra:
Aqnltania v Cherbourg 'Si. ilcccmlira:
AquitanU v Cherbourg
decembra: Katurnia v Trst
-fj. decembra: | Normandie v na vre
50Q0 let stara kultura v Indiji
(MMIll-
j«- ix»- i
<►!» reki lii(lu>, kakili 2<mi ki-! vodnjaki, v katr.i; loniftrov nad lliijdcmhaduiii.j vali in kopali. K j« s«' sp<laj razteza pustu jMikra- trtflni nanesla, mi izolirali zi jina. ki pa ni bila vctlim tako.dov.jV z asfaltom. Xa;li >o <-c pusta in prazna, kakor danda-i lo stranišča s sedeži. Tudi tn-1 j-^. nt'S. Pred r»l M M l leti s<» se tam-1 kaj so cevi narejene iz dobro kaj iiajhrž dvigale cvetoče po- Sfž^ane irline ter napeljane v krajine /. lepimi me<ti. kar do- kanal. Po nekaterih hišah kazujrjo najnovejša izkopava-j -kiuliinjskc (xlpadke metali v nja. T;nil so že leta 1!>32 za-! odprtine v zidu. kjer -o bili na-eeli kopati Indi sami. da bi od-! rejeni stenski kanali v }»od-Icrili sb^love nekdanje indijsko zemlje.
Sredi nivsta je bilo veliko ko paliŠč<', ki s« lahko da primerjati s pompejanskimi izza cesarskih časov. Sredi kopališča je bil plavalni bazen, okoli nio-ira pa ce.la vrsta stebrovja. Za stebrovjnii pa so bile piKamez-no kopalne kabine.
[z Jugoslavije.
37 tablet veronala zavžii.
V Novem iSadu si je hotel neat i življenj!- trgovski potnik Salainon Morena i'/. Beo-
i >rra<la.
V vodi je raztopil 37 "[tablet veronala in zavžii. Prepeljali so <ra v bolnišnico, kjer mu bodo zdravniki skušali re-
lviilture. Za njimi -e je te na-lonre lotil angleški učenjtik, >ir John Mur-hall. ki je imel na razpolago dovol j d narja. Temu se je posrečilo, dn je odkril najprej mesto "Mohenja-daro*'. (iomilo mrličev. Zadnji »Ive leti pa so tamkaj odkrili šo dve dmiri mesti, ki -ta cveteli nekako med 1« ti .'i'jr»!> in 2750 pr«*d Kristusovim rojstvom. Ta izkopavanja dokazala, da je v tistih stanxlavnih mestih pred 5000 leti bila tako visoko razvita stanovanjska kultura, ki je v marsičem podobna sedanji moderni. Ta kultura se je po vseli /mikih razširiala na ozemlju, ki je kadili 1000 milj dolapo in 1«hk) milj šin»ko.
Prehrano pribivalstva, ki je bilo vsekakor na visoki kultur-' ni stopnji, je oskibovalo polje-deMvo in trirovina. Najvažnejšo vlopfo je imela pšenica, ječmen in dati ji. Iznied doma-
šiij življenje^
Brat ustrelil brata.
V vasi Zasadbreij blizu Ca-kovca se jf odiirrala t«»žka rodbinska truir. dija. Stjepan Martins ji> ustrelil s samokresom svojega brata Franjo. Brata sta se prepirala, ker Stjepan nima otroka, Franjo jih je pa imel pet. Prepirala sta se za-/ raidi očetove zapuščine.
B O 2 I C N I IZLETI pod Osebnim Vodstvom v JUGOSLAVIJO
01 »PLUTJA IZ XKW TORKA: BERENGARIA 25. nov. , QUEEN MARY 1. dec. AQUITANIA 8. dec. . QUEEN MARY 15. dec.
Za vsa navodila se obrnite uu:
slovenic publishing company
216 West 18th Street
Direktni Ekspresui tlaki od
Pariza do Jugoslatije
New York
Gunard White Star
BERAČ Z VELIKIM ZAKLADOM.
Xa davni varšavski cesti se čili živali so ugotovili doslej j je xyrudil te dni 87-letni po-cebuja, bivola, buiše. ovce, slo klicni berač Zdislav Priszel in ne, svinj« in velblode. Jedli j je bil takoj m rtov. Zadela yra pa so tedanji prebivalci tudi je kaip.
peril t ni t io. želve, ribe, sočivje | Stari mož je imel za seboj Znaeilno ie. da so bile vsej in sadeže. Lovili so bizona, no- j kaj pestro in razifibano ži vlje-teh mest, tudi najrevnejše, j somoma, ti^ra, opico, meti veda j nje. Kot sin berača je na '* jene nad zemljo iz dobro in zajca. Xasli so orožje naj- dil "poklic"* svojega očeti
hI
zjrraj«
zbrane opek«'. Sicer j<- znano, da so v tistih ča-ih reveži prebivali le v kočah, zgrajenih i/, posušen«* ilovice. Prav tako j«» zanimivo, da je bilo vse mesto preskrbljeno > popolno |Kxlze-mcljsko kanalizacijo, v kater«« se je stekala vsa voda iz hiš V liišali so imeli «bd»ro zidane greznic«*, v katerih s«» jo nabira lo \-s«'. kar ni l»il«> telvoč—, me«l-tem ko je t< k«»č<- »nlpadte pobral kanal, ki jih jo o«lvedcl v •/lavni kanal. Kanali pa so bili tako veliki, da j«- po njih lah. ko hodil odraz i človek, ne da bi se mu bilo treba piiooiribati. Mnogo hiš j.' imelo dobr«> izoliran«' sob«', v katerih s«i bili
na sleet a in
bolj različnih vrst, vendar no-j.ic potoval najprvo po sosednih benega nn*ča. Omžjr j«* na reje- j dež« lali, kjer so je na ljudskih no iz brona ali iz kamna. Iz veselicah in sejmih stenanjal z i«te snovi so narejene sekire, j ugodnimi prilikami za herače-zajre, >n»i, britve. Železa ta- nje, ki jih je potem za določen krat šo niso poznali. Pač |ki so debv. o«ldajal svo jim prijate-
našli 55S pečatnikov, ki so ore<l=t«vljali različne živali. Na njih so odkrili tudi dotdei n«»znano pisavo, katere še ni-
Ijem. Kot- osebnost, ki je nnd lwrači uživaki v«'lik n^le*l, je ipivpotoval tako vse evr«yj>ske države in je svoje izkušnje iz-
so nn>ijli razvozi jati. Kakih koristil za ,pouk
IfiO izmeti teh pisemskih ostankov j«' na las podobnih pisavi.
V sami Varšavi obstoji be-raška aka«l« mija, v "kateri ?e
kčitero so odkrili na tako zva- lahko naučiš vseapi, kar bi ti
nih Velikon<Hv*iiili otokih. O lju«l«'h tiste kulturne perio<le l»a doslej šo ni nič znano. O-hrani« nih je lo nekaj reslkih plastik, ki pa ne povedo mnogo.
pomoglo |>oveeavati donos be-račenja. Tudi v Pragi je Pri-sz«*l ustanovil talcšno beraško a-kademijo. P«»licija jo je izsledila, ko se je beraštvo v tem
mestu na nepri«*akovan način razpaslo. Zaprla jo j<- in nj«4-nega "ravnatelja", ki j«* štel takrat okrog Go let je izgnala.
Vrnil se je na Poljsko in je tam po vs«»li večjih mestih u-stanavljal beraške "strokovne" organizacije. Te organizacije so imele svoj«- stn^ge zakone s šo strožjimi razsodišči in kaznimi. V Varšavi pa je Priszel osnoval ".glavno upravo" vseh poljskih beraških <lruštev in seveda ji jo bil sam predsednik. To mesto, ki mu je donašalo l«*po plačo in mu je dajalo ttiwli pravico do najboljših krajev za 'ih račenje, ga je sčasoma napravilo za boga-t«iga niožii.
V zadnjem času sj jo Priszel izmislil Še nek«« posebnost. Osnoval je založništvo za letake s pesmimi, ki so jih berači in mn-zikantje prodajali ljwlem. Ta 'oipčija je na ravnini cvetela. Ker je šel tudi glavni izkupiček tega podjetja v Priszel o v žep in je mož gledal na to, da so njegovi "nameščenci" vsak «lan točno obračunavali, ni nič »Midnega. da so našli v njegovih žepih, ko so ga pobrali kot
mrliča, 2'H»0 zlotov v gotovini. V njegovem stanovanju pa so našli cel kup hranilnih knjižic «]omačili in Lnostranih bank, ki so se glasile na skupno vsoto četrt milijona zlotov.
Z
EMLJEVIDI





J ;*

Bohinjsko jesero
KNJIGARNA "GLAS NARODA"
V stoterih slovenskih domovih boste našli to knjigo umetniških slik. Naročite jo <se vi.
"Naši Kraji"
Slike so iz vseh delov Slovenije in vemo, da boste zadovoljni.
/
Zbirka 87 fotografij v bakro-tisku na dobrem papirju vas stane — .
•i.
216 WEST 18th STREET, NEW YORK
STENSKI ZEMLJEVIDI JUGOSLAVIJE
Na močnem papirju ■ platnenimi pregibi ............TJS®
POKRAJN! ROČNI ZEMLJEVIDI:
Jugoslavija-30
Dni7rim Banovina............30
CANADA
ZDRUŽENIH DRŽAV
VELIKI .................40
................. ..15
.00
NOVA EVROPA
ZEMLJEVIDI POSAMEZNIH DRŽAV:
Alabaata. Arkmnnu, Arfioaa, Colorado. Kansas, Kentucky. Temmee, Oklahoma, Indiana. Montana. Miwippi. Washington, Wyoming ............2X>
Illinois, Pennsylvania. Minnesota. Michigan. Wisconsin, West Virginia. Ohio, New York, Virginia .............40
NareflloM 3« priMHl denar, bodi si v gotovini. Money Ordef ali pottne xnamke po 1 aH t erata. Če pošljete gotovino, rekoeandi-raJte pfana.
KNJIGARNA "GLAS NARODA" y 216 W. 18 Street New York, N. Y.
»•