mavamnm
P6?YnThi^a^Sa Vgo^bvrfnf
Cerna 1 Din
Leto I. (Vlil.), štev. 144
Maribor, pondeljek, 24. oktobra 1927
»nriSA«
1zh
Ija in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poMnem ček. *•*- v	It	11.400
V»tj« n>«»«8no. proiem*« v upravi ati po po*# 10 Din, do»tarifen na dom pa IS Dtn
Telefon:
Uredn. 440 Uprava 455
Uredniitvoinuprava: Maribor, Al« k« andr cvva c a at a št. 13
Ogle« po tarifo
Oglase sprejema ha* ogteeni oddelek ,-Mra- v Ljubljani, Prečervtoea »4e» S. 4
V pričakovanju odločilne bitke
NAPETOST DOSEGLA VRHUNEC.— DAVIDOVIČEVA POGAJANJA Z DR. SPAHOM. — OPOZICIJA PRIPRAVLJENA TUDI ŽE NA NOVE VOLITVE.
BEOGRAD, 24. oktobra. Včeraj se ie vršilo nad eno uro trajajoče posvetovanje med trgovinskim ministrom or. Spahom in vodjo demokratov, Ljubo Davidovicem. Rezultat konference ni znan- V muslimanskih krogih °Pozarjajo na koristi, ki jih ima muslimanska organizacija od sodelovanja z demokrati v političnem oziru. Zanimivo je tudi, da je prejel trgovinski minister, dr. Spaho, iz Skoplja depešo muslimanskih volilcev, ki ga poziva, Paj stopi na stran Davidovima.
BEOGRAD, 24. oktobra. Kakor se zagotavlja v demokratskih krogih, bo ata jutrišnjo sejo demokratskega kluba, ki se pričakuje z velikansko napetostjo, otvojila dr. Ribar ali dr. Spa no. Davidovi« je namreč odklonil, da bi Predsedoval, ker bo sam aktivno Posegel v razpravo. Najprej se bo na Željo DavidovKevega kluba prečital Predlog opozicije, nakar bo zagovarjal Davidovim v programatičnem go-vpru svojo zahtevo po razbitju seda-| *de vladne koalicije. Nato bo sledila
debata, po kateri se bo vršilo poimensko glasovanje, da se za slučaj, ako bi DavidovKev predlog propadel, ugotovi, kdo prevzame v klubu odgovornost za vladno politiko.
Demokratski ministri pa si predstav ljajo jutrišnjo klubovo sejo drugače. Po otvoritvi bo poročal Marinkovič o svojih pogajanjih z radikali, nakar bo sledilo glasovanje, ali naj koalicija še ostane ali ne. Šele potem, ako bi Marinkovičev predlog propadel, se bo pričela razprava o predlogu načelnikov opozicije, ki je bil izročen Davi-dovKu. Demokratski ministri z dr-Marinkovičem na čelu so mnenja, da bo imela ustanovitev demokratskega bloka za posledico razpust parlamen ta.
BEOGRAD, 24.	V	dobro-
informiranih krogih se zatrjuje, da so se za slučaj razpusta skupščine, Davidovim, Pribičevič in Radič že sporazumeli glede postavitve skupnih kandidatskih list.
Vukičevič popušča
V STRAHU. DA SEDANJI REŽIM PADE. JE PRIČEL VUKIČEVIČ DEMOKRATOM NA VSEJ ČRTI POPUŠČATI.
BEOGRAD, 24. oktobra. Predlog o-
POziciie glede ustanovitve Parlamentarne unije je izval- ; -razumljivo- v hladnih krogih veliko nervoznost. Zato le tudi razumljivo, da so radikali po 'Večini je sprejeli demokratske zahteve, s temi koncesijami zasigurajo obstoj v'&dne koalicije. Tako so bile včeraj sPrejete vse zahteve demokratskih ministrov glede notranjega ministrstva. Eo tem dogovoru bo vpokoienih ali preplavljenih v Srbiji 33 srezkih poglavarje/, večinoma pristašev radikalne stranke. V notranjem ministrstvu samem o* stane le 10 odstotkov dosedanjega urad-nišva.
Podobne koncesije je dal ministrski predsednik po prejšnjem razgovoru med dr. Spahom in dr. Andricem tudi muslimanom. Včeraj je bil namreč dosedanji radikalni vladni komisar .v Sarajevu od stavljen in imenovan za vladnega komisarja muslimanski veletrgovec Edhem Bičandžič, v sosvetu pa je 14 muslima* nov, 10 radikalov in 2 demokrata. Do-sedaj je obstojal sosvet iz samih radS-kalov.
Opozicijski krogi razlagajo te koncesije demokratom in muslimanom -kot slabost ministrskega predsednika, kisi hoče na vsak način zasigurati večino v skupščini.
Zopet voad komitašev
BEOGRAD, 24. oktobra. Iz Zaječarja se poroča: Sinoči, ob 11, Uri) so bolgarski komitaši napadli 10 km’ od bolgarske meje oddaljeno vas Graška. Razvil Be je srdit boj med oboroženimi kmeti *n komitaši, nakar so se slednji zopet ,azpršlli.
Preselitev društva narodov NA DUNAJ.
.. .DUNAJ, 24. Oktobra. Kakor se zatrjuje v diplomatičnih krogih, je pričela avstrijska vlada na inozemsko ini-cijativo akcijo glede preselitve Društva narodov iz Ženeve na Dunaj. Pogajanja se prično v kratkem in je baje večina Društva narodov za to akcijo že zagotovljena.
STRIC NAŠE KRALJICE UMRL.
STUTTGART, 24. oktobra. Sinoči je umri tu v starosti 64. let princ Viljem Hohenzollern-Sigmaringcn. brat Pokojnega romunskega kralja Ferdinanda in stric naše kraljice Marije, ^rinc Viljem je bil svojeČasno določen za rumunskega vladarja, a je to cast raje prepustil svojemu hratii.
SOVJETSKI DELEGAT V BEOGRADU.
BEOGRAD, 24. oktobra. Zunanje ministrstvo odločno zanika vesti, da je prispel sovjetski delegat, Vasilj Nosov v Beograd, da se pogaja z našo vlado glede trgovinske pogodbe s sovjetsko Rusijo.
SMRT ZNANEGA ZGODOVINARJA.
Po poročilu iz Berlina je v Baden-weilerju umrl v starosti 70 let visokošolski profesor in znani zgodovinar Jurij Below. Pokojni zgodovinar se je največ bavil s srednjim vekom in so najbolj znana njegova raziskovanja o nastanku stanov in posebej še njegova knjiga »Kako je nastalo obrtništvo«. Bclow ie bil od leta 1905. profesor univerze v Freiburgu.
Borza
LJUBLJANA, 24. okt. Devize: Berlin 1355, Curih 1095.5, Dunaj 801-5 London 276.70, Newyork 56.73, Praga 168.80, Milan 310.12. — Efekti: Cclj ska 164, Ljublj. kreditna 135, Prva brvatska 850, Kreditni zavod 160, Vevče 133, Ruše 29^—300 Stavbna družba 56. ŠcSir 104
Razočarani Ahmed Zogu
PREDSEDNIK ALBANSKE REPUBLIKE SE JE PRIČEL OTRESATI NADLEŽNEGA ITALIJANSKEGA NADZORSTVA IN IZSILJEVANJA. KONEC RUDARSKE STAVKE V NEMČIJI.	%
BEOGRAD, 24. oktobra. Razvoj najnovejših političnih dogodkov v Albaniji vzbuja v tukajšnjih političnih krogih vedno večjo pozornost. Demi-sija vlade v Tirani se smatra splošno kot posledica velikega pritiska, ki ga izvršuje Italija na Ahmeda Zogu in albansko vlado, zahtevajoč vedno nove koncesije v Albaniji in vztrajajoč na tem, da se Albanija popolnoma podredi.
Skoro vsa poročila soglašajo v tem, da vladajo v zadnjem času med Mussolinijem in predsednikom albanske republike zelo napeti odnošaji. Čim je namreč Ahmed Zogu uvidel, da Italija dejanski stremi po protektoratu nad Albanijo, je izpremenil svoje dosedanje stališče poslušnosti napram Rimu in odklanja vse nove italijanske zahteve.
Pred nekaj dnevi je Ahmed Zogu zvedel, da se je Italija prepričala, da od njega ne more ničesar več pričakovati in da išče zato že naslednika, ki bi bil bolj veren sluga Italije- Italija računa pri tem v prvi vrsti na Hasan bega Prištinca, ki živi sedaj na Dunaju. Zavzema se za njega predvsem radi tega, ker je rodom s Kosovega polja. Na ta način namerava" namreč Italija razširiti albansko iredentistično propagando še na Kosovo, Metohijo in ostale dele Južne Srbije, na^drugi strani pa podpirati vpadanje kačaških tolp na jugoslovansko ozemlje.
Po poročilih iz dobro poučenih kro-
gov se Italija že pripravlja, da odstra« ni neljubega Ahmeda Zogu. V odgovor pa je ta pričel sedaj preganjati bolgarske komitaše, ki v vedno večjem številu izkrcujejo v albanskih lukah in obstoja njihova naloga v ogrožanju jugoslovanskega mejnega ozemlja ter Ahmedove pozicije v Albaniji. Zadnje čase je dobila tajna albanska policija celo obvestilo, da se pripravlja s pomočjo bolgarskih komitašev in Italiji udanih albanskih emigrantov ter članov kosovskega komiteja atentat na Ahmeda Zogu. Bolgarska ko-mitaška vojvode Angjelov in Hristov sta bila zato že izgnana iz Tirane, po raznih krajih Albanije pa je bilo aretiranih mnogo bolgarskih komitašev. Vrh tega je Ahmed Zogu ukazal žan-darmeriji, da mora preprečiti vsako nadaljno izkrcavanje bolgarskih ko* mitašev v Valoni in Santi Ouaranti.
V Berlinu je med zastopniki rudniških podjetij srednje Nemčije in predstavniki rudarskih strokovnih organizacij prišlo do sporazuma, po katerem se mezde nekoliko zvišajo in sicer pogodbeno do 31. avgusta prihodnjega leta. S tem dnem se pa ta tarif lahko od obeh strani zopet odpove- Dosedanje tarifne mezde osred-nje'-nemških rudniških revirjev so ostale neizpremenjene od 1. novembra' lanskega leta, dočim so se po drugih revirjih v tej dobi že zvišale. Stavka, ki se je danes teden začela, je danes najbrž že končana. Vlada ni dovolila nobenega zvišanja cen premogu-
Šahovske zanimivosti
Deveto kolo londonskega turnirja.
V devetem kolu mednarodnega mojstrskega turnirja v Londo-nu je končala partija MarshalbVidmar remis- Thomas je zgubil proti Fairhurstu, Bogoljubov je porazil Reti ja, Yates Buergerja. Partiji Colle-Wmter in Niemco vič-Tarta= kower sta bili prekinjeni.
Stanje po IX. kolu: Tartakower 6 in Pol (1), dr. Vidmar in Marshall 6, Bogoljubov 5 in pol, Niemcovič 5 (l), Reti 4 ta. pol, Wtater 4 (1).
Capablanca * Aljehin.
Odigranje 19- kola matcha Capablanca Aljehin je bilo radi lahke obolelosti Aljehina preloženo.
SAMOMOR CELOVŠKE GLEDALIŠKE IGRALKE.
V soboto zvečer ie bilo celovško mestno gledališče za Strausovo opereto »Trezino« razprodano. Publika je komaj čakala na nastop glavne junakinje priljubljene subrete Ele Peer. Že pri prvem dejanju se ie videlo, da so igral* ci razburjeni, pred začetkom drugega, je pa upravitelj gbd"lišča ves potrt naznanil, da se mora predstava zaključiti, ker je nenadoma zbolela nenadomestljiva moč — gdč. Peer. Malo pozneje se je pa zvedelo, da to ni bolezen, ampak smrt in sicer samomori!tu kepa in mlada igralka se je iz nez T 5	'>*
kov obesila v svoiem stanovanju. Ko e začela predstava, jo je prišel iskati godal iški sluga. Našel jo je obešeno na kljuki okna. Obesila sc je z vrvjo od gardin.
Čekovne položnice brez številk
Poštna hranilnica je dala že leta 1925 v promet položnice z rjavim podtiskom, na katerih nista natisnjena številka in ime imetnika računa. Te položnice se dobe pri vsaki pošti po 25 par za komad. Lahko se jih postaži vsak, ki hoče plača* ti kak znesek na čekovni račun, pa nima pri roki položnice s tiskano številko in imenom onega imetnika računa* ki mu želi nakazati znesek po položnici. Da ie postna hranilnica s temi položnicami u-stregla občinstvu, je razvidno iz tega! da dobi samo podružnica poštne hranilnice v Ljubljani dnevno po 100 do 200 teh položnic. Uporaba teh položnic je zelo enostavna in se izpolnijo ravno tako kakor položnice s tiskano številko ta ime* nom računodmetnika, samo da mera vplačnik še vpisati na prvi strani položnice v vseh treh delih številko čekovnega računa, kj naj se mu znesek odobri, in na prvi strani v levem delu (priznanici) in na zadnji strani v srednjem! delu (u-platnici) ime lastnika računa. Oboje si vplačnik lahko sam poišče iz seznama raču noimctnikov poštne hranilnice, ki ie pri vseh poštah strankam na razpolago. Nastanejo pa la* hko zmede in zakasnitve, ako se položnice površno ali celo napačno izpolnijo. Zato naj vsak vplačnik v interesu samega sebe in računoimetnika pazi, da napiše pravilne podatke (Im© in št.) in nat-an* ono tako izpolni položnico, kakor gori orne;;.'eno.
fpominiaite se CMD
.Stani*
-a ■ k s. v \ *.
Marifiorskl VEČERNI!? Jufra.
V M a r i b o r u, dno 24. X. 192/
Stanovanjski najemniki profite. , , stiral©----------------
\/V', ’ .£•. '	\v
ODLOŽENA: KATASTROFA. — KAKOR PRI SACCU IN VANZETTIJU ČAKANJE NA POGUBO. — KLERIKALNA DEMAGOGIJA.
Mariborski	in
v \	Maribor.,	23.	oktobra.
Včeraj, ob 10. dopoldne so se na dvorišču Uniona zopet zbrali stanovanjski najemniki, da protestirajo — kakor je dejal društveni predsednik dr. Perhavec v svojem otvoritvenem govoru — ne toliko proti sicer podaljšani, a skrajno nezadostni stanovanjski zaščiti, kot pa proti zahtevam, ki jih stavijo hišni lastniki.
Komaj je predsednik omenil osnutek zakona o podaljšanju stanovanjske zaščite, so se že začuti klici, da je vse skupaj zanič in samo pesek v oči. Govornik ie naglašal, da je glavna hiba tega osnut ka že v tem, da je napravljen brez sode= lavama organizacije stanovanjskih najemnikov. Najemniška organizacija bi se rada sporazumela tudi z organizacijo hišnih lastnikov, a se vsi njeni pozivi zavračajo.
Za predsednikom ie govoril zastopnik »obrtnikov Vah tar, ki je drastično razložil, da dela državna uprava dosledno ■Uta to, kar je nasprotno življenjskimi za5 hvevam velike večine. Osnutek se ne da drugače imenovati, kot kratko odlaga-. nie- velike katastrofe.
'Tretji govornik Ivan Krajnik je ! iPiovdarjal, da se ne sme protestirati sa-| mo radi splošne najemniške velike rnize-‘ rije, msarveč da je vsega protesta vredien i.tudl osnutek. Najemniki se lahko zana= čšajo samo na svojo organizacijo in z Vsemi sredstvi se morajo boriti za svoje ! življenjske pravice-,■ Društveni podpredsednik M o h o r k o je slikal nezakonitosti, ki si jih dovoljujejo mnogi hišni lastniki. Razložil je tudi svoj načrt maksimiranja stanovanjskih cen, nakar je predsednik prebral resolucijo, ki povdarja, da je zakonski o snu* 'tek nepopoln, da dosedanje vlade niso [ničesar izdatnega izvedle za odpravo -stanovanjske 'bede in da se stanovanjski [zakoni izdelujejo brez sporazuma z orga ttnizadjo stanovanjskih najemnikov. Za-ihteva se, naj vlada v dobi do 1. maja : prihodnjega leta skrbno izdela gradbeni lin stanovanjski zakon ter dobi minister •pooblastilo za potrebno podaljšanje sta-. novanjsko zaščite, ki mora vsebovati tudi [maksimiranje najemnin za nezaščitena ; stanovanja. Maksimum naj bo desetkrat5 ;na predvojna najemnina. Posebna resolucija se pošlje tudi občini radi stroškov • za prevoz fekalij, katere hišni lastniki ikratkoma’0 nalagajo svojim najemnikom.
Železničar Korbun jo opozarjal, kako stanovanjska stiska nnori mladino fin kako potrebno bi bilo, da bi imeli izkoriščani in trpeči v parlamentu svoie prave zastopnike in ne poslance, ki hodi-Ijo od shodov hišnih posestnikov na sho-Tde najemnikov polni obljub in fraz.
\y Novinar Eržen je pozval zborovalce maj ne pozabijo, da je minister že pred j svojim osnutkom/ napovedoval, da hote >nekaj storiti, kar bo vsem prav. Med vse ariprotesti, so najpotrebnejši in zato tudi jtprvj oni, kj so naperjeni proti vsem, kj [dovoljujejo vse nezakonitosti gotovih 'hišnih gospodarjev in mnogih izkorišče-jvaioev. Vlada bi morala ščititi sociabio šibkejše. Izkoriščevalcev je malo, a imajo ;Všo moč. Izkoriščanih jo velikanska večina, ki pa ne pride do veljave. Najem niki spominjajo na Sacca i u Vanzetti-ja , ker že teta in leta čakajo ua svoj pogin, a ne vedo ne uro ne dneva, kdaj jih z;n dene. Zaščita, slaba kakoršnaje, ie podaljšana.do maja, ko bo drevje imelolist je, da bo najbrž to streha množic, socialna pravica, pa zahteva, da ie.človeka vredno bivališče vsem in za. vedno za5 jamčimo. 1 o in plače, kakoršne so bile pred vojno, jo treba najodločnojšo zahtevati. Ro danes protestirajo tudi obrtniki, ne smemo pozabij, da so se njih stanovske organizacije izjavilo za odpravo stanovanjske zaščite. Izjavite so sc zato, ker imajo v njih ravno tako, kakor v parlamentu, prvo besedo hišni posestniki, čeprav tvorijo manjšino prot. ‘Veliki večini. Ta večina mora prit? do oblasti. Potem bo šele konec protestov, kakoršni so danes na dnevpem redu-1‘ r o -testirali bodo potem k večjemu današnji izkoriščevalci..'
Predsednik povdarja, da društvo najemnikov iz taktičnih razlogov ne more biti proti osnutku, ker je nekaj boljše kot nič. Sicer pa zborujejo v Beogradu delegati organizacije.
K besedi se je javil nato upokojeni poduradnik C’ e r n e j, ki je bil že drugič s svo jo 9 člansko družino del oži ran. pc kratkem govoru te žrtve stanovanjske bede je naznani’ predsednik, da se je lavil k besedi poslanec Vesenjak. Doslej mirni zborovalci so silno vzrojili in jkfjteev: »Proč ž njim!« itd. ni bilo no konca ne kraja. Mnogim intervencijam se inra klerikalni poslanec zahvaliti za besedo. Razlagal je, da je njegov prija-teli in tovariš minister za socialno politiko storil vse kar jo mogel, a da bi sto= rit šc mnogo več, če bi to dovohla vladna večina. Za.rjeval je, da dobiva klerikalni poslanski klub radi svoje volke skrbi za najemnike cele pakete pritožb hišnih gospodarjev. Osnutek je po njegovem mnenju za najemnike velika prid o« tifev.
Za poslancem Vesenjakom se ’e oglasil k besedi dr. Reisman, da Udi kot jurist ovrže nekatere trditve predgovornika. Poslanec Vesenjak je pripovedoval, da je bilo zagrebško stanovanjsko sodišče .slovenskim najemnikom nenaklonjeno in da je velika sreča, ker se bodo sedaj vse stanovanjske zadeve obravnavale pred domačim rednim sodiščem- Dr. Reisman se ni poslužil upravičenega očita,nia, da blati poslanec sodnike, ampak je kratko in stvarno naglasil samo to, da so pokli-empvestni sodniki v Zagrebu kakor v Mariboru. Celo koristi so imeli najemniki od zagrebškega stanovanjskega sodišča na. ta način, da so mnoge zadeve za neugodno rešitev v Zagrebu rabile dalje časa, dočim bodo tu hitro rešene. Prej sc je lahko vsak sam zastopal, sedaj bo pa, če, propade, moral plačati tudi odvetnike nasprotno hišno - gospodarske stranke. Tudi to ni res, da so odpovedi izbrisane, res je pa, da so samo odteže-jic do 1. maja- Tudi z obljubo gradbenega posojila se minister in njegov tovariš ne moreta pohvaliti. Dr. Gosar je bil že enkrat na sedanjem ministrskem stolčku in je tudi tedaj obljubil Mariboru mili5 jome. Ti milijoni še niso prispeli v Maribor. Lahko si mislimo, kdai bodo prišli oni, ki jih sedaj obljublja.
Po stvarni ugotovitvi dr. Reismana, jo predsednik zborovanje zaključil in zborovalci so se razšli med pikrimi o-pombam] in klici na naslov vlade.
Novosti z meie
Požar v Kleku. — Prijatelj kokoši. — Posilstvo.
I* V noči od 21. na 22. t. m. je začelo goreti pri posestniku Florijanu Faschingu v Kleku pri Obratni. Ker je bilo poslopje leseno se je ogenl nagi o. razširil. Posestniku je zgorelo gospodarsko in stanovanj sko poslopje, dočim se je živino posrečilo še pravočasno rešiti. Pogorelec je prizadet zelo težko, ker mu je zgorela tudi vsa krma in še drugi letni življenski prh delki. Na pomoč so prihiteli tudi gasilci h Radgone z motorno brizgalno, ki so kmalu pogasili ostanke gorečo hiše.. Fa-sching je bil le deloma, zavarovan in je škoda zato zanj tembolj občutna.
*
Posestnika Ivana Uidla v Lutvercih so ponoči lS.-m. posetili latovi. Udrli so v hlev, kjer so bile zaprte kokoši in več gosi. Tatvina je bila sicer takoj prijavljena orožnikom, vendar pa tatu dose-daj še niso izsledili.
*
V soboto, dne 22. trn- ie bil na podlagi ovadbe aretiran 27letni viničar Franc Plohl iz Staven!inskega Vrha. Osum-1 jen jo, da jo oskrunil 14letno viničarsko hčerko Matildo Lubec, stanujočo istetam. Plohla so oddali v zaporo mariborskega okrožnega sodišča. Zagovarjati pa se bo moral tudi radi nevarne grožnje, ker ie baje deklici pretil, da jo ubije, ako bi ovadila sodišču.
Potreba modernega hotela v Mariboru
Povodom zadnje seje širšega odbora Tujsko-prometne zveze v Mariboru se je razpravljalo tudi o potrebi, da dobi Maribor moderno urejen hotel, ki bi naj zlasti opomogel potrebi, da bi se mogli v njem preko teta nastaniti letoviščarji za Ikar je našo mesto glede na lego in kli-matične prilike zelo primerno. Kot glavna ovira takega projekta se je navajate pomanjkanje kapitala oz. cenenega kredita. Sedaj je ministrstvo za trgovino in industrijo opozorilo Tujsko-prometno zvezo v Mariboru, da daje državna hipotekarna banka v Beogradu za moderniziranje obstoječih hotelov in tujsko5 prometnih naprav oziroma postavitev novih v kopališčih in klimatičnih krajih podjetnikom na razpolago potreben kredit, da pa se seveda pri tem računa, da so taki kapitali planirani na sigurni podlagi. Zadevne prošnje bi bilo nasloviti na državno hipotekarno banko v Beogradu, prepis pa poslati preko Tujsko5 prometne zveze na ministrstvo za trgovino in industrijo, odsek za saobračaj putnika i turista v Beogradu.
Želeti bi bilo, da bi se z uprašanjem kredita za naprave, ki služijo tujskemu prometu v Mariboru, bavili tudi tukajšnji denarni zavodi, zlasti mestna lira5 nilnica, ter storili principijelni zaključek glede ugodnosti, kj bi jih mogli nudita takim podjetjem.
Uverjeni smo, da bo temu važnemu vprašanju posvetila tudi mariborska ob5 čina potrebno pažnjo. —
Zagrebško »Kolo« v Mariboru.
Hrvatsko pevsko društvo »Kolo«, ki ie letos z največjim uspehom nastopilo pri mednarodnem festivalu v Frankfurtu s Širolovim Oratorijem Sv. Cirila in Metoda ter je pelo isto delo prošte sobote v Ljubljani, nastopi tudi v Mariboru in sicer v soboto, dne 5. novembra. Kot solisti nastopijo gg. Betetto, Križaj, pater Kolb, Dr. Benkovič 5. dr. Koncert bo v abonmaju. Abonente sprejema do kon5 ca meseca trg. J. Hofer, pismene prijave pa tudi Koncertni biro Glasbene Matice., Koncert Kote bo eden največjih letošnjih koncertov. —
Nalezljive bolezni v Mariboru.
Mestnemu fizika tu mariborskemu so bili od 15. do 2b oktobra prijavljeni v mestnem okolišu mariborskem trije slučaji obolelosti za škrlatinko- Noben slučaj ni končal s smrtnim izidom1. — Službo dobi takoj neoženjen mlinar. Zglasi naj se pri mariborski borzi dela. —
Zavarovanje blaga na železnicah.
Generalna direkcija državnih železnic je Sklenila 7. Mednarodno delniško družbo za zavarovanje blaga in prtljage v Beogradu pogodbo za zavarovanje blaga na vseh vlakih v državi.______
Dijaki5 smučarji;
V torek, dne 25. tui. se bo vršil prvi
sestanek dijaškega smučarskega odseka v drž. gimnaziji ob 13-45. Vabljeni so vsi dijaki in dijakinje, ki se nameravajo letos smučati. Načelnik. —
Še vedno živahen tujski promet v Splitu.
Letos je tudi v jeseni obisk tujcev na našem Primorju izredno lep. V pretekli prvi polovici tega meseca je dopotovalo v Split nič mani kakor 1598 tujcev. Od teli jih jebilo i-z Nemčijo 194, iz Avstrije 169, iz ČSR 54, iz Italije 54, iz Augle-ške 43. iz Madžarske 8, i z Amerike 27 iz Pol j sk le 3, Grške 2 in iz Rumiun5 ske 2. Ostali gostie so iz raznih krajev Jugoslavije. Split poseč-a po teni takem dnevno 106 tujcev. —
Napad na cesti.
Včeraj popoldne so neznani ljudje napadli 401etnega. tesarja, Josipa Stojen9 kj je zaposlen v parnem mlin11 v Pekrah. Napadalci so ga iz neznanega vzroka obdelavah s potem. Ves okrva= vljen je prišel na rešilno postajo, kjer so ugotovili močne podplutbe na hrbtu, več centimetrov dolgo rano na levem licu in močno obtolčeni roki, s katerima je prestrezal udarce. Med napadalci jo fPoznal eno osebo in bo preiskava zadev# gotevo .razčistila- -*
Roparskega napada v Rušah
sumničijo ljudje nekega bivšega na-stavljenca ruške tovarne, kj je bil jjslu3 žben pri tovarni blizu teto dni ter je po Rušah znan kot pustolovec. O sebi je pripovedoval vse mogoče ter na veliko delal dolgove. Pred upniki se je iz Ruš umaknil v Falo, nazadnje je pa izginil iz kraja in okraja. —
Vlom v Frankopanovj ulici
V noči od sobote na nedeljo so ite znani storilci vlomili v pletarno Iva®* ke Lozejeve v Frankopanovi ulici. 5 »klanfo« so dtrgali ključavnico in prišli v prostore pletarne. Pokradli so razne* ga dogotovljenega blaga in pletenin 7 vrednosti 2500 Din. Vsi znaki kažejo, da so bili vlomilci prepodeni, kajti pri izhodu je ležalo več kosov pletenin i® tudi v odprti blagajni je bil denar n®* dotaknjen. Na lice mesta ie policijski kom is a rij at poslal doktiloskopa in poli' ciiskega psa, vendar preiskava ni imela uspeha. Lozejeva je zavarovana proti tatvini.
Prostitutka in tatioa.
Nedavno je bila izročena v bolnici) radi veneričnih bolezni Marija Budak, kjer ie vztrajala le nekaj dni nato pa pobegnila in odnesla s sabo bolniški plašč in srajco ter oškodovala bolnico za 300 Din. —	•
Nevarno fantovsko sovraštvo. .
Fantje Dobrovc in Skokov imajo med seboj staro mržnjo. Hujši so od (Arna v tov, ki si od časa do časa dajejo vsaj »beso« — nekakšno premirje. Ta fantovska mfžnja pa oddihov, kakor je besa, ne pozna in si daje duška, kadar se kri razgreje z alkoholom. Ko se je sinoči 271etni posestniški sin Anton Divjak^ vračal iz gostilne domov v Spodnje Hoče, je bilo staro fantovsko sovraštvo ravno v akciji. Streljalo se je kakor na fronti in sovraštva nedeleženi Divjak ie dobil revolversko krogljo iy desno nogo. —
Usodna trgatev.
. Pred dvema tednoma, kb so v S poete "Jem Porčiču končavali trgatev, je do* bil Franc Vogrin po nesrečnem naključju težko rano na desni roki. Neko dekle, ki ^e na lestvi stoje raz brajd rezalo grozdje, mn je večkrat dejalo, naj no odi preblizu, da se ne obreže na vijaku. Iz šale je pa nastala krvava rejnica na ta način, da je bil fant zopet blizu ravno tedaj, ko je dekle skočilo y; lestvice. Padel ji je naravnost v vijak, ki mu je prerezal glavno žilo na' desni roki. Ranjenec je prišel v bolnico, zvezali so mu prerezano žilo, a se rana še do danes ni’zacelila.__
»Vrat ti bom prerezal...*
Zidar Rudolf Hajnrih iz Sv. Miklavža k;1 i Mariboru jo s svojimi znanci pil v Hergovj gostilni v Sv. Miklavžu. Ko so šli domov, je njegov tovariš Vidovič kar na lepem rekeh »Vrat ti bom prerezal«.
Kateo to, zakaj, kaj sem ti'.storil1 in
vsa druga vprašanja niso nič zalegla in Vidovič je že mahal z nožem.'Tovari5 ševega vratu sicer ni zadel, ker je napadeni z roko prestregel zabodljaj, ranil je pa Hajmriha močno po roki —
V Veliki kavarni se bodo od 1. novembra dalje, vršili vsako sredo in soboto popoldanski koncerti.
IM* oiBiiHifi
REPERTOAR:
Pondeliek, 24. oktobra ob 20. uri »Bob* biiova poslednja noč«. (Gostovanje Dunajčanov).
1 01 ek. 25. oktobra ob 20. uri »Strahovi« (Gostovanje Dunajčanov).
Si eda, 26. oktobra ob 20. uri »Traviata* ^b. c. Kuponi.
IzprPmemba mariborskega gledali« škega repertoarja. Ker je vprašanje mestnega avtobusnega prometa za zunanje abonente odvisno od novega voz uc/ga reda, kj stopi šele s 1. novepv brom v veljavo, se bo vršila prva pred dtava za zunanje abonente šele po prvem novembru. Datum bo pravočasno •objavljen v sredo, 26. trn. pa ostane »Travteta« ve«dar x» ate &
Umetnost In umetniki v živ-Ijenskih brigali
LITERATURA NAPRODAJ PO KILOGRAMIH. — TEATER NA ULICI. S CIM SKUŠAJO V AMERIKI NAPOLNITI GLEDALIŠČA.
Umetnost in umetniki imajo dandanes velike težave. O gmotnem položaju, kakršnega imajo n. pr. športne veličine, se ne da niti sanjati. Umetniki so bolj kot kedaj poprej v največjih skrbeh za svoj obstanek. V težkem boju pa kažejo mnogi veliko pikrega humorja.
Tako so belgijski literati te dni napravili zanimiv književni semenj, na katerem so sami razprodajali svoja dela. Za vzor so si vzeli slavnega ameriškega pisatelja Uptona Sinclairja. Temu je policijski oddelek za »dviganje morale« prepovedal nekaj odstavkov romana »Petrolej«. Pisatelj ni hotel uničiti že tiskanih knjig in je dal enostavno cenzurirane odstavke pretiskati z ornamenti — figo-vih listov. Na tržni stojnici je potem sam prodajal svojo knjigo s »figovim listom«. Belgijski pesnik Pierre Bour-geois ie pa sedaj razstavil vsa svoja dela, spredaj pa postavil kuhinjsko tehtnico z napisom, da se literatura Prodaja kakor sol — na vago- Ker ne gre drugače, so se tako od drugih književnikov prodajale tudi drame, romani i- t. d.
Originalna razprodaja je res privabila 'precej kupcev, njen sarkazem bo Pa — kakor vse na svetu — prav hit-?ro ■pozabljen.
Za golo življenje se borijo tudi gledališki umetniki. Udruženje gledaliških igralcev v Nemčiji ima 3000 brezposelnih članov ter se za enkrat še brezuspešno trudi, da bi te ljudi za ' silo spravilo do kruha pri filmu kot statiste. V Parizu so pa brezposelni I
gledališki igralci ustanovili »Teater ulice«. Ta teater hoče dati prve predstave na trgu Notre-damske cerkve.
Miliiom v stari kniigi
Zgodbo kakor za snov romana ali filma prinaša »Osservatore Romano« ter zatrjuje, da je resnična. Mlad dijak z imenom Evgen Lacosti, ki se bavi s tcologičnimi študijami, je pregledoval nedavno starinske knjige v vatikanski biblioteki. V roki mu je ostalo staro delo nekega Emilija Fa-briera de Revisa iz konca 18. stoletja.
* .	-	»~----------------   v«	juuvm	uc	roti	j	d	ivuncu	oiuiviju.
ke.P.a Prostem toliko malovrednih, Ko je to knjigo pregledoval, je našel a dobickanosnih produkcij, zakaj ne bi v njej od starosti orumenel list z obie-
Spori
bile tudi umetniške!
V Ameriki so športne, plesne in podobne zgradbe nabito polne, po gledališčih pa zeva praznina. Gledališka podjetja skušajo privabiti publiko s posebnimi, še za Ameriko močnimi triki.
Tako oskrbuje uprava »Musič Box-a«. kjer se igra »Chicags«, nekakšna kriminalistična groteska, gledalce s poročili o najnovejših zločinih in da sc publika še boli poglobi v duh in obiležje vsega tega, kar sc predstavlja na odru, je uprava najela
delo pisavo, iz katere se je pa končno le dala brati sledeča vsebina: List je napisal avtor sam dne 5. februarja 1784. Pritožuje se, da je kritika njego vo delo prav slabo sprejela in zato iz roča enemu izvodu svoje knjige svojo oporoko. Knjigo dobi vatikanska biblioteka in kdor bo našel v njej ta list, naj se obrne do tega in tega notarja, kjer bo dobil v zahvalo, da je tako vneto prebiral grajano knjigo, izplačano, kar je avtor izročil slučaju. Na listini je še točno navedena številka notarskega akta. v katerem je
nekaj ljudi, ki izgledajo kot pravi kri- ta čudna oporoka Dijak, katerega je minalni tipi. ter jih pomešala med gle- slučaj po tolikih letih nanravil za de-dalce. Sploh se pri blagajnah vedno Jdiča, je začel iskati v listini imeno-pazi, da dobijo ljudje, ki imajo kako vanega notarja. Iskanje ga je stalo sličnost z obiležjem igranega dela, mn0P-0 truda in tovariši so sc mu najboljša mesta, pa če so zahtevali in smejaij. V primeroma kratkem času plačali le zadnje prostore. Pri igrah z je pa dognal, da je notar sicer že zidovskimi tipi n. pr. posadijo slučaj- • umrj pred MO leti, a da se njegovi ne tipično zidovske obiskovalce na Dotomci in dediči tudi bavijo s posli
taka mesta, da jili vidi cela dvorana.
V Ameriki se torej v svrho privlačnosti teater tcatralizira. Amerikanci so pri vseh svojih trikih temeljiti in drastični in tako se ne sme nihče čuditi. če se bodo po ameriških teatrih med predstavo »Namišljenega bolnika« gledalcem delili razni zdravilni praški ali pa če se bodo pri Hamletu kotale med sedeži mrtvaške glave med tulcnjem duhov po galerijah.
Lov na leve v Južni Afriki
Vlada Južne Afrike j.c sklenila z lovcem Hunlerjcm formalno pogodbo za pobijanje levov in leopardov Hunter je dobil specijalnc instrukci-
Židovska sekta, ki veru e ■v Krista
Nedavno so v Budimpešti ustano-! vili novo versko sekto > Židov, ki večje, katerih najvažnejša, je ta, da mora i	dnevi se je vr-
v štirih mesecih postreliti najmanj 10	..	-	'	SaI	<-etrtl zborovanje Pn-
levov- Zadnja leta so se namreč te
roparske zveri, silno pomnožile in to vsled prepovedi ubijanja, ki .io je izdalo zamorsko pleme Mosaja. Prej-."šnje čase nobenega mosajskega mladeniča toliko časa niso smatrali ža
udeležil katolik baron Pavel Podma-nicky. Izjavil je, da se smatra za pristaša novih vernikov. Med udeleženci je bilo večje štvilo uglednih oseb, zdravnikov, odvetnikov, učitelji in
ULIllv^a lUiftVU UdNa IIJ^U olllciildll Z-d. pl,,,';..!«!;! , u • i	.	111
moža, dokler se mu ni posrečilo, da ieip.T , ■ -Omskega seminarja. Baron
sam s pušico ubil leva. Tako je bilo Pobitih silno veliko levov. Ker je obstojala nevarnost, da sploh izginejo,
Podmanicky je izjavil nekemu novinarju, da verujejo Židje, ki so ustanovili novo sekto, v staro in novo zavc-
., .le izšla potem prepoved. Sedaj so se ” Us ,ailJU J n,sc!. v°ddi levi zopet pomnožili in ogrožajo celo	f.cni V(^_,n(Tranji nagib.
že prebivalstvo. Čakajo jih zato zo-	.........
pet težki časi.
r	Konkurs Ane Csillag.
Kdo se ne-spominja oglasa po vseh koledarjih, letopisih in drugih podobnih književnih izdajah s žensko podobo tako dolgih las, da valovijo po tleh, ter z napisom: Jaz, Ana Csillag . ■ . S to reklamo se je priporočalo neko sredstvo za močno rast las in velika akcijska družba sc je od nje bogatila. Ana Csillag se je modi krat-Kih las nekaj casa upirala, sedaj je pa delniška družba pod tein imenom v Berlinu morala napovedati konkurs.
Elektrifikacija avstrijskih železnic je poslednja leta toliko napredovala da je danes večina železnic na Tirolskem in Predarlskem elektrificiranih, v kratkem bodo zaključena tudi dela na elektrifikaciji železnice do Solno-grada. in bo s tem obratovalo 623 km železnic brez dima in saj, to ie osinin-ka vseh avstrijskih prog. Že sedaj prihranijo na. tem 420.000 ton premoga letno. Ker se pogajanja za veliko inozemsko posojilo bližajo ugodnemu zaključku, upajo Avstrijci, da bodo kmalu elektrificirali še progo Solnograd—Dunaj in del južne železnice do Semmeringa-
Železniška postaja Sacco-Vanzetti.
Kakor poročajo ruski listi, se bo iz-premenilo ime železniške postaje Isiskaja, ki leži v severnem Kavkazu. Postaja se bo imenovala odslej naprej Sacco-Vanzetti.
Židje, ki verujejo v Krista, so se dali krstiti. Zborovanje je bilo nadvse zanimivo. Uvodoma so »verniki« molili »Oče naš« v hebrejščini. Baron Pod-manickv je nato govoril o različnih biblijskih temah, ki jih je razlagal z verskega in filozofskega stališča- Izjavil je, da je naloga sekte, vrniti mladino k religijoznemu življenju. Veliki bndimpeštanski rabin ne pripisuje sekti nobene važnosti in upa. da se od-nosaji med židi ne bodo poslabšali.
Avtomatična ločitev zakona.
Sodnik Josip David v Čikagu, ki jc avtoriteta v vprašanju ločitve zakona, je izjavil nedavno na nekem
zborovanju da se je nemogoče izog- !VU 'n''rj“	ki , obtožen večkratne
niti reformi pri ločitvi zakona. »Ako f- !	je ontozen vecKratne
rtva človeka ne AT . v	goljufije. Wcrner je ze pri prvem za-
dva ClOVeKri ne moreta VCC Živeti	7o*Pl	simulirati	mnnhnhinst
skupaj, naj jnna puste da se takore-lf	•	1 , simulirati	umobolnost
i^oč avtmmtski i'x-i •	•	^	in sicer tako oobro. da so ga dali v
koč avtomatiki l0cita ,n sicer lla ta	]nirn pn da1i«em nnaznvnniu
način, da gresta k dotični oblasti, kjer °Pazovalnico- P° daljšem opazovanju nai ivnolnita nKi^- • a i • so Ka proglasili za simulanta ter ga naj izpolnim običajni formular m I nriH-,i; 7nl,Pt sodišču m«? b i« uda Plačata določeno pristojbino Cernu	zopet soc cu. Moz Jt pa nada
naj bi se ljudem otežkočalo življenje '5e '~ral n0rca m ]C bl1 Ze na-’manJ sodniki pa obremenjevali z vsemi onimi neprijetnostmi, ki jih nrinašaio ločitvene razprave,« jc zaključil David •Svoj govor.
svojega prednika in da čuvajo vse njegove spise. Cerkvene oblasti so pomagale dijaku, da mu je država priznala pravico do dedščine, ki je iz nekdaj vložene vsote florentinskih cekinov narastla na več milijonov lir-Dedščina pisatelja Fabrierja je že 60 let v italijanski državni banki. Državna banka jo je prevzela po ujedi-njenju Italije. Velik del nepričakovane čudne dedščine bo srečni dedič seveda oddal cerkvi.
100fe‘5i3 starka, ki ii je živS5er?5e mnrno
V Aradu na Madžarskem so. prepeljali ic dni v bolnico stoletno starko Beti Moltzovo, znano po mestu pod imenom »Teta Betka«. Revica je skušala v obupu izvršiti samomor. V poslovilnem pismu na svoje otroke navaja starka, da ji je postalo življenje zoprno in da noče biti več v breme svoji rodbini, ki jo jc dosedaj iz milosti preživljala. Tri dni pred svojim obupnim korakom jc starka molila noč in dan. Na dan poskušenega samomora je čakala, da odidejo domači iz hiše, nato pa je prižgala dve sveči, ki jih jc postavila na vsako stran postelje. Nato je oblekla star svilen plašč, posula posteljo s cvetjem, se vlegla v postelj, vzela kuhinjski nož. ki ga jc dala poprej dobro nabrusiti, in si prerezala žile na levi roki. Ko so se domači zvečer vrnili, so našli starko vso okrvavljeno in borečo se s smrtjo. Poklicani zdravnik ji je takoj nudil pomoč, nakar so jo odpeljali v bolnico. Zdravnike v bolnici je milo prosila, naj jo puste, da mirno umre. Ko si je starka v postelji prerezala žile na roki. je bila še toliko pri zavesti, da je sklenila roke na prsih, da bi tem lepše umrla-
IGRA Z BLAZNOSTJO.
Sodišče v Karlsruhe se bavi že preko enega leta z bivšim trgovcem
Odkritie petroleja t;a Bolgarskem.
1 e dni so odkrili nedaleč Kazanle-ka v Bolgarski prve vrelce petroleja. Analiža je ugotovila, da daie surovo olje pri destilaciji 3% bencina, 33.5% petroleja, 17.8% težkega olja, 30.6% mazilnega olja in samo 5.2% odpadkov. Eksploatacijo petrolejskega polja si je pridržala država sama.
šestkrat preiskan od psihijatrov. Vsakokrat so ga proglasili za sleparja, kar ga pa ni niti malo motilo. Za spremembo se je delal tudi gluhega. Te dni. ko bi morala biti proti njemu zadnja razprava, so pa opazili, da ne simulira več, ampak da je v resnici blazen. Z blaznostjo se je tako dolgo igral, da sc je je res nalezel-
Kuoirte železniške vozne karte v biHetarnt ,Putnil<»‘ v Mariboru, Aleksandr.35
Nogome.no prvenstvo v Mariboru
Svoboda : Ptuj 1:1 (0:1).
Prvenstvena tekma med Svobodo in Ptujem ni v športnem oziru nudila prav ničesar. Obe moštvi sta igrali brez sistema in kombinacije, Ptujčani pa so med igro dokazali slabo športno disciplino. Sodnik je bil primoran dva igralca izključiti— Vodilni gol zaPtui je dosegel. Prelog v prvem polčasu, Svoboda pa je izenačila s strelom iz konierja, ki je bil precej dvoljiv. Svoboda te zastreljala tri enajstmetrovke in je tekma končala neodločno, torej si nasprotnika deiita točki.
Železničar : Merkur 3:1 (1:0).
Železničarji so predvedli bolišo igro in zasluženo zmagali. V napadu Je bil najboljši Spftzer, dočim se Vesnaverna zvezd uj obnesel. V obrambi jc bil najboljši Vauda. »Merkur« je predvedel raztrgano igro dolgih pasov, ki se ni obnesla. Poraz ie bil že po poteku prvega polčasa neizogiben. V drugem polčasu je bila premoč Železničarja še občut-nejša. Po dobro zasnovanih prodonh mu je uspelo doseči še dva gola in si zasi-gurati dve točki.
Stanje prvenstva v Mariboru.
Vodi Rapkl 4 točke (2 tekmi) 8:0; Ptuj 3 točke (2 tekmi) 3:2; Svoboda 3 točke (3 tekme) 3:6; Železničar 2 točki (2 tekmi) 3:4. Merkur brez točke (.3 tekme) 2:7; Maribor brez igre.
Po dosedanjem izidu je Merkur definitivno potisnjen na zadnje mesto pr* venstvene tabele v mariborski oblasti. Za predzadnji mesti pa se bosta borila Svoboda in Ptuj, dočim si bo Železničar po izgledih priboril tretje mesto. Glede placementa na prvo mesto pa bo padla odločitev že prihodnjo nedeljo v igri med Mariborom i>n Ra pidom.
\ Marifccr I. : Maribor II. 6:3 (2:3).
Včerajšnja training tekma med prvo in drugo garnituro »Maribora« jc prinesla prvi garnituri pičlo zmago. Rezervno moštvo je predvedlo vzorno kombinacijsko igro in v prvem polčasu absolutno prevladovalo. Šele po pregrupaciji prve garniture je potek dobjl drugo sliko in je prvo moštvo imelo uspeh.
Zagrebška prvenstva. Gradjanski-Derby 6:0 (5:0), Croaiia« Viktorija 4:0 (1:0), Coucordia-Žclczničar 4:1 (2:1).
Češkoslovaška:Itahja 2:2 (1:1).	,
Igra je bila izredno ostra. Zc v 10. mi* muti izgubi češko moštvo igralca Podra zila, ki si je zlomil nogo in igra vso tekmo z 10 igralci. Tekma ,ie bila pokalna tekma za evropski kup. Kljub dežju 20.C0-0 občinstva.
Nemčija : Norveška 6:2 (0:2).
V Altoni se je odigrala meddržavna tekma med Nemčijo in Švedsko, v kateri ie Švedska upravičeno podlegla v visokem razmerju, čeprav ji je uspelo v prvem polčasu doseči dva goala.
IrskajAnglija 2:0.
Irska je nepričakovano porazila An« glijo v razmerju 2:0.
Dunajska prvenstva. Rapid:Simmering 3:J„ Hertha:HakoaIj! 4:0, Vienna:Waeker 4:2, SlovanAVAC 1:0, Austria:Sportkiub 5:0. Admira, lanskoletni prvak, vodi. Vienna je Wacker-ja izpodrinila z drugega mesta. Pozicije pa so si izboljšali Rapid, Avstrija, ller-tha in Slovan.
Japonec, ki ni mogel utoniti.
V Toki ju sta živela zakonca, ki jima je postalo zakonsko življenje zo-perno. Zato sta se žena in mož dogovorila, da se z dvema otrokoma utopita. Odšla sta na visok most, molila za otroka in ju vrgla v vodo, nakar sta sama skočila preko ograje v globoko vodo. Žena je z otroci utonila, toda mož, ki je znal plavati, se je instinktivno boril z valovi in se vzdržal nad vodo. Ponovno je poizkušal da potone, toda čim je zajel vodo, se je s primernimi kretnjami zopet dvignil na površje. Ko je uvidel, da je njegov napor brezuspešen, je zaplaval k bregu in odšel na policijo, kjer je zadevo DrijaviL
Sfr»r<£
tfarffiofsEl VECERNfK TuTrs.
V Mariboru, 3ac 2L X.
1527.
Maksim Gorki:
29
Otroška leta
Poslovenil dr. I. D.
Znova jc prišel k meni, držal dimečo se skodelico v roki, gledal z enim očesom v njo, prišel in rekel: »Napravim ti zlite; ti pa toliko časa ne hodi k meni, si razumel?«
To me je prehudo užalilo.
Razžaljen sem odšel na vrt. Tam je hodil ded in polagal gnoj na korenine jablan; bila je jesen, že davno se je bil pričel listopad.
»Nu, ostriži maline«, mi je rekel ter mi dal škarje.
Vprašal sem ga:
»Kaj počne »Lepa reč«?«
»Sobo bo onesnažil«, je jezno odgovoril ded. »Tla bo ožgal, tapete ogrdil, raztrgal. Povej mu — naj gre!«
»Tako je tudi treba!« sem pritrdil in začel striči suhe šibe malin.
Pa sem se prenaglil-Ob deževnih večerih, če je odšel ded od doma, je sklicala babica v kuhinjo zanimive sestanke: povabila je na čaj vse stanovalce: oba kočijaža, oficirskega slugo, često je prišla urna Petrovna, včasih tudi vesela najemnica, vselej pa je v kotu pri peči nepremično in tiho sedel »Lepa reč«-Nemi Stepa je s tatarom igral na karte; Valej je tolkel z njimi po širokem nosu nemega in govoril:
»Požri jih, satan!«
Stric Peter je prinesel velik kos belega kruha, v veliki glinasti posodi sad nega soka, rezal kruh v kosce, jih radodarno mešal s sokom, delil vsem te okusne malinove kose, držeč jih na dlani in nizko se klanjajoč:
»Izkažite mi milost in pokusite!« je ljubeznivo prosil, ko pa so mu vzeli kos. je pazljivo ogledal svojo 'dlan, in če je zapazil na njej kapljico soka, jo je polizal z jezikom.
Petrovna je prinesla steklenico Črešnjevca, vesela žena pa orehov in kon-fektov. In začelo se je veliko gostovanje. kar je babica tako zelo ljubila. Nekoliko časa za tem. ko me je »Lepa reč« poskušal podkupiti, da bi ne prihajal k njemu v vas, priredila je babica tak večer.
Rosil je in škropil trdovratni jesenski dež. tulil veter, šumelo drevje in praskalo z vejami po steni. V kuhinji je bilo toplo, prijetno, vsi so sedeli tes-
no drug pri drugem, babica pa je iz redno radodarno pripovedovala pravljice, eno lepšo od druge.
Sedela je na kraju peči, se opirala z nogami na stopnice, se sklanjala k ljudem, ki so bili osvetljeni od plamena male pločevinaste svetilnice; tako je vselej, kadar je bila prav pri volji, zlezla na peč in razlagala:
»Od vrha doli moram govoriti, — od vrha doli je lepše!«
Sedel sem pri njenih nogah na široki stopnici, skoraj nad glavo »Lepe reči«. Babica je pripovedovala le po pripovedko o Ivanu vojaku in Mi-ronu puščavniku: enakomerno so se prelivale sočne, tehtne besede.
2e v začetku babičinega pripovedovanja sem opazil, da je »Lepa reč« nekako vznemirjen; čudno, krčevito je dvigal roke,, snemal in natikal očala, mahal z njimi po taktu pevajočih besed, kimal z glavo, se dotikal oči, jih trdo mel s prsti in si z dlanjo naglo brisal obraz in ustnice, kakor da bi se močno potil. Kadar je kdo od poslušajočih vstal, zakašljal, podrzal z nogami, je prijednik strogo šepnil: »Sš!«
Ko pa je babica obmolknila, otiraje si z^ rokavom znojno lice, je hrupno skočil pokoncu, zakrilil z rokami, se nekako nelepo zavrtel in zamrmral: »Veste, to je čudovito, to je treba neizpremenjeno zapisati! To je — stra šno resnično — čisto naše .. .«
Sedaj je bilo jasno videti, da joče, — njegove oči so bile polne solz; vrele so mu od vrha in od zdolaj, tako, da so se oči kopale v njih: to je bilo čudno in zelo žalostno. Begal je po kuhinji, smešno, nedostojno poskakoval, mahal z očali pred svojim nosom, hoteč jih natakniti, pa jih nikakor ni mogel zatakniti za ušesa. Stric Peter se je smejal, ko ga je gledal, vsi so zmedeni molčali, babica pa je hitro dejala:
»Zapišite, kakor že hočete, greha v tem ni; mnogo podobnih še znam--.«
»Ne, prav tole! To je — strašno rusko«, — je razburjeno vzkliknil prijednik, nenadoma obstal sredi kuhinje, začel glasno govoriti, sekajoč zrak z desno roko, v levi pa so mu trepetala očala. Govoril je dolgo, vneto, privzdigoval nogo in udarjal z njo in pogosto ponavljal ene in iste besede:
»Ne smeš živeti v tuji vesti, da, da!«
Nato mu je naenkrat nekako zmanjkalo glasu, utihnil je, pogledal na vse,
sklonil glavo in tiho, pijano odšel. Ljudje so se zasmejali, se zmedeno spogledovali, babica se je pomaknila globoko na peč, k steni in težko začela vzdihovati tam.
Petrovna si je z dlanjo obrisala rdeče, tolste ustnice in vprašala:
»Ali se je morebiti razjezil?«
»Ne«, je odgovoril stric Peter. — »On je take narave . . .«
Babica je zlezla s peči in molče začela greti samovar, stric Peter pa je počasi izpregovoril:
»Gospoda je vsa taka, — ima svoje muhe!«
Valej pa je neprijazno porinil besede skozi zobe:
»Neoženjeni vedno uganjajo neumnosti !«
Vsi so se zasmejali, stric Peter je zategnil:
»Do solz ga je ganilo.«
Postalo je dolgočasno; nekaj težkega je stiskalo srce. »Lepa reč« me je navdal z občudovanjem; bilo mi ga je žal, — tako jasno sojni ostale v spominu njegove ugašajoče oči.
Ponoči ga ni bilo doma, drugi dan pa je prišel po obedu, tih, posvaljkan, zelo zmeden.
»Včeraj sem napravil hrup«, je dejal babici, zavedajoč se krivde; bil je čisto majhen. »Ali ste hudi?«
»Zakaj pa?«
»Zato, ker sem se vmešaval, ker sem govoril.«
»Nikogar niste razžalili.«
Čutil sem, da se ga babica boji; ni ga pogledala v obraz in govorila je nenavadno, tiho, da se je komaj slišalo.
Šel je naravnost k njej in čudovito odkrito rekel:
• »Poglejte, jaz sem strašno sam, nikogar nimam svojih! Molčiš, molčiš, — naenkrat pa ti vzkipi v prsih, izbruhne • . . Tedaj bi govoril s kame-nom, z drevesom . ..«
Babica se je odmaknila od njega.
»Oženili bi se . . .«
»E!« je vzkliknil, namršil obrvi, mahnil z roko in odšel.
Babica je nagrbančila čelo, gledala za njim, ponjuhala tobak, potem pa mi resno zapovedala:
»Pazi, ne hodi preveč okrog njega; Bog ve, kakšen je...«
Toda mene je vnovič potegnilo k njemu.
Videl sem, kako se mu je bolestno zategnil obraz, ko je rekel »strašno sam«; v teh besedah je bilo nekaj, kar
mi je bilo razumljivo, kar me je zagrabilo za srce, in šel sem k njemu-
Pogledal sem z dvorišča v okno njegove sobe — bila je prazna in podobna shrambi za staro šaro, kjer so v naglici, brez reda razmetane razne nepotrebne reči — tako nepotrebne in čudne, kakor njihov gospodar. Šel sem na vrt in tam v jami sem ga zagledal; sklonjen, z rokami na zatilni-ku, opirajoč se s komolci v kolena, je neudobno sedel na koncu obgorelega bruna; bruno je bilo zasuto s prstjo, njegov konec pa se je svetil kakor ogel in je molel v zrak nad koprivami in lapuhom. In to, da je tako neudobno sedel, me je še bolj vleklo k temu človeku-
Dolgo časa me ni opazil, gledal je nekam mirno s slepimi očmi uharice, nato pa je nenadoma, z nekako nevo-ljo vprašal:
»Si prišel za menoj?«
»Ne.«
»Kaj pa?«
»Tako.«
Snel je naočnike, jih obrisal v rde-če-črno pisano ruto in rekel:
»No, zlezi semkaj!«
Ko sem sedel poleg njega, me je krepko prijel za rame.
»Sedi! Sedela bova in molčala. Ti je všeč? Glej, to je najlepše ... Si ti svojeglav?«
»Da.«
»Lepa reč!«
Molčala sva dolgo. Večer je bil tiH, krotek, eden tistih otožnih večerov babjega leta, ko je vse naokrog tako pisano in ki tako opazno od ure do ure zbledeva, zemlja pa je že izdehte-la vse svoje poletne vonje, deliti le še po hladni mokroti, ko je zrak že tako čudno prozoren, in v rdečkastem nebu hitro poletavajo kavke, ki vzbujajo vesele misli. Vse je nemo in tiho; vsak glas, — šum ptičev, šelest odpalega listja, — je močan, da se previdno zganeš, no, zganivši se; znova zamreš v tišini, — ki je objela vso zemljo in napolnjuje prsi.
V takih trenutkih se porajajo posebno čiste, lahke misli, ki pa so tanke, prozorne kakor pajčevina in ki jih z
besedami ujeti ne moreš- Izpuhte in Iz ginejo hitro, kakor padajoče zvezde, ko^so obžgale dušo z žalostjo zaradi nečesa, se ji pridobrikajo, jo vznemirijo, in duša zavre, se topi, zadobi svo jo obliko za celo življenje, tedaj se izobliči njen obraz.
(Dalie prihodnjič.)
M«H ogiati, ki »Ulij«
Sovaln* in •ocljaln«__________
•Mlnstva: maka baaada 30 •4jmanjii anaaak Din
= Mali oglasi l
Žanitva, dopisovanj« in ogla« ai trgovakega ali reklamnega značaja: maka baaada 50 p, najmanj« znaaak Dia tO’—
Praktikantlnja
z znanjem slov. hrvats. in nemškega jezika, stenografije in strojepisja, se sprejme takoj. Predstaviti osebno najkasneje do četrtka. Naslov v uipravi lista. 1443
Pomočnik za soljenje mesa (Salzer)
se išče. Prednost imajo neoženjeni, mlade, dobre moči; pogoji voljni, plača po sposobnosti. Ponudbe poslati na firmo A. Mitrovič i sinovi, Split.	14-17
2—3 moške osebe v starosti nad 16 let, se iščejo kot do* našalci časopisa, Vpokojenci 'malo pred .lost. Natančne informacije v upravi »Slovenca«, Maribo-r, Koroška 1.	1404
Ravno Vas zanima
velika izbira plačila zmožnih reflek-tantov na stanovanja, mesečne sobe, gostilne, trgovine, najem polja. — Kupci hiš in stavbišč. Ponudbe sprejema brezplačno »Marstan«, Maribor. Koroška cesta 10.	1409
POZOR!
Slav. občinstvu naznanjam da dobi* vam zopet redno sveže kranjske klobase, katere nudim v vsaki količini po zmernih cenah. Gostilničarji dobilo popust. Obenem priporočam vse vrst« delikatese. Se priporoča J. Šinigoj, Aleksandrova cesta 18.	1370
POZOR!
POZOR!
f| • v« v*	v	*•
Imtijilis.mlis
ako Vam Vaši stroji nagajajo obrnite se na specijaino m e-hanično delavnico Justin (liastlnčlč, Tattenbachova ulica štev. 14, ker ima ista specijalni oddelek za popravila strojev vseh vrst.	937
Din 199-
čevlji s spono lakasti in v modnih barvah pri
Anici Traim
Grajski trg 1
870
Flornogavice
Hodne angleške nogavice Patentnogavlce Reformhlače Pulowerji Veste
Slavko Černetič, Maribor, Aleksandrova 23
Zahtevajte povsod „Večernik“!
1206
Klobuke
čevl e, obleke i. t. d.
kupite najugodneje pri
Jakobu Lah, Maribor
samo Glavni trg štev. 2
Abonenti
na kosilo in večeijo, okusno in obilno, po Din 12 (Din 15 z močnato jedjo in Din 20 s pečenko in močnato Jedjo) se sprejmejo v restavracH Vetrloj-J203	skl	dvor,	Hinko Kosič, Maribor, Vetrinjska ulica
A
MARIBOR
KOROŠKA CESTA 19
Specijalitsta t Nepremočljivi Jesenski in zimski čevlji!
1275
K
o
Pisemski papir
najmodernejše izpeljave le pri	1138
Zlata Brišnik« slovenska ui. n
Polnilna peresa znamk Waterman, Montblanc, Penkala
Hotel in restavracija Kosovo
naznanja p. t. občinstvu,
da je pravkar prispelo
prvovrstno novo, črno in belo dalmatinsko vino
Domača kuhinja nudi ceno, dobro in izdatno hrano.
Za obilen obisk prosi z velespoštovanjem M. Radilovič, restavrater.
Izdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: F r a n B r o z o v i čv Ma rib^mTiska Mariborskr tiskarnTd. d., predstavnik
Stanko Detelav Mariboru.