KARDINAL MINDSZENTY NA SVOBODI
CINIZEM DIKTATORJA RADARJA
V torek 28. septembra t. 1. je 79-let-ni primas katoliške Cerkve na Madžarskem, kardinal Jozsef Mindszenty, zapustil ameriško veleposlaništvo v Budimpešti, kjer je preživel 15 let prostovoljnega izgnanstva, in z Dunaja odletel v Rim.
Neuklonljivi kardinal, ki je 23 let svojega življenja preživel v zaporih in v ameriškem poslaništvu v Budimpešti, je v nedavnem pismu papežu Pavlu VI. zapisal, da bo zanj odhod iz Madžarske „verjetno najtežji križ, ki mi bo naložen v življenju.“
Iz Budimpešte je kardinal Mindszen-ty potoval z avtom na Dunaj. Izjavil je, da ne bo še naprej ostal na Madžarskem, „če je to nemogoče vsled čustev, naperjenih proti meni ali vsled višjih vidikov s strani Cerkve.“
Kardinal Mindszenty je bil konfini-ran — prostovoljno ali prisilno — od leta 1948 naprej, ko so ga madžarski komunisti aretirali in obtožili veleizda-
je in vohunstva. Postavili so ga pred komunistično sodišče leta 1949 ter obsodili na dosmrtno ječo.
Med madžarskim kratkotrajnim in krvavim uporom proti sovjetom 1. 1956 je bil osvobojen iz zaporov in se je za'ekel na ameriško vleeposlaništvo v Budimpešti, ko so Sovjeti zadušili upor. Od takrat naprej je kardinal preživel vsa le*a na veleposlaništvu.
Ameriško veleposlaništvo ni ob kardinalovem odhodu dalo nobene izjave Papež Pavel VI. je kardinalu Mind szentyju izkazal posebno čast, ko ga je pričakal na prostem v vatikanskih vrtovih, da ga je pozdravil, ko se je z rimskega lefališča pripeljal v Vatikan.
Madžarski komunistični diktator Kadar pa je preteklo soboto cinično izjavil, da ie kardinalov odhod ..Madžarski dobro del“ in da „madžarska komunistična partija nikdar ni preganjala "ere, temveč samo tiste, ki se nir0 hoteli vključiti v socialistično stvarnost.“
Mednarodni teden
V ZSSR so pretekli teden poslali proti Luni novo raketo Luna-19, ter je stroj brez posadke prve dni tega tedna krožil nekaj deset kilometrov visoke, okoli zemeljskega satelita. Napovedali so avtomatičen pristanek na Luni. Posebnega zanimanja za ta sovjetski ve soljski podvig ni bilo, ker postajajo avtomatični poleti v vesolje in na Luno že kar vsakdanjost za Zemljane.
Na predsedniških volitvah v Južnem Vitnamu, kjer je bil sedanji predsednik Nguyen Van Thieu edini kandidat, je ta dobil nad 90 odstotkov glasov. Volitve so potekle več ali manj v redu, dasi so komunisti z atentati in drugimi grožnjami storili vse, da bi jih onemogočili.
Na letošnjih proslavah 22-letnice u-stanovitve „ljudske republike Kitajske“, ki so vsako leto 1. oktobra, se je prvič po zmagi nad Čangkajškom zgodilo, da ni bilo običajne velike vojaške parade v Pekingu in tudi ne na spregled nobenega kitajskega komunističnega veljaka, vključno Maocetunga. V svobodnih prestolnicah .si diplomati doslej niso znali razložiti ozadia tega dogodka, v Pekingu pa tudi molčijo.
Vedno več „umofcolnih“ v ZSSR
ZLATA KLETKA
Na 19. svetovni konferenci za Mednarodno amnestijo, ki je letos zasedala v Luksemburgu, je Peter Reddaway, lektor za politične vede na londonski e-konomski fakulteti predložil dokumente, na podlagi katerih je razvidno, da se je v zadnjih dveh letih število političnih pripornikov- v Sovjetski zvezi, ki jih imajo priprte v norišnicah, močno povečalo.
Po poročilih, ki so jih dobili na konferenci, je trenutni takih pripornikov nad 200, medtem ko sta bila leta 1969 definitivno znana samo dva taka slučaja.
„Večina teh ljudi je bilo aretiranih zaradi političnih prestopkov, kakor so razdeljevanje protestnih letakov ali organiziranje protestnih zborovanj proti krivičnim sodnim procesom. Za vse te ljudi je ugotovljeno, da niso umobolni,“ je poudaril Reddaway.
bombe, 50-letni Andrej Saharov, je pred dnevi poslal Vrhovnemu sovjetu v Moskvi odprto pismo, kopijo pa razdelil med zahodne časnikarje v Moskvi, v katerem poziva to sovjetsko skupščino, naj uzakoni normalno emigriranje iz ZSSR „v demokratskem duhu.“
Saharov v svojem pismu pravi, da mora sovjetska država „dovoliti svojim državljanom svobodno emigrirati, če to hočejo, kajti svobodna država ne more biti podobna kletki, četudi je ta zlata in polna dobre pijače.“
Saharov v isvojem pismu nadalje zahteva „amnestijo za vse, ki so bili obsojeni vsled namere zapustiti državo“ in „osvoboditv vseh, ki so vsled istih
V Angliji so laburisti na svoiem zborovanju z veliko večino odklonili vstop v Skupni evropski trg pod sedanjimi pogoji. Pravijo, da ko bodo oni prišli na vlado, bodo zahtevali nova pogajanja z novimi pogoji.
razlogov podvrženi prisilnemu ‘zdravljenju* v posebnih bolnišnicah za umo-bolne.“
Akademik Saharov nadalje zahteva, da je treba „kriminalni zakonik, kjer obravnava izdajo, spremeniti tako, da bo onemogočena nezakonita ekspanzija njegovega razlaganja ki je razvidna v današnjih postopkih proti obtožencem.“
Gromiko v Združenih Narodih
Vse-evropska konferenca in berlinski problem
Na konerenci so tudi poročali, da tem pripornikom za kazen vbrizgavajo velike' količine faznih mamil. Poleg drugih je bil na konferenci omenjen slučaj nekega zidarja, ki je zaprt v umobolnici pri Orjolu, ok. 160 kilometrov južno od Moskve in ki je začel z gladovno stavko v protest proti razmeram, katere vladajo tam. Temu zidarju so dvanajst dni zaporedoma vbrizgavali šest kubičnih centilitrov nekega močnega mamila ter mu organizem katastrofalno oslabili.
Mnogim pripornikom vbrizgavajo zdravila, ki jih uporabljajo za zdravljenje shizofrenikov ali bolnikov s Parkinsonovo boleznijo. S tem jim polagoma zastrupljajo celoten živčni sistem ter jih končno spreminjajo v resnične umo-bolnike.
Svetovni znani sovjetski atomski znanstvenik, oče sovjetske vodikove
Sovjetski zunanji min. Gromiko se je sedaj tudi na zasedanju Glavne skupščine ZN v New Ybrku pošlužil prilike za propagiranje vse-evropske konference, s katero sovjeti nameravajo utrditi svoje pridobitve v zahodni Evropi in si pridobiti nove postojanke v Zahodni Evropi.
V govoru je predlagal ustanovitev „stalne svetovne razorožitvene konference“, ki naj bi se redno sestajala vsake dve ali tri leta, izven okrilja ZN. Prav tako je izjavil, da je „vprašanje sklicanja vse-evropske konference že zrelo“ ter je treba „takoj začeti s pripravami.“
Gromiko je pred delegati v Glavni skupščini ZN nadalje izjavil, da „bo mogoče na vse-evropski konferenci, ob sodelovanju ZDA in Kanade, odpraviti vojaške bloke v Evropi, kar bo pripe-
Ijalo do globoke in ^vseobsegajoče normalizacije.“	L
Gromiko trdi, da bo treba na konferenci sporazumeti se o „odpovedi nasilju in o razmahu gospodarskih, znan: stvenih, tehnoloških in kulturnih zvez med vsemi evropskimi državami. Tj so namreč zahteve časa,“ je trdil G^o-miko.
Britanski zunanji minister Douglas-Home je na svojem sestanku z Gromi kom po tem njegovem govoru pojasnil le-temu, da bo morala ZSSR v prvi vrsti dokončno rešiti vprašanje Berlina, nakar bodo šele zahodne sile nri-pravljene začeti razgovarjati se z Moskvo o pripravah za vse-evropsko kon ferenco.
Tudi pri sprejemu v Beli hiši v Washingtonu je dobil Gromiko podobno pojasnilo, nakar se je minulo soboto vrnil v Moskvo.
Najlepše darilo mlademu človeku niso knjige, ampak svet, kako naj bere.
Herder
Iz življem j a in dogajanja v Argentini
V ZNAMENJU VOLITEV
V ponedeljek, 4. t. m. so se zbrali v vladni palači v Buenos Airesu guvernerji argentinskih provinc, da preučijo položaj države, zlasti Z vidika obnovljenega političnega delovanja. Na sestanku sta govorila predsednik general Lanusse in pa notranji minister dr. Mor Roig. Predsednik je poudarjal zlasti potrebo razumevanja in delovanja za veliki Narodni ¡sporazum (Acuerdo National), pa tudi o proračunih provinc, občinskem ustroju itd.
Prav občine so trd oreh za nekatere guvernerje. Na tem področju je imel z’as ti težko delo buenosaireški guverner, kateremu so se uprle tri občine. Pravzaprav so se uprle novonastavlje-nim županom, tako da je morala pro-vncijska vlada odnehati in na dotienu nrnsta poslati začasne komisarje. V teh dneh, ko se precej govori o sporazumu, o novi politiki in o volitvah ie težko Dostavljati na županska mesta ljudi, ki so občanom neznani ali celo neljubi.
Vlada pa vztrajno hodi naprej po poti zedinjenja. Tako so se pred krat-
kim mudili s predsednikom v rezidenci v Olivosu štirje ekonomisti, dva radikalne in dva justicialistične (peroni-stične) stranke. Generalu Lanusseju so obrazložili svoje gledanje na sedanji gospodarski položaj, in mu svetovali najnujnejše ukrepe. Ta sestanek je dokazal, da vlada tudi v gospodarskih stvareh sprejema nasvete iz ljudstva, pa seveda tudi, da o svoji lastni gospodarski politiki ni gotova.
Gospodarsko stanje in njegova socialna trascendenca je bilo vzrok, da je splošna stavka v sredo 29. septembra splošno uspela, čeprav je bilo mnogim delavcem žal za dnino, ki jim jo bodo zaradi stavke odtrgali. Bi pa pogosti taki poizkusi lahko delavsko edinost (pokazala se je le ob priliki stavke) skrhali. Zato tudi vodstvo CGT v bližnji bodočnosti ne predvideva novih stavk. Rajši sede na pogovore z vlado.
Medtem pa je prosvetnemu ministru uspelo, da je preprečil 48. urno učiteljsko stavko. Vzgojitelji so jo na njegovo prošnjo dvignili, in pristali na razgovore.
Škofovska sinoda v Rimu
Slovence zastopa škof dr. Jenko
V četrtek, 30. septembra se je v Vatikanu pričela škofovska sinoda. Ot-voril jo je sveti oče Pavel VI., ki je za to priliko somaševal s kardinalom Mind-szentyjem, ki je bil prav v teh dneh izpuščen na svobodo.
Sinoda ima pred seboj težko delo. Preučiti mora zlasti problem duhovništva, duhovniških poklicev in celibata, pa tudi pravice v svetu in druge važne snovi. Navzočih je 200 škofov z vseh
delov sveta, poleg njih pa še večje število duhovnikov in pa teoloških izvedencev. Med to sinodo bo tudi slovesno priglašen k blaženim p. Maksimilijan Kolbe.
Jugoslovanski episkopat zastopata na tem vesoljnem zboru nadškof Kuharič iz Zagreba in pa Slovenec koprski škof Janez Jenko. Prvotno bi moral iti na sinodo nadškof Pogačnik a je zaradi bolezni moral izostati.
Gonja proti Pavla VI.
Pred začetkom škofovske sinode v Rimu, ki sedaj razpravlja o celibatu in drugih cerkvenih problemih, je papež Pavel VT. na svoj 74. rojstni dan pozval duhovnike in vernike, naj „ljubijo Cerkev kakor jo ljubi Kristus1*' in opozoril na „nevarnost notranjih sporov in pobegov,“ ki v sedanji dobi grozijo Cerkvi.
Ob papeževem 74. rojstnem dnevu so mnoge tiskovne agencije spet ugibale in nekatere tudi ugotavljale, da bo Pavel VI. prihodnje leto, ko bo izpolnil 75 let, odstopil. Izmed kardinalov sta bila avstrijski kardinal Franz König in italijanski kardinal Michele Pellegrino, ki sta izjavila, da „tisti, ki so najbližji papežu, vedo, da misli odstopiti.“
Vatikanska radijska postaja je nato v ponedeljek, 27. ‘sept. v zvezi z zgoraj omenjenimi ugibanji in trditvami, objavila:
„Z neokusnimi in lahkomiselnimi u-gibanji razpravljajo o starosti Pavla VI., zasledujejo njegovo zdravje, citirajo ukrepe, in podčrtujejo dnevne probleme, brez sleherne odgovornosti in velikokrat naravnost na smešen način.“ Zatem je radijska postaja omenila tiste, ki so polni raznovrstnih očitkov in natolcevanj proti Pavlu VI., ne da bi imeli kakršne koli dokaze za svoje neodgovorno pisanje in poročanje. Med drugim je vatikanski radio izjavil: „Obtožujejo papeža vseh mogočih stvari: da je suženj kapitalizma in da je simpatizer komunizma, da je pristaš progresističnega modernizma in slepi zaveznik konservatizma, da zagovarja nepopustljivi integralizem in da je u-metnik taktike in prilagoditve.**
Tudi med nami v emigraciji se najdejo pisuni, ki s podobnimi očitki tolčejo po Pavlu VI.
IJsoda Vzho
EISENHOWER JE HOTEL
Za današnje svetovne politične razmere, predvsem pa za razmere v Evropi, ki še vedno ostaja razdeljena z železno zaveso v svobodno in nesvobodno polovico, večina zgodovinarjev meče krivdo na angloameriško kratkovidnost odn. zaupanje Stalinu, da gre tudi njemu v prvi vrsti za uničenje na-cifašizma. Zlasti na Amerikance mečejo krivdo, da so bili oni tisti, ki. so sovjetom omogočili ekspanzijo njihovega komunističnega imperija
Največjo krivdo mečejo na ameriškega predsednika Roosevelta, poleg njega pa tudi na nekatere odločilne ameriške vojaške osebnosti, do nedavno tudi na Eisenhowerja.
Za Eisenhowerja so mnogi trdili, da je bil on eden tistih odločilnih Ameri-kancev med drugo svetovno vojno, ki se je ne samo striktno pokoraval ukazom predsednika Roosevelta kot vrhovnega poveljnika ameriških oboroženih sil, temveč da je tudi sam zaupal ih verjel sovjetskim komunistom. Prevladovalo je splošno mnenje, da je bil Eisenhower odločilni faktor v sovjetskem zavzetju češkoslovaške in B'erlina, ker je ukazal ameriški vojski, predvsem svetovno znanemu ameriškemu tankovskemu generalu Pattonu, da je ustavil
dne Evrope
REŠITI TUDI BALKAN
svoje, oddelke pred Prago in da tudi ni zavzel Berlina pred sovjeti.
Stenografski zapiski
Sedaj je ameriška vlada razkrila nekatere medvojne in povojne dokumente, ki se tičejo prav teh zadev, zlasti Eisenhowerjevega zadržanja do Rooseveltove politike do sovjetov in njegovega prizgdevlanja, da bi Washington dovolil ameriški vojski zavzeti čim več Nemčije, čim več vzhodne Evrope in ves Balkan.
Med dokumenti je zanimiv predvsem stenografski zapis pogovora, ki ga je imel dne 29. julija 1952 Eisenhower v Brown Palace Hotelu v Denverju z naslednjimi državnimi svetovalci (Eisenhower je takrat, kakor je znano, kandidiral za predsednika): Walterjem Ju-ddom, takratnim republikanskim predstavnikom iz Minnesote; Gabrielom Hugom, gospodarskim svetovalcem Eisenhowerja; Kevinom McCannom, Eisen-howerjevim piscem govorov; Johnom Jessupom, enem izmed glavnih urednikov revije Life, in Staleyem Highom, enem izmed urednikov revije Reader’s Digest.
Eisenhower je zahteval, naj se njegove pripombe ohranijo v tajnosti, ra-
zen če ne bi demokrati izrabili vloge v berlinski epizodi za predvolilno kampanjo. To se ni zgodilo ter je zadeva ostala tajna do danes.
Nekateri novejši dogodki so povzročili, da so tisti, ki so sodelovali pri pogovorih v Denverju leta 1952, začutili, da je Eisehhowerjevo vlogo v berlinski zgodbi treba prikazati ameriški javnosti takšno, kakršna je v resnici bila. Eden teh dogodkov je bil izid dolgo časa skritih zapiskov poveljnikov kombiniranega štaba. Med tistimi papirji so našli tudi sporočilo generala Eisenho-werja Stalinu z dne 28. marca 1945, v katerem med drugim pravi:
„Moje neposredne operacije imajo za cilj obkoliti in uničiti ‘sovražnikovo silo, ki branijo Porurje ter izolirati to področje od ostale Nemčije.“
Napačna razlaga
To poročilo so napačno razlagali kot znamenje generala Eisenhowerja sovjetom, da je njihova naloga zavzeti Berlin. Ko so poveljniki kombiniranega štaba zahtevali od Eisenhowerja, naj razloži to sporočilo Stalinu, je odgovoril :
„Berlin, kot strateško področje, je sedaj malo vreden, ker je v glavnem porušen... Razen tega pa je tako blizu ruske fronte, da ga bodo (Rusi) dosegli v nekaj dneh, ko se bodo enkrat začeli premikati.“
Kmalu po izročitvi teh tajnih doku-
mentov poveljnikov kombiniranega štaba so v ZDA izšli spomini, ki naj bi jih bil napisal pravkar umrli sovjetski diktator Hruščov. To je še prispevalo k prepričanju, da je gen. Eisenhower namenoma zadrževal svoje enote in dopustil ‘sovjetom, da so zavzeli Berlin. Hruščov je namreč takole zapisal: „Pogosto sem slišal govoriti Stalina o plemenitih lastnostih Eisenhowerja.. . Stalin je rekel, da se nam ne bi posrečilo zavzeti Berlina, ko ne bi bilo Eisenhowerja. Amerikanci bi bili lahko prišli tja prvi. Eisenhower je zadržal svoje enote in zavrl njihovo ofenzivo, s tem pa je dovolil, našim enotam, da so zavzele Berlin.“
To razlago zgodovine so sedaj ovrgle besede samega Eisenhowerja, ki jih je izrekel leta 1952.
Vojaški položaj je bil v trenutku, ko je gen. Eisenhower „zavrgel“ Berlin kot vojaški cilj, po uradnih zapiskih in zemljevidih naslednji:
Proti koncu meseca marca 1945 so zavezniki postavili prva mostišča ob Renu — okoli 400 km od Berlina — med*em ko so bili sovjeti že pri reki Labi, samo ok. 45 km od Berlina.
Na tiskovni konferenci 27. marca 1945 so Eisenhowerja vprašali, kdo bo prvi dosegel Berlin. Odgovoril je:
„No, mislim, da bi že samo zaradi bližine morali to 'storiti oni (sovjeti). Navsezadnje so od njega oddaljeni 45 km, mi pa 400 km. Ne bi rad prerokoval. Prehoditi morajo krajšo pot,
vendar pa so pred njimi močne nemške sile.“
Sovjeti res niso dosegli Berlina pred 22. aprilom, dokončno pa so zavzel) nemško prestolnico šele 2. maja 1945. Med tem časom so armade zahodnih zaveznikov prodrle daleč na vzhod. Dne 11. aprila 1945 je ameriška 9. armada pod poveljstvom gen. Williama Simpsona dosegla Labo samo 90 km od Berlina.
Eisenhower j e vi napori in protesti
Iz zgoraj omenjenega stenografskega zapiska Eisenhowerjevega razgovora z nekaterimi državnimi svetovalci 29. julija 1952 pa je razvidna podoba vojaškega poveljnika, ki je slutil sovjetske namene s povojno Evropo in je zato osebno želel, da bi predal Berlin v roke Zahodu, toda bil je zvezan zaradi odločitev visokih politikov.
Iz zapiska je razvidno, da je Eisenhower skrivno poletel januarja iz Londona v Washington in odločno protestiral pri predsedniku Rooseveltu proti zavezniškim načrtom o povojni razdelitvi Nemčije, ki so puščali Berlin osamljen sredi od sovjetov zasedenega o-zemlja. Eisenhower je državnim svetovanem povedal:
„Ko sem govoril z Rooseveltom o teh 'stvareh, se je samo smehljal. „S stricem Jožetom (Stalinom) bom že opravil.“ Natančno tako mi je rekel.“
AÑO (LETO) XXX (24)
No. (štev.) 40
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a»■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■
Moskovski načrti z Jugoslavijo
Obisk Brežnjeva pri jugoslovanskem komunističnem diktatorju Titu je prešel brez posebnih komentarjev v svetovnem tisku, prav tako njegovo kratko potovanje v Budimpešto in Sofijo.
Dandanes se zahodni tisk na kratko bavi s potovanji sovjetskih veljakov v sovjetske satelitske države, to pa iz enostavnega razloga, ker le-te smatra za področje samo po sebi podložno Moskvi odn. pripadajoče Kremlju po dogovorih pred četrt stoletja v Jalti.
Med take države dejanska :spada, dasi včasih izgleda drugače, tudi komunistična Jugoslavija. Različna je od drugih sovjetskih satelitov le v toliko, da je tako za Zahod kakor za Vzhod objekt, s katerim je mogoče barantati bolj kakor s katero koli drugo komunistično državo, izvzemši Kubo in Mongolijo; toda ti dve sta izven evropskega prostora, v Evropi pa je prav Jugoslavija vsled svoje strateške lege zanimiv geografski prostor, s katerim more Zahod zamajati blok, ki ga skrbeče ohranjajo v Moskvi.
Iz poročil o razgovorih med Brež-njevom in Titom je bilo razvidno, dasi so bila silno skopa, da se je Kremelj odločil dopustiti staremu maršalu preživeti njegova zadnja leta mirno — kar se Moskve tiče. Toda Kremelj ni še nikdar zagotovil nemotenega obstoja kateremu koli svojemu satelitu in seveda tudi Jugoslaviji ne, za bližnjo ali daljno bodočnost. Za zidovi Kremlja namreč kujejo načrte z vidika ruskega imperializma združenega s komunistično ekspanzivnostjo.
Ker to tudi v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu prav tako dobro vedo, kakc/r mi tu v svobodnem svetu, preživljajo tisti Slovenci, Hrvati in 'Srbi, ki jim je mar resničnega slovenstva, hrvatstva in srbstva, prav ta zadnja Titova leta v vedno večji zaskrbljenosti za bodočo usodo svojih narodov. Težko si je namreč misliti, da bi mogla sedanji, v zgodovini teh narodov najbolj tragični dobi, s’editj manj kritična doba za njihov obstoj, če se jih po Titovem izgi-notiu s površja zemlje polastijo Sovjeti v celoti ali pa če se razidejo vsak sebi in potem posamezne pogoltne kateri koli, vzhodni ali zahodni sosed. - Izbire, po dosedanjih izkušnjah z Zahodom, nimajo prav nobene.
Da imajo v Moskvi vse pripravljeno za kateri koli slučaj, v to nihče doma in noben resen opazovalec v svobodnem svetu ne dvomi. Pred komaj nekaj tedni v Moskvi natisnjen novi propagandni priročnik sovjetske partije ima posebno poglavje posvečeno „jugoslovanskemu vprašanju“. Najbolj divje se zaletava v Titovo (neuspešno) iznajdbo samoupravljanja, ki ga naziva „anarho-sindikalizem“ ter silovito napada „revizioniste, ki sovražijo državno centralizirano planiranje ter sprevračajo jugoslovansko gospodarstvo v tržni sistem brez kontrole in v kapitalistične ekonomske operacije.“
Knjiga, pri kateri je sodeloval tudi eden od članov sovjetske Akademije znanosti, pomeni enega težkih kalibrov v že dolgi sovjetski kampanji proti nadaljnjemu obstoju samoupravljalnega sistema v Jugoslaviji, ki ga bo treba na vsak način odpraviti po Titovi smrti. Da ima Moskva takšne načrte z bodočo notranjo, znova centralizirano u-reditvijo v Jugoslaviji, dokazujejo tudi nadaljnji citati iz omenjenega priročnika: „Uspeh boja proti temu anarho-sindikalizmu ni odvisen samo od naporov notranjih sil v Jugoslaviji ali od naporov samo ene ali druge socialistične države, temveč od aktivne pomoči mednarodnih sil vseh komunističnih partij in delavskega razreda vsega sveta.“
Moskva se poleg takih priročnikov za sovjetsko in za druge partije in poleg rovarjenja protititovskih komunistov, ki so našli zatočišče v ZSSR, pripravlja na kontroliranje razvoja v Jugoslaviji po Titovi smrti z organiziranjem svoje pete kolone, v stilu naci-
BSLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES
7.	oktobra 1971

■■■■■«■ ■■■•■■«■■■■■■■■aaaaaaaaaaa*aaaaaaaaaa
SRAMOTEN PROCES
Kakšen režim vlada v kaki državi je razvidno iz tega, ali so sodišča neodvisna ali ne; ali izvajajo sodno oblast brez političnih in dragih vplivov ali pa tolmačijo zakonske določbe pod kakim pritiskom.
Ker v državi, kjer vlada komunistični režim o vseh stvareh politične narave odloča v zadnji instanci izključno le komunistična partija zato morajo tudi sodišča v političnih procesih izdajati sodbe tako, da branijo interese partije. Razlage posameznih določb zakona morajo biti vedno speljane v tako smer, da čimbolj ustrezajo trenutnim težnjam partije.
Tudi v Sloveniji je kljub nekaterim spremembam in popustljivosti v bistvu ostalo gornje načelo nespremenjeno. V političnih procesih so sodišča podrejena partiji ne sicer formalno, dejansko na gotovo. V političnih procesih partija „namiguje“' ali je obtoženca kaznovati ali ne, ali ga je kaznovati zelo strogo ali s popustljivostjo. Sodniki dobro vedo, da je treba tak „namig“ upoštevati.
Da je temu tako, dokazuje tudi obsodba bivšega domobranca Maksa Kunstlja, brata msgr. Ignacija Kunstlja. Maks Kunstelj je bil s sodbo okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 29. julija 1970 opr. st. 150/70-24, kot sodiščem prve stopnje spoznan za krivega kaznivega dejanja sovražne propagande po členu 118 kazenskega zakona in je bil po tej zakonski določbi obsojen na eno leto zapora. Obtožnica mu je o-čitala, da je v začetku februarja 1970 poslal na 8 naslovov žebotovo brošuro „Odgovor Edvardu Kardelju“ s čemer raj hi /zagrešil kaznivo dejanje. Obtoženec je sicer krivdo zanikal toda izvedenec grafološke stroke Maks Veljavec ie ugotovil, da so tri kuverte z navedeno brošuro bile naslovljene z unora-bo pisalnega stroja znamke „Tops“, ki ga je imel obtoženec doma, 5 kuvert na .s risalnim strojem marke „Mercedes“, ki ga je obtoženec uporabljal v službi v računovodstvu Slovenske filharmonije v Ljubljani.
Kunstljev hranilec je zoper sodbo o-krožnega sodišča, s katero je bil Maks Kunstelj obsojen na eno leto zapora vložil pritožbo na vrhovno sodišče v
fašistične pete kolone pred drugo svetovno vojno. Na stotine „časnikarjev, diplomatov, trgovcev“ iz Sovjetske zveze se v zadnjih mesecih zadržuje dolge tedne v Jugoslaviji ter se običajno vedno znajdejo tudi na krajih, kjer od časa do časa potem izbruhnejo „nacionalni“ ali „gospodarski problemi“. V Zagrebu so. Sovjeti odprli pred kratkim generalni konzulat, za katerega je že bilo ugotovljeno, da so od tam prihajala navodila komunistič. protititovskim elementom v državi in v tujini. Vsi ti „časnikarji“ in „trgovci“ tudi dobro govorijo slovensko, hrvatsko ali srbsko ter širijo močno propagando za Sovjetsko zvezo in za obisk tega komunističnega orjaka.
Dasi v današnji svetovni situaciji Sovjetski zvezi ne bi prijal vojaški poseg v Jugoslavijo, če bi po Titovi smrti kazalo, da bi se mogla ta država izmakniti moskovski kontroli ali da bi si vsaj nekatere njene dele mogel prilastiti Zahod, pa so Sovjeti v vsej gotovosti pripravljeni na to, da dosežejo znova popolno kontrolo nad njo z notranjimi političnimi intrigami.
Nemotena uporaba izrednih naravnih pristanišč na Jadranu, kakor sta Šibenik in Kotor ter opremljenih vojaških letališč pri Mostarju, Splitu in Ljubljani za operacije sil Varšavskega pakta proti južnemu boku NATO ostaja za imperialistično-komunistične sovjetske generale, ki jim poveljuje B'režniev, tako dragocena pridobitev da ni videti kako bi se ji Moskva mogla mimo odreči.
Tudi za Zahod so ta ista pristanišča in letališča dragocena — toda...
Ljubljani. Branilec je izpodbijal mnenje izvedenca in je predlagal novega, iudi je izpodbijal ugotovitev sodbe, da naj bi bil obtoženi Maks Kunstelj nekak sostorilec pisca brošure. Izpodbijal pa je sodbo končno glede tega, da kazen ni bila izrečena pogojno.
V utemeljevanju pritožbe na vrhovno sodišče navaja Kunstljev branilec med dragim, da ni mogoče obtoženca smatrati za sostorilca in tudi ne, da je hotel škodovati „vsej ureditvi države in 'to s prav hudobnim namenom“ kakor navaja prva sodba.
Tudi sprašuje branilec v pritožbi, kako naj bi bil obtoženec sostorilec pisca navedene boršure Žebota, „če le temu niso ničesar očitali in proti'njemu niso uvedli postopka zaradi kaznivega dejanja po členu 118 kazenskega zakona, ko je legalno prišel v SFRJ in se je precej časa zadrževal v Ljubljani, se sprehajal v Ljubljani in pogovarjal z vsemi, ter je bil sprejet tudi pri najvišjih političnih in vladnih krogih SRS.“
Dalje branilec ugotavlja v pritožbi, da ne obstaja nobena prepoved v državi, s kafero bi bila posest navedene brošure prepovedana. Obtoženec je povedal, da jo je bral, zanikal pa je, da bi jo razpošiljal. Branilec predlaga, naj se oceni, ali gre v brošuri za tako pisanje, kakor ga ima v mislih člen 118 kazenskega zakona in navaja, da je nekako logično, da je obtoženec brošuro bral in sicer zaradi tega ker je bil med o-kupacijo pri beli gardi in je bil kaznovan kot njen član, ne pa tudi, da je storil kaj dragega.
Vrhovno sodišče SRS v Ljubljani je v senatu pod predsedstvom .s.v.s. Franca Soka ob sodelovanju s.v.s. Jožeta še-gedina in s.v.s. Nil«. Pogačarja kot članov senata ter upr. prip. Marka Ilešiča kot zapisnikarja, po zasliševanju namestnika javnega tožilca SRS Toneta Laharnarja na seji 8.4.1971 odločilo, da se pritožba zagovornika obtoženega Maksa Kunstlja zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.
Vrhovno sodišče pravi v utemeljitvi potrditve sodbe okrožnega sodišča: „Na podlagi pravilnih dejanskih ugotovitev in pravilnih pravnih zaključkov izpodbijanje sodbe so pravilno ugotovljeni vsi subjektivni in objektivni znaki obtožencu očitanega kaznivega deiania sovražne propagande po čl. 118/1 KZ in ie njegova krivda za to kaznivo dejanje zanesljivo dokazana.“
Dalje sodišče ugotavlja, da verjame izvedencu grafološke stroke in pokaže na okolnost, „da je bil obtoženec po osvoboditvi že obsojen zaradi istovrstnega kaznivega dejanja, ker je med okupacijo sodeloval z okupatorjem kot aktivni pripadnik bele garde, in da je bila na njegovem stanovanju zasežena večja količina emigrantske litrature, med katero je bila tudi literatura, s ’ovražno vsebino, ki jo je prepovedano vnašati v Jugoslavijo in v njej razširjati.“
Glede vprašanj, ki jih je stavil v pritožbi zagovornik, zakaj ni bilo proti Žebotu ničesar ukrenjenega pravi vrhovno sodišče, „da to ni stvar tega kazenskega postopka“ in da so vprašanja „tudi neumestna“.
Svojo potrdilno sodbo glede obto-ženčeve krivde zaključuje vrhovno sodišče z ugotovitvijo: „Glede te obto-ženčeve odpošiljatve je isodišče prve stopnje kljub temu, da ta Žebotova brošura v Jugoslaviji ni izrecno prepovedana z odločbo, pravilno ugotovilo, da je obtoženec z njo s hudobnim namenom in neresnično prikazoval družbene in politične razmere v državi.“
Po vsem jasno je na prvi pogled, da obe sodbi, tako okrožnega kot vrhovnega sodišča temeljita na političnih osnovah in ne na pravu. Tudi če bj bilo res, da je Maks Kunstelj razposlal 8 izvodov Žebotove brošure, ki ni bila po ugotovitvi vrhovnega sodišča samega nikdar v Jugoslaviji prepovedana, njegovo dejanje ni mogoče kvalificirati kot kaznivo dejanje po čl. 118 KZ.
El muro de la vergüenza
En estos momentos se están realizando en Berlín las conversaciones entre Alemania Occidental y Oriental, tendientes a lograr un acuerdo, para que en las próximas Navidades los berlinenses occidentales puedan pasar el muro y visitar sus familiares en el sector oriental. Según los observadores hay esperanzas que este acuerdo pueda lograrse. En tal caso podrán reunirse familiares de ambas partes, tras cinco años, durante los cuales el gobierno oriental ha negado sistemáticamente el permiso, para que los berlinenses libres puedan visitar a los del sector comunista.
Seguramente que, de lograrse esta concesión, el gobierno comunista utilizará el hecho en su favor, tratando de aparecer como magnánime. Pero ni un gesto así, ni otros similares, pueden borrar la vergüenza que, desde hace diez iños representa para la humanidad el muro de Berlín. Ni podrá hacer olvidar el recuerdo de tantas vidas ofrecidas en el altar de la libertad, de quines, huyendo de la esclavitud comunista, han encontrado la muerte bajo las balas de los guardianes orientales.
Una pequeña concesión no elimina la injusticia, sino que, al contrario, la hace más visible. Es por eso que el gobierno oriental se mantuvo intransigente Lodos estos años, y por la misma razón aún hoy, se resiste a conceder esta pequeña gracia a los hermanos separados.
Zid sramote
V teh dnevih se Vzhodna in Zahodna Nemčija dogovarjata v Berlinu, kako bi sklenili sporazum, da bi lahko za letošnji božič zahodni Berlinčani prestopili zid in obiskali svoje sorodnike v vzhodnem delu Berlina. Kot vse kaže, je precej upanja, da do sporazuma pride. V tem slučaju se bodo lahko združili sorodniki z obeh strani zidu po petih letih, v katerih je vlada Vzhodne Nemčije sistematično zavračala vsako dovoljenje svobodnim Berlinčanom za prehod v komunistični sektor.
Če ¡se to zgodi bo gotovo komunistična vlada porabila ta dogodek v svoj orid, češ kako je velikodušna. Toda nobena taka poteza niti kaka podobna ne morejo izbrisati sramoto, kakor jo že deset let predstavlja svetu berlinski zid. niti ne morejo potlačiti spomin na vsa ona življenja, ki so jih darovali na oltar svobode tisti, ki so na begu iz komunističnega suženjstva našli smrt pod kroglami rdečih stražarjev.
Ena majhna dopustitev ne zabriše krivico, ampak jo obratno še bolj poudari. Iz tega vzroka je tudi vzhodna vlada bila tako nepopustljiva vsa ta leta in zato se tudi še danes brani, da bi dala to majhno miloščino ločenim bratom.
Goriška iti
SLOVENSKO OSNOVNO ŠOLSTVO
Gotovo je eden perečih problemov Slovencev na Goriškem in Tržaškem šolanje otrok v materinem jeziku. Ta problem je zadobil pred kratkim novo varijanto. Italijanske oblasti zagotavljajo brezplačno študiranje otrok do 14. leta. V zadnjem času pa so tudi pričeli bolj smotrno uvajati del zakona, ki predvideva ustanavljanje in ohranjevanje šol tam, kjer je dovolj otrok, da se v osnovni šoli vzdržuje vseh pet razredov. V mnogih krajih število otrok zadostuje le za en razred, v katerem se Doučuie istočasno najmanjše, in pa se tiste, ki se pripravljajo na vstop v srednjo šolo.
Problema se je lotil tudi deželni zbor Furlanije—-Julijske Benečije, ki je sprejel zakon o brezplačnem prevažanju otrok iz majhnih vasi v kraje, kjer delujejo petrazredne šole. Tako so majhne šole združili v popolne petletke.
Ta problem zajame tudi Slovence, in
Primorska
gotovo ne v majhni meri. Miklavž Božič v goriškem Katoliškem Glasu ugotavlja, da so popolne petrazredne slovenske šole le v Gorici, ul. Croce, šta-drežu, Sovodju in Doberdobu. V ostalih kraiih pa delujejo le eno ali dvoraz-rednice. Iz tega vzroka je pouk seveda nrecoj pomanjkljiv, in mnogi slovenski starši vpisujejo otroke v italijanske šole.
V	števerjanu so do rešitve že prišli. Tamošnja občinska uprava ie sklenila zp.pre+i dvorazrednico na Valerišču in ie znova začela s popoldansko petraz-redno šolo na Britofu. Otroke iz Vale-rišča bodo v šolo prevažali.
V	prej omenjenem članku Miklavž Božič zaključuje s priporočilom, nai se problem skuša na najbolj učinkovit način rešiti tudi v ostalih krajih Goriške pa tudi Tržaške, da bo geslo ne samo slovenski otrok v slovensko šolo, marveč: Otroke v zmeraj bolj uspešno slovensko šolo.
Slavnostni koncert v Arczzo
Jugoslavija prvo nagrado v ženskih zborih — Slovenci tretji
Pred kratkim je bil v Arezzu izpeljan že devetnajsti festival zborovskega petja. Je to eno največjih srečanj pevskih zborov iz vsega sveta, saj prihajajo nanj tako zbori zahodnih dežel, kot izza železne zavese.
Zbori tekmujejo v raznih kategorijah: moški, ženski in mešani zbori v polifoniji, pa tudi folklora in gregorijansko petje. Letos je bilo tem kategorijam dodana še nova: mladinskih zborov.
Smer vseh zadnjih let je močno pred-njačenje zborov iz vzhoda: ¡Čehov, Mad-
Partija je kljub notranjemu nesoglasju in kljub prepadom med starimi in mladimi partijci hotela pokazati svojo moč. Udarec pa je bil ponesrečen in je učinek ravno drugačen kot ga je želela partija. Tudi sodišče je osramotila.
Sodba vrhovnega sodišča je bila obsojenemu Maksu Kunstlju vročena koncem julija in je enoletno zaporno kazen že nastopil.
žarov, Bolgarov in tudi pevcev iz Sovjetske zveze, zlasti baltskih narodnosti. Letos so Estonci z mešanim komornim zborom iz Talina odnsli dve lovoriki, v polifoniji in folklori.
Na izbrani višini so bili letos ženski zbori, med katerimi si je osvojil prvo mesto zbor „Colegum Musicum“ Beograda. Prisoten je bil tudi eden slovenskih zborov in sicer Mladinski zbor iz Maribora. Pod vodstvom Blanka Raj-šterja je v prosti izbiri z lahkoto odpel zahtevne skladbe Benjamina Brittena in se uvrstil na tretje mesto.
Presenečenje festivala pa je gotovo bil bolgarski zbor iz Tolbuhina, ki je odnesel prvo nagrado v nič manj kot gregorijanskem petju. Zbor pravoslavnega naroda je tako osvojil kategorijo ki je bila običajno v zakupu zahodne in katoliške tradicije.
Ob tej priliki je bila tudi že najavljena prihodnja — dvajseta — izdaja tega polifonskega tekmovanja, ki bo gotovo po številu zborov in niih višini eno najvažnejših vokalnih ¡srečanj zadnjih desetletij.
Iz življenja Slovencev v Evropi
Vedno več Slovencev se naseljuje, bodisi za stalno, bodisi le za nekaj časa, morda za eno samo delavno sezono, po deželah zahodne Evrope. Če jih prištejemo tistim, ki so tam še izpred druge, in morda celo prve vojne, je njihovo število izredno. Verjetno bi bilo njihovo število sploh težko točno ugotoviti.
Med temi rojaki delujejo in zanje skrbijo številni duhovniki. Tako so že od prej, zlasti pa v zadnjih letih nastale močne skupine, organizirane v skupnosti, verskega in narodnega značaja, isaj je za mnoge rojake na primer maša edina prilika slišati domačo besedo, ali se dobiti z znanci in prijatelji. Drugod pa je zopet skupnost dobro organizirana s svojimi društvi, pevskimi zbori in s kar živahnim prosvetnim delovanjem.
Julija in avgusta pa iso v Evropi počitnice, kar pomeni neko prehodno dobo. Zlasti tisti, ki niso stalno naseljeni odidejo na oddih ali obisk svojcev v Sloveniji, ali pa si počitnice organizirajo na drug način. Namen tega članka je podati vsaj skrčeno sliko življenja naših rojakov v „starem svetu“ nekoliko pred in pa v tej „delopustni dobi“.
Proti sredi leta je več skupin po raznih državah obiskal ljubljanski pomožni škof dr. Lenič. Tako je bil v Belgiji, v Liegu-Limburgu, kjer so mu nri^eddi ]e.-i sprejem, najprej v cerkvi, r ito na tudi s proslavo v dvorani. — Škof dr. Lenič je obiskal tudi Nizozemsko, kjer bil tudi deležen izredno
lepega sprejema rojakov. Da se povrnemo v Belgijo: pred časom je tam umrl Franc Kerpač, štel je že skoro 80 let, saj je bil rojen 8. januarja 1892. Bil je upokojen rudar; 45 let je delal v rudniku, v Avstriji, Nemčiji in nato v Belgiji. Bil je zaveden Slovenec in zelo delaven član slovenske skupnosti.
Tudi v Franciji so številne slovenske skupine, nastajajo pa vedno nove. Pred kratkim so zlasti oni iz okolice Pas-de-Calais praznovali petdesetletnico tamoš-njega župnika g. Stanka Kavalarja. Ta je deloval v Argentini, v San Luisu, dokler ga ni škof Rožman poklical v postavni fantje in brhka dekleta, ki za-Evropo kot izseljenskega duhovnika.
Močna skupina Slovencev je še v Vzhodni Lotaringiji, kjer se nahaja pisarna v Freyming-Merlebach. Tam lepo deluje tudi pevsko društvo „Slomšek“.
V Nici pa je v juliju birmoval ljubljanski nadškof dr. Pogačnik, in sicer ob priliki, ko je bilo slovensko romanje v Lurd. Kar 20 birmancev ise je zbralo.
Slovenska skupnost v Italiji se tudi pridno organizira, zlasti v Rimu in Milanu, kjer imajo svoje maše. V Rimu tudi deluje društvo „Slomšek“.
Gotovo pa je najmočnejša slovenska skupina vse Evrope v zahodni Nemčiji. Tam se nahaja največ naseljencev, pa tudi rojakov na sezonskem delu. Zato je tudi nühovo življenje najbolj pestro in razgibano.
Začnimo kar v Zah. Berlinu. Izredno lep dogodek so imeli tam rojaki. K prvemu svetemu obhajilu so pristopili številni romki; pa ne otroci marveč že
OBVESTILA
PETEK, L oktobra 1971:
9-nraa Razvalina življenja ob pol devetih v Slovenski hiši.
? oktobra 1971:
Drama Razvalina življenja ob pol devetih v Slovenski hiši.
ve i- nem domu v Carapachayu
ob 20 čajanka SDO in SFZ.
NEDELJA, 3. oktobra 1971:
Drama Razvalina življenja ob šestih v Slovenski hiši.
Deseta velika sanmartinska tombola
popoldne ob 15.30.
V	Našem domu v San Jusfo po maši roditeljski sestanek. Govoril bo dr. Krivec: „Pomen slovenskega jezika za nas.“
V	Slovenski hiši po mladinski maši, ki je ob 9.30 sestanek fantov in deklet.
Na Pristavi se bo začela po sv. maši telovadba za fantiče do petnajstih let.
SOBOTA, 9. oktobra 1971:
V	Slovenskem domu v San Martinu
ob 20 predavanje dr. Mirka Gogale: „Komunizem v Argentini“.
Drama Razvalina življenja ob pol devetih v Slovenski hiši,
NEDELJA, 10. oktobra 1971:
V	našem domu v San Justu celodnevna slavnost 15. jubileja.
TABOR V SLOMŠKOVEM DOMU
Natečaj najlepših motivov — posnetih na ljudskem taboru 17. oktobra: Prva nagrada: Pomlad v Vrbi (stenska fotografija). Podrobnosti bodo objavljene v Slomškovem domu. Najboljše gradivo bomo poslali na Slovensko Koroško.
Med udeležence v narodnih nošah bo žreb določil veliko stensko sliko v barvah ■— narodni motiv M. Gasparija.
ČETRTEK, 12. oktobra 1971:
V	Slovenskem domu v San Martinu
ob 18.30 na sestanku Lige Žena — mati predava g. Jure Rode: „Katoličan v zmedi sedanjega časa“. Vabljena tudi dekleta.
NEDELJA, 17. oktobra 1971:
Slovenski ljudski tabor v Slomškovem domu. Celodnevno slavje s koncele-brirano sv. mašo. Popoldne nastopi Slomškove šole, pevskih zborov, mladinske godbe in številnih narodnih noš. Zvečer: odrski prikaz zgodovinskih časov in junaškega odpora naših prednikov v dobi turških vpadov.
V	Slovenskem domu v San Martinu dopoldne ob 10 materinski dan. Vabljene vse sanmartinske mame in stare mame.
V	Hladnikovem domu ob 18 ponovitev audiovizualnega prikaza „Zasuta usta govore“ v spomin padlih junakov.
SOBOTA, 23. oktobra 1971:
Pevski koncert v San Martinu.
NEDELJA, 24. oktobra 1971:
V	Slovenski hiši Misijonska proslava z tridejanko: Gospodova ura.
SOBOTA, 30. oktobra 1971:
Slavnostna prireditev in večerja v Slovenski hiši v proslavo narodnega praznika 29. oktobra.
NEDELJA, 31. oktobra 1971:
V	Rozmanovem zavodu V Adrogue 20-letnica ustanovitve.
MLADINSKI ŠPORTNI DNEVI
Prihodnjo nedeljo, 3. oktobra, se bodo nadaljevali mladinski športni dnevi in sicer v nogometu. Ta dan se bodo na igrišu v Slovenski vasi pomerila moštva po sledečem redu: 10.30: San Justo — San Martin; 12.30: Slovenska vas — Ramos Mejia; 14:30: Moron — Adrogue.
postavni fantje in brhka dekleta, ki zaradi različnih razlogov in posebnih okoliščin v mladih letih doma niso mogli k obhajilu. To svoje prvo obhajilo so prejeli pod obema podobama. Slovenci v Berlinu imajo tudi zelo pogosle sestanke, predavanja in razne druge prilike za shajanje. Imeli so tudi birmo, ki jo je podelil berlinski kard. Bengsch. Ob priliki binkošti so se zbrali tudi z dobrodelnim namenom, saj so za slovenski misijon na Madagaskarju zbrali kar 600 nemških mark.
Druge slovenske skupine so tudi še v Hamburgu, Bremenu, Vestfalski, Hes-senu im Posarju. Prav tako v Wiirttem-bergu. Tu so v Esslingenu doživeli lep dogodek, ko je 21 slovenskih otrok prišel birmat msgr, Ignacij Kunstelj, direktor slovenskih dušnih pastirjev v izseljenstvu.
Lepa slovenska skupina je tudi v Miinchenu na Bavarskem, kjer imajo tudi zelo razgibano življenje.
Svoje društveno življenje imajo tudi Slovenci na Švedskem. —- Zelo delavna pa je skupnost rojakov v Švici. Letos so med drugimi priredili tudi potovanje po Holandiji. Konce junija pa so prire dili dvodnevno romanje v Einsiedeln. Romanje je bilo združeno tudi s kulturnim programom. Nh sporedu je bil koncert, ki ga je za švicarske rojake organizirala Zveza katoliške prosvete iz Gorice. Nastopil je pevski zbor „Lojze Bratuž“. Nato pa tudi igralci gledališke skunine prosvetnega društva „štandrež“ in „Fantje izpod Grmade“. 24. julija so S’ovenci iz Švice poromali na Brezje kjer jim je maševal škof dr. Lenič.
S tem zaključimo ta kratek pregled. V ntem še mnogo manjka. Saj je še toliko velikih in majhnih prireditev in sestankov, posvetov in maš, zlasti pa krstov, porok in smrti, ki jih registrirajo kronike. Po kratkem poletnem premoru, se bo pa življenje rojakov širom po Evropi še bolj razcvetelo. Vsem, ki se tam trudijo za ohranjanje narodnega in verskega življenja, želimo veliko lepih uspehov.	Pc
Dr. Tone žužek
ADVOKAT
■
■ -■
Uraduje od 17.80 do 19.30. Ponedeljek, sredo, petek
■
■
La valle 2331, p. 5. of. 10 T. E. 47-4852
■
■
■
1
•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■•■■■■■■■■»■■■■■■■■■■■■■■■e»-
Obleko krojaču, čevje čevljarju, avto mehaniku, za naložbe vašega denarja pa je najboljša
KREDITNA ZADREGA S. L. O. G. A.
(Cooperativa de Crédito Ltda.)
Bmé Mitre 97	T. E. 658-6574	Ramos Mejia
Uradne ure: ob torkih, četrtkih in sobotah od 16. do 20. ure
Pripravljamo novo izdajo slovenskega telefonskega imenika. Prosimo vse rojake, ki imajo telefon, da nam sporoče svoje številke do 30. novembra 1971.
Rojakinjam sporočam, da sem odprla
salon
PEINADOS RERNA
Priporoča se: Bernarda Vidmar,
iz šole ge. Vene Potočnik
Comisionado Indart 401,
esq. Temple Lomas del Mirador
O
o
K
<
o
Ul
Z
Dom je naša utrba, je naš tabor in je naše zbirališče pod dehtečo lipo.. .
Bratje in sestre! Slovenski ljudski tabor naj nas združuje v skup-veri in ljubezni. Zbrali se bomo pri vzpetini s slovenskim znamenjem. Pri podobi Marije iz Brezij. Srečali se bomo, da se ob liku velikega Slomška znova zavemo svojega poslanstva. Posebej prisrčno vabimo narodne noše od blizu in daleč. Pridite!
Na svidenje v Slomškovem domu!
Correo Argentino Central (B)	FRANQUEO PAGADO Concesión N9 5776
	TARIFA REDUCIDA Concesión N* 3824
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual N9 1.086.173	
ESL0VEN1A LIBRI
Editor responsable: Miloš Stare Director: Tone Mizerit Redacción y Administración: Ramón Falcón 4158, Buenos Aires T. E. 69-9503 Argentina Uredniški odbor:
Miloš Stare, Pavel Fajdiga, dr. Tine Debeljak, Slavimir Batagelj in Tone Mizerit
Naročnina Svob. Slovenije za leto 1971-za Argentino $ 3.500.—. Pri pošiljanju po pošti $ 3.600.—. — ZDA in Kanada 13 USA dolarjev; sa Evropo pa 15 USA dolarjev za pošiljanje z avionsko pošto. — Evropa, ZDA in Kanada za pošiljanje z navadno pošto 9 USA -dol Talleres Gráficos Vilko S.R.L., Estados Unidos 425, Buenes Aires. T. E. 33-7218
PORAVNAJTE ZAOSTALO NAROČNINO!
JAVNI NOTAR
FRANCISCO RAEE CASCANTE
Escribano Público Cangallo 1642 Buenos Aires Pta. baja, ofic. 2 T. E. 35-8827
RESTAVRACIJA
„EMONA“
V NEMČIJI
nudi domačo oskrbo slovenskim obiskovalcem iz Argentine
JOŽE NOSE
Düsseldorf — Corneliusstrasse 41
4. PROSVETNI VEČER ZEDINJENE SLOVENIJE v petek, 8. oktobra, ob 20 v mali dvorani Slovenske hiše
predaval bo g. prof. Lojze Horvat o temi:
“GOSPODARSKE TEŽAVE ZAPADA”
NAŠ DOM V SAN JESTE.
bo slovesno proslavljal svoj
15 LETNI JUBILEJ
1956
1971
J/ NAS DOM S JUS.T©
v nedeljo, 10. oktobra,
s celodnevnim programom
V nedeljo, 3. oktobra, ob 15.30
v Slovenskem domu v San Martinu, Cordoba 129 10. JERILEJNA VELIKA SANMARTINSKA
TOMBOLA
Po tomboli družabna prireditev s PLANIKO
UNIV. PROF.
DR. JEAN RLAZNIK
Zahtevajte določitev ure na telefonu 49-5855
C. José E. Uriburu 285, Cap. Fed j
specialist za ortopedijo in travmatologijo
Ordinira v torek, četrtek in soboto od 17 do 20
SLOVENSKA KULTURNA AKCIJA GLEDALIŠKI ODSEK
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V BUENOS AIRESU
Franc Šaleški Finžgar
Razvalina življenja 1971
REŽIJA NIKOLAJ JELOČNIK
SCENA FRIDO BEZNIK
Svečana predstava bo v petek, dne 1. oktobra 1971, ob pol devetih zvečer; ponovitev pa bo v soboto, 2. oktobra, ob pol devetih; v nedeljo, S. oktobra,
ob šestih in v soboto, 9. oktobra, ob pol devetih
Slovensko zavetišče potrebuje pomoč vseh Slovencev!
rK
MARIBOR — Cerkev sv. Bolfenka na Mariborskem Pohorju, zgradba stara 500 let, je pred dvajsetimi leti pogorela. Sedaj je zavod za spomeniško varstvo iz Maribora začel poslopje obnavljati, da bi mu povrnil podobo, ki jo je imelo pred požarom.
ROGAŠKA SLATINA — V likovnem salonu je bila odprta do 17. septembra razstava najnovejših del Mihe Maleša. Umetnik je razstavil 50 del.
LJUBLJANA — Ob priliki VIII. mednarodnega 'arheološkega kongresa in v proslavo 150-letnice Narodnega muzeja so 1. septembra v Arkadah v Križankah odprli razstavo „Zgodnji srednji vek v »Sloveniji“. Zgodnji »srednji vek je prikazan s predmeti ne samo ljubljanskega muzeja, ampak sodelujejo vsi slovenski muzeji, ki imajo arheološke zbirke, poleg teh pa so na razstavi še predmeti iz celovškega in be-ljaškega muzeja.
KOČEVJE — V kočevski rudnik je
24.	avgusta nenadno vdrla voda odnosno blato, ki je zaprlo pot do izhoda rudarju Jožetu Lipovcu. Pet »tovarišev pa je še pravočasno prišlo na varno. Tudi reševalci so bili stalno v nevarnosti za življenje in so mogli nadaljevati z deli šele po štirih dneh, ko se je zemlja dovolj umirila. Morali so izkopati nov 10 metrov dolg rov, da bi prišli do ponesrečenca. Toda reševalci niso imeli u-panja, da bi rudarja še našli živega; nimamo pa še novic, ali so reševalci pršli do ponesrečenca..
NOV MESTO — Novomeška tekstilna tovarna Novotex je omogočila »slikarsko kolonijo v dolini Krke. Devet slikarjey se je je udeležilo; tema pa je bila obvezna: Mlini na Krki. Kolonijo je vodil ravnatelj škofjeloškega muzeja prof. Andrej Pavlovec.
RACE ■— Voda v vodnjakih v teh krajih je slaba in zdravstveno ne ustreza. Strokovnjaki so celo ugotovili, da ljudje neprekuhane vode sploh ne bi smeli uživati. V sušnem času usahnejo številni viri vode na Pohorju. Rešitev Rač in okoliških krajev je v bodoče torej le v ureditvi vodnih virov na Dravskem polju. Tu so na voljo velike količine vode. S posebnim republiškim odlokom so to področje že zavarovali v ta namen.
Štiristopetdeset gospodinjstev v
Račah, Jesenci, Brezuli, Podovi ter Spodnji in Zgornji Gorici se je pogodbeno zavezalo, da bo v prihodnjih dveh letih prispevalo po 3500 dinarjev za graditev vodovoda. Tako bodo zbrali približno 1,6 milijonov dinarjev.
Na pomoč so priskočile tudi delovne organizacije. »Med njimi tovarna kemičnih izdelkov Pinus v Račah, ki je prispevala za vodovod 600 »tisoč dinarjev, Mariborska občina pa le 30 tisoč dinarjev, kar »se prizadetim zdi očitno premalo.
Za vodovod so že izdelali vse potrebne načrte. Del glavnega vodovodnega omrežja v Račah in delu Jesence so že položili. Letos bodo glavni vod povezali tudi z vodom, ki ga gradi občina Slovenska Bistrica iz črpališča v okolici Šikol.
LJUBLJANA —- Clevelandski župan Gary Stokes je prišel 26. avgusta z ženo na dvodnevni obisk v Ljubljano; ogledal si je tudi Postojnsko jamo, nato pa je odpotoval še v Dubrovnik.
Umrli so od 9. do 13. septembra
LJUBLJANA — Terezija Fajon r. Obreza (90), Stanislava Zupanc, Jože Dejak, up., Ivanka Gerdina, up., Jože Krajnik, strojevodja v p.,Alenka Korče-Pleteršek, dipl. inž., Ivanka Ogrinc r. Zajc, Karel Petrin, Jožef Kukovec, up. zidar, Franc štrekelj, korektor v p., Ivan Budnar (90), višji sodni uradnik v p., Angela Merkuž r. Zajc, Ana Marija Jevševar, dipl. veterinar, Julijana Stopar, uč. v p., Milka Šergan Vlček, Leopold Žorž, Anica Koleša r. Šems, Marija Vidmar r. Lampič vd.
RAZNI KRAJI — Franjo Černe, trgovec, Radeče; Valentin »Kalan (67), Stara Loka; Anka Lazar, Kropa; Frane Ravljen, »Nova vas pri Rakeku; Jože Saje, Ilirska Bistrica; Franc Zaletel, Šentvid (»Stanežiče); Jožefa Janežič r. Keber, Peč; Jože Jeraj, gradb. delovodja, Vodice; Marija Florjančič, Viž-marje; Marija Košak r. Bergant, Sent-vil pri Stični; Miroslav Lozej, Komenj; Bernardka Dolar, Žalec; Dušan čihal, Hrovača; Letonija Marjanc r. Jesenko, Podlipa; Jože Borštnik, šofer v. p., Dravlje; Mildret Kress (90), upokojenka iz ZDA, Litija; Franc Rojšek, pos. (84), Slape; Štefi Reschitz r. Dolanc, Dol pri Hrastniku; Metka CimperšcK r. Herodež, S»evnica; Marija Kem Seršen, up., Kranj; Ignacij Javoršek, kapetan, Domžale; Jože Geršak (72), Cerna na »Koroškem; Stanislav šubeli, livarski mojster, Postojna; Slavica Mori, telefonistka, Trbovlje; Terezija Cuznar, »Bled; Milko Kalan (70) „Boštarjev ata“, Zg. Besnica.
,Petnajst let slovenstva branik na tujem“
Pod tem naslovom je »Naš dom iz San Justa pripravil slavnosti ob tem jubileju prvega doma slovenske emigracije po drugi svetovni vojni. Za uvod k slavnosti je sedanji odbor Našega doma, ki mu predseduje Peter Čarman, povabil
25.	septebra na slavnostno večerjo vse člane in članice doma, kot goste pa tudi predstavnike drugih domov in ustanov.
Povabljeni so se vabilu odzvali v polnem številu. Dvorana Našega doma je bila za to priliko izbrano pripravljena, za kar je, kakor že tudi ob drugih prilikah, poskrbel Tone Oblak. V kuhinji se je sukala armada kuharic pod izkušenim vodstvom gospe Železnikar-jeve, strežbo pri večerji pa so imeli mladi fantje in dekleta iz San Justa.
Ivan Oven je naznanil začetek večerje ob jubilejni petnastletnici Našega doma; omenil je, da bo glavno praznovanje 10. oktobra pod naslovom „15 let slovenstva branik na tujem“. Ta naslov ni slučajen: Naš dom že petnajst let posreduje starejšim domačnost, ki blaži domotožje, mladini pa znanje slovenskega jezika, zgodovine in kulture na sploh. Braniti slovenstvo, ga ohranjati, pomeni koristiti sebi, svojim obrokom in narodu, iz katerega smo izšli. Pozdravil je nato vse goste, med njimi dr. Tineta Debeljaka, ki je zastopal predsednika Narodnega odbora za Slovenijo Miloša Stareta, dalje dr. Alojzija Starca, predstavnika slovenske"?1 dušnega pastirstva, Boža »Stariha, predsednika osrednjega društva Zedinien-Slovenija in vse zastopnike slovenskih domov.
Po molitvi pred jedjo, ki jo je zmolil slovenski dušni pastir v San Justa, dr. Alojzij Starc, so se mladi fantje in dekleta podvizali s strežbo, gostje pa so med kramljanjem večerjali.
Slavnostna večerja ob jubileju Našega doma ne bi bila slavnostna brez govorov in kratkega kulturnega programa. Predsednik 'Našega doma Peter
Čarman je pozdravil vse člane in člani ce, se zahvalil vsem sodelavcem in »se veda prvim pionirjem pri ustanavlja nju Našega doma, ki je v ponos n» samo Slovencem v San Justo, ampal vsej slovenski skupnosti. Dr. Tine De beljak je prinesel pozdrave Miloš: Stareta vsem sanhuškim Slovencem, 1 svojem imenu pa je želel Našemu do mu še krepko in uspešno življenje. Di Alojzij Starc je voščil Našemu donu še mnogih jubilejev v živem delu z: slovensko družino, ki »se v njem zbira Predsednik Zedinjene Slovenije, Bož< Stariha, pa je izrazil, da je ta prv slovetiski dom, ki »te dni praznuje pet najstletnico obstoja, spomenik sloven ski pridnosti in žilavbsti; spomenik, n? katerega je ponosna vsa skupnost. Bol •kot kdaj prej pa je v sedanjih časil poslanstvo Našega doma in vseh do mov: združevati in povezovati vse »Slo vence. Vse govornike so prisotni nagra dili s ploskanjem in jim s »tem pritrdili da geslo slavnosti ne bo samo prazn: fraza.
Prešernovo Zdravico so Ivan Oven Rudi Bras in Silvo Lipušček dovršen» drama'sko in pevsko izvedli na zel» izviren in učinkovit način. 'Rudi Bra je nato recitiral še odlomek „Kako ji] je čakal“ iz Velikonjevih Amerikance\» kier nas pisatelj brez ovinkov oporni nja, naj posredujemo slovenski jezi] svojim potomcem. Za zaključek progra ma pa je mlada Mirjam Jerebova zai grala na klavir venček »slovenskih na rodnih pesmi. Tudi izvajalcem kultur nega programa so se navzoči za njiho’ trud in vnemo za lepo slovensko pesen in besedo zahvalili z navdušenim r'o skanjem. Udeležencem so bila - razde l ena med izvajanjem praznična vabil» s programi.
S» to lepo in prisrčno slavnostjo je sanhuška srenja vstopila v vrsto praznovanj, ki so po 15 letih dela in živ-lienja živa priča zdrave rasti te veje slovenskega narodnega drevesa.
SLOVENCI V
Osebne novice
Krsta. Krščena je bila Janika Možina, hči g. Janeza in ge. Rozke roj. Sušnik. Botrovala sta Marica Klemen Anton Možina. Krstil pa je zlatomašniK g. Jože Košiček. — V nedeljo, 19. sep tembra je bil krščen Kristjan Tašner, sin Lojzeta in ge. Silve roj. »Pristovnik. Botra sta bila Ivan Tašner in Jana Pristovnik. Krstil je g. Franc Grom. Srečnim družinam naše čestitke.
Družinska sreča. 12. septembra se je v družini Milana Vidmarja in njegove žene ge. Virginie roj. Suarez, rodil sinček Pablo Leonardo, čestitamo.
BUENOS AIRES
SESTANEK SKD-SLS
Preteklo nedeljo, 26. t. m. je bil v zgornji dvorani Slovenske hiše v Buenos Airesu sestank SKD-SLS, ki ga je vodil predsednik poverjeništva za Argentino Pavel Fajdiga.
Na dnevnem redu sta bila dva referata. V prvem referatu je predsednik poverjeništva g. Pavel Fajdiga podal Zgoščen prikaz deleža čilske Cerkve pri komunizaciji Čila, s čemer je navzočim prikazal »ta resen problem, o katerem je v vsakdanjem »tisku tako malo poročil. Prav tako »se je na kratko dotaknil razmer v Urugvaju, ki mu manjka samo še dva meseca do predsedniških volitev. Predavanje je bilo zanimivo tudi zato, ker so mogli poslušalci pravilno presojati resnost položaja Argentine med obema omenjenima latinskoameriškima državama.
ARGENTINI
Predsednik NO za Slovenijo in načelnik »SKD-SLS Miloš Stare je nato podal pregledno sliko o položaju Titove Jugoslavije v sklopu zunanjepolitičnih silnic med ZDA, ZSSR in rdečo Kitajsko ter se je posebej ustavil pri problemu Slovenije ob kombinaciji raznih možnih razvojev na Balkanu po Titovi smrti. Vrsta novih političnih premikov v Sloveniji sami izven komunistične partije in njenih organizacij ter v zamejstvu in v emigraciji je Milošu Stareta služila za njegovo podajanje.
Po svojem referata je g. Miloš Stare prebral poročilo glavnega tajnika SKD-SLS Jožeta Melaherja iz Clevelanda.
Oba govornika »so navzoči nagradili z odobravanjem, nakar se je razvila živahna debata, v kateri so bili sprejeti konstruktivni sklepi. Blagajnik SKD-SLS dr, Jože Dobovšek je opozoril na nujnost finančnega vprašanja v organizaciji in napovedal zadevno akcijo, katero namen je čim bolj razmahniti delovanje SKD»-SLS.
SEDMI VEČER SKA
Sedmi večer SKA dne 18. septembra je bil posvečen problemom te kulturne ustanove, ki bi jih rada predstavila občinstvu ter istočasno tudi slišala mnenje o svojem delu iz kritike bralcev in naročnikov. Tako se je večer delil na dva dela. V prvem so predstavniki SKA predložili »to problematiko, v drugem pa naj bi imelo glavno besedo občinstvo.
Kot prvi je predsednik dr. Tine De-
Slomškova proslava v Slovenski hiši
V nedeljo 19. septembra so se slovenski otroci iz vseh krajev Velikega Buenos Airesa zbrali v dvorani Slovenske hiše, da z akademijo proslavijo spomin „očeta slovenske šole“, škofa A. M. Slomška. Letos je proslavo pripravila šola iz Lanusa, pod vodstvom učiteljice ge. Zdenke Janove.
Začela se je s sv. mašo, ki jo je ob asistenci številnih ministrantov daroval dr. Alojzij Starc. Med mašo je bilo ljudsko, petje najlepših mašnih pesmi, ki so donele še lepše zaradi tolikih otroških glasov. V pridigi je mašnik nazorno prikazal mladini Slomška kot enega izmed njih, staršem pa stavil v vzor Slomškovega očeta in mater.
Za uvod v koncertni del proslave smo slišali, kar je zapisal Slomšek o petju: „Slajše reči na ''svetu ni, kakor je pesem lepa... Ni jih na svetu ljudi, ki bi rajši peli, kakor Slovenci. In lepšega daru ne vem, kakor jim čedno pesmico dati. Rečem, da je vreden sto cekinov zlata, ki nam da lepo novo pesem... Lepa pesem je zlata, draga reč.“
Pesmi sta v nekaj besedah izmenoma napovedovala fant in dekle. Na napol osvetljenem odru se je prikazala lanuška šolska mladina v zboru, pričela bogati pevski spored s pesmijo Bom šel na planince in jo tako zapela, da je bilo veselje. Sledile so Mlada vigred, hudomušna Koliko je zvezd, nato Prepelica. Mnogo je dežel na svetu, a od vseh je Slovenija najlepša. Zato so otroci zapeli *— tokrat ob »spremljavi harmonike — z vsem zanosom pesem Moja dežela. Sledila je Splavarska, nato „navihana“ Drežniška, za njo Na Gorenjščem, kjer „so visoke gore 'in bistri studenci“. Veliko presenečenje smo doživeli ob zahtevni Ribniški, v kateri se je mladi Branko postavil kot odličen solist. Iz vseh pesmi je sijala ljubezen do drage Slovenije, naslednja, Rož, Podjuna, Žila pa nam je oživila hrepenenje po svobodi njenega dela na Koroškem in Primorskem. S Ciganovo Pesem mladine je otroški zbor izpel svoj koncert.
V imenu šolskega odbora Zedinjene Slovenije sta ge. Janovi dve deklici v znak priznanja izročili slovenski šopek.
Skupina šestih deklic je še zaigrala na melodiko nekaj narodnih in že »se je začela F. Milčinskega „Vesela igra o žalostni princezinji“. ¡Na oder s preprosto, ljubko in učinkovito scenerijo se je naletela deca, ki je z neverjetno spontanostjo tako zarajala, da je bilo človeku kar težko pri srcu, ko jo je glasnik zapodil z odra, da napravi prostor igralcem. Knez Rožmarin, princeza Narcisa, grof ičešmin, grofica Potonka, Blaž Kalamon, princ Tulipan, Gašper, glasnik, paži, godci in dva stražarja so morali ustvarjati zdaj žalostne, zdaj vesele situacije, pa napete in polne groze, zdaj spet šaljive. Otroci so čustvovali z žalostno princezo, ki je tako ganljivo pretakala solze... Vendar »so se morali smejati, ko sta ji začela pomagati tudi knez in grof. Hudo so se bali za Kalamanovo glavo, ki se je drznil pred kneza in poskusil spraviti princezo v smeh ne da bi to dosegel. A so se oddahnili, ko so videli, da je „temna ječa“ le prostor pod — mizo, in da se pripornik, kadar je ječa prenapolnjena, vsede na mizo, če mora v „prvo nadstropje“ ječe. Presenečeni so bili, ko je žalostno princezo ozdravil — ne princ Tulipan s svojo bleščečo zunanjostjo — marveč burkasti Gašper, njegov oproda. »Njeno „srčno bol“ pa je premagal, ko se ie na njegov nasvet •— sezula pretesne čeveljčke. Po kneževi obljubi je imel zdaj Gašper pravico do njene roke. Ko se je tega zavedla, se je ustrašila: „Ta, moj ženin? O jej! Koj me bo zopet tiščal šolen...“ in se »spet obula premajhne čevlje.
Ko smo se ob koncu prireditve drenjali pri vratih, sem iz žarečih oči otrok bral zadovoljstvo, Vprašal sem malo Danico iz San Justa: „Kaj ti je bilo najbolj všeč?“ Odgovorila mi je brez premišljevanja in odločno: „Vse!“ K0 bi jo videla in slišala ga. Zdenka! Imela bi poplačan ves trud, ki ga je vložila v to proslavo.
Umetniški uspeh
G. Anton Gosar, župnik v Carabelas, v okraju Rojas v buenosaireški provinci, je imel razstavo svojih slikarskih del v Umetniški galeriji v mestu Pergamino. Razstavil je 29 akvarelov. Razstava je bila odprta od 22. avgusta do
4.	septembra. Ob otvoritvi je o slikarju in njegovih delih govorila pesnica in slikarica Cora Z. de Palermo, krajevni list La Opinión pa je 25. avgusta objavil tole poročilo:
„V glavni dvorani Umetniške galerije je odprta razstava akvarelov g. Antona Gosarja, slikarja, čigar troje del smo videli pred časom na neki pokrajinski razstavi in na katerih so se razodevale poteze fine senzibilnosti. Ob zbirki del, ki so sedaj razstavljena, ie notri en tisti prvi vtis, obenem pa ie takoj viden tudi močan tehnični razvoj, ki omogoča slikarske dosežke odlične kvalitete.
Skoraj vsa dela so posvečena tematiki, ki je, kot zgleda, prevladujoča pri duhovniku avtorju. Gre za mistično poi-movanje, polno nemira zaradi časov, ki jih doživljamo, s svojimi spreminjajočimi se perspektivami, katerih se seveda ni rešila katoliška Cerkev. Niti ne bi bilo potrebno, da je na listku, ki
Antona Gosarja
spremlja vsako delo, poimenovan naslikani motiv. Ta se kaže jasno in razodeva notranje razpoloženje, kot ga je doživljal umetnik ob posameznih delih.
Ta posplošena tematika pa se javlja ob pokrajini, ki ni naša v pravem pomenu risbe. Pripada po svojih potezah drugi deželi, Jugoslaviji, ki je rodna domovina slikarja. Skoraj vsi slikarski motivi so ukoreninjeni v pokrajini gričev, katerih bregovi lahno visijo od desne na levo stran.
Cerkev, z značilnim arhitektonskim slogom kraja, je tam kot znamenie religioznega simbolizma, in z opredelitvami, ki značiio pomembnost njene pri-sotnosti, v skladu z močnimi ali tenkimi nienimi obrisi. Na enem izmed del izstopa iz mračne atmosfere, kot med nebom in zemljo, in se uveljavlja sredi vrtinca, ki ustvarja izrazito zmedo.
Gosar se skuša izraziti s »skopimi potezami in barvami in dosega včasih svojih namen s samimi nakazovani!, ki npr. v Preprostosti sugerirajo pristno "oeziio.
Razstava je gotovo pomemben dogodek in kar vabi, da jo obiščemo, jo natančno ogledamo in odkrijemo njeno odlično vrednost.“
beljak podal poročilo o prvih dveh letih novega odbora, ki je prevzel vse obveznosti iz prejšnjih let, izdal vse publikacije v zastanku ter izpolnil tudi ves program, tako da je v tem razdobju izšlo 16 publikacij, s čimer je gotovo podal dokaz močnega dela pa tudi potrdilo kontinuitete vseh 18 let obstajanja te emigrantske ustanove. Posebej pa tudi poudaril zavest, da je SKA v prvi vrsti izraz emigranskega slovenstva, ki pa hoče biti široko odprto tudi do drugih kulturnih stvaritev, ki rasto iz naravno-krščanskega etosa, kot predvidevajo pravila že od vsega »po-četka Zato »se nikakor ne more govoriti o SKA I, ali SKA II, kar je vse umetna, ad hoc izkonstruirana teza za drugotni namen. Govoril je o tipu krščanstva Pija XIL, pa Janeza XXIII. ter o težnji posodobljenja Cerkve, ter o tipih ljudi, katerih eni gledajo v preteklost, drugi pa v bodočnost; poudaril pa to, da SKA spada v historični tip, ki stoji na temeljih izvora,^ pa preko žive sodobnosti teži v bodočnost.
Nato je govoril urednik Meddobja in sourednik Glasa France Papež o položaju SKA o slovenski zdomski literaturi ter na svoj način poudaril prav te osnovne misli predgovornika, pa jih še »sodobneje utemeljeval za svoje publikacije.
Kot tretji je podal zgoščeno zgodovino gmotnega razvoja SKA od počet-ka do danes rev. Ladislav Lenček CM ter analiziral vzroke gospodarski krizi, v kateri se ta hip nahaja SKA, predvsem zaradi zaradi mnogih publikacij tega razdobja. Toda bilanca je pozitivna. Vsekakor pa je potrebno organizirati prodajo knjig in pomladitev v organizaciji sami.
V drugem delu je spregovori o občin-SKA Čez 80-letni „mladenič“ dr. Voršič, ki je načel problem obrambe dr. Truhlarja v »Glasu, na kar je odgovoril p. Kukoviča, da objava te še ne pomeni, da se skladamo z njim, pač pa da se da prostor obrambe po krivici ponižujoče napadenemu sobratu in dolgoletnemu sodelavcu SKA. K temu vprašanju sta se povrnila »tudi gg. Maks Loh ter Dernovšek. Zelo pozitivne napotke za poživitev SKA pa sta dala med drugimi g. Horvat ter prof. Pavel Verbič, ki je salomonsko rešil eno glavnih vzrokov spora: ne protikomunizem ne filokomunizem ni prava oznaka za zdomsko kulturo, ampak bodimo predvsem demokratska emigracija, pa je s tem povedano vse naše razmerje do totalitarnega komunizma. Rešitev, ki je bila z odobravanjem sprejeta. Vsa debata je bila na akademski višini in vsa kritika povedana z ljubeznijo do te največje »skoraj dvajsetletne slovenske zdomske kulturne organizacije.
DRUŠTVENI OGLASNIK
Opozarjamo vse naše rojake, ki so na tem, da se upokojijo, da je ministrstvo za „Bienestar social“ odprl® informacijsko pisarno, kjer se prizadeti lahko podrobno informirajo o dokumentih in ostalih zahtevah za upokojitev. Vse to pa pisarna posreduje brezplačno. Nahaja se v ulici Defensa 120, v 1. nadstropju, pisarna št. 19. Uradne ure so °d 11—18. Svetujemo vsem, ki so prizadeti, da se obrnejo na ta naslov in si prihranijo nepotrebne stroške.
Sejo referentov bo 15. oktobra ob 20 v prostorih Z»S.
9.	oktobra bo radijska ura posvečena
15.	obletnici „Našega doma“.
V	soboto, 2. oktobra, nam bodo v slovenski oddaji zapeli „Vasovalci“ tele pesmi: Bog je ustvaril zemljivo, Dolenski furmani, Imam tri ljubice, Polje kdo. *jo tebe ljubil, Ko so fantje proti vas! sli, Triglav, moj dom in Vinska.
V	petek, 8. oktobra, ob 20 v mali dvorani Slovenske hiše 4. prosvetni večer ZS Predaval bo g. profesor Lojze Horvat o temi: „Gospodarske težave Zapada“.
Šolski odsek ZS vabi vse učiteljstvo vseh sol in vse, ki delajo za vzgojo mladine na predavanje g. Marka Kremžarja, ki bo 12. oktobra ob 17 v mali dvorani S»lovenske hiše.
PEVSKI ZBOR „SLOVENSKE MLADENKE“
Nova slovenska plošča. Morda bi kdo mislil, da so »Slovenske mladenke po svojem zadnjem koncertu obsedele na lavorikah in počivajo. Pa ni »tako! Pridno, kot doslej, vadijo in pripravljajo svoje nove nastope. Prav te dni »so bile v zadnjih pripravah za graviranje svoje prve plošče, ki jo bo izdelala nam že znana družba Qualiton. Pozdravljamo ta korak naših deklet iz Castelarja in smo prepričani, da bomo rojakom lahko km-lu o tej novi plošči kaj več povedali.
Mimogrede še omenimo, da je ta pevska skupina preteklo soboto bila povabljena k proslavi obletnice ukrajinskega pevskega zbora ter pri tej »sodelovala z nekaj pesmimi. Dekleta so bila deležna izredne pozornosti pri sprejemu kot tudi pri samem nastopu in po njem. Obdarili so jih s cvetjem, voditeljica ga. Anka Savelli-Gaser pa je prejela še posebno spominsko darilo.
1. oktobra t. 1. bodo Slovenske mladenke nastopile v dvorani Teatro Muni-cipal v Moronu pri otvoritvenem koncertu ciklusa, ki ga organizira Glavno ravnateljstvo za kulturo pri tej občini. V tem ciklusu bo menda sodeloval tudi „Gallus". O tem bomo pa kaj več povedali prihodnjič.