UREDNIŠTVO
Občni zbor Muzejskega društva Škofja Loka
Občni zbor Muzejskega društva Škofja Loka je bil v ponedeljek, 19. marca 2006 ob 18. uri v Galeriji Franceta Miheliča v Kašči na Spodnjem trgu. Udeležilo se ga je 52 članov. Uvodoma je predsednik društva Alojzij Pavel Florjančič pozdravil navzoče člane. Prisotni so se z minuto molka spomnili na preminule člane društva v času med obema občnima zboroma, med njimi častnega člana društva, dr. Emilijana Cevca. Predsednik društva je za občni zbor predlagal naslednji dnevni red:
1.	Nagovor predsednika društva
2.	Volitve delovnega predsedstva občnega zbora
3.	Volitve verifikacijske in volilne komisije
4.	Poročila o delu: predsednika, tajnika, blagajnika in nadzornega odbora
5.	Razprava o poročilih
6.	Razrešnica starim organom društva
7.	Volitve novih organov Muzejskega društva Škofja Loka
8.	Sklep o članarini
9.	Slučajnosti
10.	Predavanje
V delovno predsedstvo so bili soglasno izvoljeni: za predsednika mag. Srečko Beričič, za člana pa dr. Branko Berčič in Milan Vodnik. V verifikacijsko in volilno komisijo so bili soglasno izvoljeni: za predsednika Stane Rupnik, za člana pa Marko Vraničar in Evgen Benedik.
Sledila so poročila predsednika, tajnice, blagajnika in predsednika nadzornega odbora.
Poročilo predsednika od delu za čas od leta 2004 do 2006
Spoštovani častni in redni člani Muzejskega društva Škofja Loka, cenjeni gostje. Po dveh letih smo se zopet zbrali v gospoščinski Kašči. Zbrali, da bi pregledali, kaj smo v teh dveh letih postorili in tudi kaj nismo. Če se spomnite, smo na zadnjem občnem zboru kar nekaj časa namenili domnevnemu nepravilnem poslovanju izvršnega odbora glede prenosa našega 2/6 deleža Groharjeve hiše v Sorici Občini
Železniki. Po podrobnejšem pregledu dokumentacije je bilo ugotovljeno, da vendarle razpolagamo z veljavno pogodbo, ne samo s konceptom zanjo, kakor je bilo mišljeno pred zborom oziroma v diskusiji. O tej urejeni zadevi smo vas tudi pisno obvestili.
V	tem dveletnem obdobju smo izdali št. 50 in 51 Loških razgledov, našega vsakoletnega zbornika. Slednji je izšel s polletno zamudo, zato pa je 52. letnik že v pripravi na tisk in bo nared pred letošnjim občinskim praznikom. V zbirki Doneskov Loških razgledov smo z ZRC SAZU izdali Blaznikov zbornik z referati mednarodnega znanstvenega simpozija o 200-letnici sekularizacije freisinškega in briksenškega gospostva, ki ga je uredil dr. Matjaž Bizjak ter knjigo povedk s Poljanske doline Nekoč je bilo jezero, ki jo je pripravila dr. Marija Stanonik. Obe knjigi sta bili pri strokovnjakih in drugih bralcih zelo lepo sprejeti in bosta kmalu pošli. Pomemben je bil tudi naš delež pri izdaji Kronike sv. Jurija Stara Loka Več kot tisoč let in knjižice Starološka župnijska knjižnica 2005.
Aktivno smo se vključili tudi v obsežnejši projekt celovite ureditve romarske cerkve Marijinega oznanjenja v Crngrobu, ki obeta biti evropski projekt.
V	aleji znamenitih Ločanov smo skupaj s Filatelističnim društvom Lovrenc Košir in Občino Škofja Loka leta 2004 uspeli postaviti spominsko obeležje poštnemu reformatorju Lovrencu Koširju, leta 2005 pa obeležje slikarju in pedagogu Antonu Ažbetu. Z letošnjo postavitvijo spominskega obeležja judenburškemu uporniku Antonu Hafnerju in drugo leto koprskemu in lavantinskemu škofu, Andreju Karlinu bo končana v aleji prva kiparska galerija v naravi domačega umetnika, akad. kiparja Metoda Frlica. V nadaljevanju pa so v aleji predvideni kipi avtorjev, ki bodo zbrani na natečaju. Tako bo Škofja Loka dobila dve pomembni kiparski galeriji v naravi. Zanjo smo s Knjižnico Ivana Tavčarja in Občino Škofja Loka že uspeli dobiti bronast portret pisatelja dr. Ivana Tavčarja, avtorja Jakoba Savinška.
Našim diskusijskim Blaznikovim večerom so se pridružili še Sredini pogovori Knjižnice Ivana Tavčarja in Karlinovi ter Kronski večeri društva Sotočje, kar bogati loško kulturno podobo. Pripravili smo Blaznikov večer in razstavo o Loškem rodoslovju ter drugega, posvečenega izidu knjige Antona in Tatjane Feiniga o Rodbinskih imenih na Koroškem in okolici, ter tretjega, ob izidu starološke kronike Več kot tisoč let in Prešernov veseli december s Knjižnico Ivana Tavčarja, posvečen izidu knjige Nekoč je bilo jezero. Knjigo smo do sedaj predstavili še v Javorjah, Gorenji vasi, Lučinah in v Žireh. Kot Blaznikov večer velja tudi skupna prireditev z Belokranjskim muzejskim društvom, ko smo, v okviru praznovanja občinskega praznika v Semiču, predstavili Kočevarsko folkloro dveh naših članov, dr. Marije Stanonik in A. Pavla Florjančiča.
Pri Ministrstvu za kulturo nam je lansko leto uspelo podpisati pogodbo za potujočo razstavo Škofjeloški pasijon v višini 1.000.000 SIT. Poročilo o delu na predpisanih obrazcih z zahtevo po izplačilu opravljenih del smo skupaj s pozitivnih strokovnim mnenjem Loškega muzeja v roku poslali na ministrstvo. Projekt teče po načrtu, razstava, gradivo za Loške razglede, katalog in zloženka pa bodo realizirani do 7. aprila letos. 31. marca pa bomo razstavo predstavili državnim poslancem in svetnikom ter novinarjem v slovenskem parlamentu.
Številčen in zelo uspel letošnji društveni izlet za Martinovo po Partizanski magistrali in v Belo Krajino je pokazal, da se te, za društveno življenje očitno zelo pomembne aktivnosti, premalo poslužujemo. V Občicah pri Kočevskih Poljanah smo si ogledali razstavo rekonstrukcije dveh nekdanjih kočevarskih vasi in etnografsko zbirko Društva Kočevarjev staroselcev, ogledali smo si poznoantični mitrej v Rožancu, obiskali Belokranjski muzej v Metliki in si ogledali mestno jedro z župnijsko cerkvijo. Z njihovim društvom smo si izmenjali nekaj knjig in jih povabili. Obisk so nam Belokranjci vrnili letos v februarju. Ker so nas na obisku pri njih pogostili, smo jim to mi v Škofji Loki povrnili. Podpisali smo dogovor o sodelovanju na zgodovinskem, domoznanskem, naravoslovnem in kulturnem področju.
Poleg tega tesno in uspešno sodelujemo predvsem z Loškim muzejem. Nova direktorica, gospa Jana Mlakar nam je dodelila posebno sobico v drugem nadstropju okroglega stolpa, kjer imamo sedaj društveniki priročno knjižnico, aktualne novitete, ki prihajajo iz mnogih institucij iz Slovenije in sveta z izmenjavo naših edicij in prostor za druženje. Prostor bi bilo smiselno opremiti še z računalnikom in se neposredno vključiti na svetovni splet. Direktorica nam je omogočila tudi razstavo Škofjeloškega pasijona 2006 v njihovi Groharjevi galeriji in nam dala na razpolago foto gradivo uprizoritve »Debeljakovega« pasijona iz leta 1936. Za vse to, kakor tudi za pomoč njenih sodelavcev pri naših akcijah, za prostore naših srečanj, kakor je tudi današnje, se njej in njenim sodelavcem iskreno zahvaljujem. Posebna hvala gospe Lidiji Oblak, ki je vseskozi skrbela za našo pošto in cel kup drugih vsakdanjih zadev, pa seveda računovodkinji gospe Marti Simonič za njeno profesionalno in zanesljivo vodenje naših financ v tem zahtevnem času. Ne nazadnje kajpak zahvala Vidam, Janezom, Lojzetom, Tonetom in drugim loškim muzejcem, ki so nam nudili roko, kadar je bilo potrebno.
Aktivno in uspešno smo sodelovali s Knjižnico Ivana Tavčarja, ZAL, Enoto za Škof j o Loko, z ZVKD, Etnografskim muzejem v Ljubljani in Župnijskim uradom Stara Loka.
Hvaležni in zadovoljni smo s sodelovanjem Občine Škofja Loka na čelu z županom, gospodom Igorjem Drakslerjem, predvsem na finančnem področju. Zahvaljujoč občinskemu sofinanciranju Loških razgledov in Doneskov se lahko Ločani pohvalimo z enkratno lokalno domoznansko enciklopedijo, s kakršno se z nami verjetno ne more primerjati nihče. Tudi v svetovnem merilu verjetno le redko kdo. Žal pa odnosi niso na višini, ki pritičejo obema. Tako Občina na naše uradne dopise praktično ne odgovarja. Je to zaradi uradniške neprofesionalnosti, morda zaradi neotesanosti nekaterih posameznikov, ali celo zaradi arogance, ne vem. Zagotovo pa to ni niti občini niti nam v čast, predvsem pa ne v korist. To poudarjam predvsem zato, ker velik potencial, ki ga imajo Občina in Ločani v našem društvu, zaradi omenjenega, ni dovolj izkoriščen. Naj bo to pri prostorskih zadevah, strokovnih podlagah kulturne oziroma družbene politike, pri domačem in tujem protokolu in tudi drugje. Tudi zato je potrebno vsake toliko časa povedati, da je Muzejsko društvo Škofja Loka ustanovilo Loški muzej, da mu je omogočilo zlati fond njihovih muzealij, da izdamo vsako leto domoznanski zbornik na več sto straneh, doslej jih je izšlo že 51, število strani pa presega 15.000, da smo izdali enajst
dodatnih knjižnih izdaj Doneskov, sedem vodnikov po Loškem ozemlju, da smo preskrbeli občini Škofja Loka, grb, zastavo in datum občinskega praznika, občanom in obiskovalcem ponudili Alejo znamenitih občanov, če navedemo samo najbolj izstopajoče zadeve.
V	društvo smo pripeljali nekaj mladih, obetajočih ljudi, ki že vnašajo novo dinamiko, predvsem s pomočjo sodobnih elektronskih medijev. Morda malce zamujamo z evidenco članov, katere bo potrebno sprotno obveščati o naših akcijah in novostih po e-pošti.
Ni pa nam še uspelo postaviti spominsko ploščo JejiJamar Legat na njeni Kajbetovi hiši, izdati v zbirki Doneski jubilejni zbornik Sto let čebelarstva na Škofjeloškem in izdati celotno bibliografijo Loških razgledov (morda tudi Doneskov in vodnikov) v tiskani in elektronski obliki, kakor smo se namenili v minulem mandatu.
S svojimi tremi predsedniškimi mandati sem z Muzejskim društvom Škofja Loka pripotoval iz dvajsetega stoletja v enaindvajseto v zavesti, da ostajamo eden od čvrstih loških stebrov dediščine nekdanjega škofjeloškega gospostva in današnjega doma Ločanov. Ponosen sem, da sem eden od kamnov te dragocene slovenske stavbe. Prepričan sem, da bo ta stavba čvrsta in dejavna tudi v bodoče. Zadovoljen sem z opravljenim. Morda sem še najbolj vesel, da je naše društvo moj predlog za Alejo znamenitih Ločanov vzelo za svojega in da bdi nad njo. Naj tako ostane tudi v bodoče.
Na koncu velja zahvala odbornikom, na čelu s tajnico Mojco Ferle, s katerimi sem rad delal, in vam zvestim članom ter še vsem mnogim neimenovanim, ki ste z nasveti in predlogi pa tudi s konstruktivno kritiko pomagali pri »naši stvari«.
V	razpravi na poročila je predsednik A.P. Florjančič na pobudo S. Kobala pojasnil, da izvršni odbor skrbi za to, da se manjkajoči izvodi Loških razgledov kompletirajo. Predstavnik ZB NOB je postavil vprašanje o usodi pobude, ki je bila na zadnjem občnem zboru podprta z večino glasov (postavitev spomenika dr. Viktorju Kocjančiču v Alejo znamenitih Ločanov). Ker polemika ni bila zaključena je M. Vraničar predlagal, da novi izvršni odbor na eno svojih sej na dnevni red uvrsti točko o pobudi iz preteklih dveh let in nanjo vabi tudi predstavnika Zveze borcev. Dr. Andrej Rant je dal pobudo za tesnejše sodelovanje s šolami, zgodovinskimi krožki in turizmom. Korak k temu je bil narejen že z društveno spletno stranjo. Željo po tesnejšem sodelovanju sta izrazila tudi predsednika planinskega in turističnega društva. Direktorica Loškega muzeja je predstavila svoje dosedanje delo, načrte za naprej in povabila vse prisotne, da se udeležujejo muzejskih dogodkov. Ob informaciji, da komunikacija med Občino in muzejskim društvom ni najboljša je bilo predlagano, da se vzpostavi tudi sodelovanje s posameznimi občinskimi svetniki. Pred samo izvedbo volitev je bilo v razpravi danih več pripomb in predlogov, ki naj se jih upošteva ob spremembah statuta. Nove kandidate se na naslednjem občnem zboru kratko predstavi; vse kandidate, stare in nove skupaj, se na volilno listo napiše po abecednem redu. Statut naj se objavi na spletni strani, kjer bo možno predlagati spremembe in dopolnila. Prav tako se predlaga, da bi se sklepi in zaključki sej IO objavljali na naši spletni strani. Za znižanje stroškov razpečavanja
Loških razgledov je bilo predlaganih več možnosti: da se ob določenih urah lahko dvignejo na sedežu društva; možen bi bil dvig v pisarni turističnega društva ali v informacijski pisarni LTO. V razpravi je bila izražena tudi skrb za tehnično dediščino, ki je zaradi pomanjkanja strokovnega kadra predvsem v pristojnosti Tehniškega muzeja Slovenije.
Razrešnica dotedanjim društvenim organom je bila soglasno potrjena. Dr. B. Berčič se je v imenu vseh zahvalil za uspešno in požrtvovalno delo dosedanjemu predsedniku Alojziju P. Florjančiču, ki je vztrajal kar tri mandate in ima veliko zaslug za dobro delo društva in uspele akcije.
Pri volitvah se je volilo predsednika in deset kandidatov IO MD.
Volitve članov Izvršnega odbora so potekale v dveh krogih. Izvoljeni so bili naslednji člani: mag. Srečko Beričič, Mojca Ferle, Miha Ješe, Dušan Koman, Tone Košir, Jana Mlakar, France Podnar, Peter Pokorn, Judita Šega in Jože Štukl. Za predsednika je bil izvoljen Peter Hawlina. V nadzorni odbor so bili izvoljeni: Svetko Kobal, Ivica Krek, Ivanka Aleš Porenta. V častno razsodišče so bili izvoljeni: Alojzij Pavel Florjančič, Janez Jocif in dr. Andrej Rant.
Svoje poglede na delovanje muzejskega društva je predstavil novoizvoljeni predsednik Peter Hawlina.
Muzejsko društvo ni treba posebej predstavljati, vidi ga kot društvo, ki deluje na nekem zelo elitnem nivoju, ki so ga zastavili že ustanovni člani in jim skušajo vsi slediti. Loški razgledi so najbolj viden rezultat teh prizadevanj, Doneski in razne druge akcije. Muzejsko društvo ima precej zaslug pri oblikovanju kvalitetnejše Škofje Loke, zato bi morala biti največja čast vsakega Ločana, da je član Muzejskega društva. Društvo pokriva zgodovino, sedanjost in prihodnost nekdanjega Loškega gospostva. V okviru muzejskega društva je precej individualnega dela, dela posameznikov, ki s svojimi lastnimi zamislimi želijo nekaj prispevati za kvaliteto Loke.
V	svoji viziji ima tudi skrite želje, visoke cilje. Zavzemal se bo za tekoče in bolj dosledno opravljanje vsega, kar se na sejah dogovori. Še močneje se bo društvo predstavilo na internetu. Želi si tudi, da bi mnenja in predlogi MD imeli več teže pri sprejemanju odločitev na ravni Občine in si tudi sam želi boljše komunikacije z občinskimi strukturami.
V	razpravi o društveni članarini je bilo danih več predlogov zlasti ob prehodu na evropsko valuto. Z večino glasov je bil sprejet sklep: članarina za leto 2005 ostane 500 SIT. Članarina za leto 2006 znaša 1200 SIT oz. 5 EUR.
V	točki slučajnosti je mag. S. Igličar predstavil intenzivno delo organizacijskega odbora za pripravo praznovanja ob tisočletnici Godešiča. V razmislek je bila dana pobuda o vsebinah, s katerimi bi lahko napolnili starološki grad, ki bo kmalu prazen. F. Megušar je predstavil delo in vlogo Ločana dr. Franca Jesenka in dal pobudo za poimenovanje ulice z njegovim imenom. Predstavljen je bil projekt razstave o Škofjeloškem pasijonu, ki ga vodi A.P. Florjančič. Peter Pokorn, predsednik Fotokluba Anton Ažbe, je na kratko predstavil aktivnosti kluba in predstavitve Škofje Loke na številnih razstavah doma in v tujini.
Član Fotokluba, Jure Nastran, je pripravil projekcijo diapozitivov na temo Škofjeloškega pasijona.