2-^^-zs^z:-— Z dovoljenjem visokočastitega knezoškolijstva ljubljanskega dne 18. junija 1902. št. 2575. in pre¬ častitega redovnega provincljaljata dne 21. ju¬ nija 1902. št. 819. Porcijunkula. I. Kaj je porcijunkula? Porcijunkula je majhina cerkvica naše ljube Gospe angeljske na Laškem pri mestu Asizu. Sezidali so jo štirje puščavniki, ki so prišli okoli 350 let po Kristusovem roj¬ stvu iz Jeruzalema v Rim na božjo pot. V oltar so postavili podobo Matere božje vnebovzete, in ker je bilo na podobi okoli Matere božje veliko angeljev, so imenovali ljudje to cerkvico navadno: kapelica Ma¬ tere božje angeljske. Čez sto let potem jo je dobil sv. Benedikt. Ker je bila zapuščena, jo je nekoliko popravil; zraven cerkvice je sezidal hišico za redovnike, ki je imela majhin vert in nekoliko zemlje. Ta mali kos zemlje so redovniki sv. Benedikta la¬ tinsko imenovali porcijunkula, po našem majliin delček. Po zemlji so pravili tudi samostanu in cerkvici porcijunkula'). Ta cerkvica porcijunkula je bila vže od za¬ četka zelo sloveča; verni so jo radi obi- skavali in v raznih potrebah Marijo po¬ moči prosili. Tudi gospa Pika. mati sv. Frančiška Serafinskega, je rada v njo ho¬ dila, in v njej je sprosila sina, sv. Fran¬ čiška. Sv. Frančišek jo je pozneje zopet popravil in sprosil od benediktinskega opata. Opat mu je podaril cerkvico, za¬ puščeni samostan in cerkveno zemljo. To cerkvico je sv. Frančišek zelo rad imel, v nji je pogosto molil in tudi razne nebeške prikazni imel. Neko noč, leta 1216. se mu je prikazal sam Jezus se svojo Materjo v brezštevilni množici angeljev in mu je rekel, da naj kaj prosi za zveličanje ljudi. Sv. Frančišek je stermel in si ni upal prositi. Ko ga je pa nagovarjala Mati božja in Jezus sam, da naj le prosi, je prosil, da bi prejel popolni odpustek vsak, ki pride v to cerkvico, porcijunkulo, po dobro oprav¬ ljeni spovedi. Kristus je vslišal njegovo prošnjo, poslal ga je pa vender le k svojemu i) P. Cristof. (la Lanciano 0. F. M.: La por- ziuncola, 1884. namestniku, papežu, da mu tudi on poterdi ta odpustek. Drugi dan je šel sv. Franči¬ šek z bratom Masejem na vse zgodaj v Perudžo, k papežu po odpustek. Papež Honorij III. mu odgovori, da to ne gre tako lehko; zakaj, kedor želi, odpustek, ga mora tudi zaslužiti. „Vender, za koliko let pa hočeš ta odpustek?" ga vpraša papež. Na to odgovori sv. Frančišek: „Nečem let, temuč duše". Papež ga dalje vpraša: „Kako hočeš duše?" Sv. Frančišek odgovori: „Sveti oče, ako je ljubo Vaši svetosti, da bo vsaki, kedor pride v cerkev, skesan, spovedan in odvezan od mašnika kaker je potreba, re¬ šen vsega zadolženja in vseh kazni v ne¬ besih in na zemlji od dne, ko je bil kerščen, do tega dne, ko vstopi v to., cerkev". Papež mu na to roče: „Dosti je, kar ho¬ češ, o Frančišek, in sicer bolj božje delo je kaker pa kakega človeka; sveta rimska cerkev pa tudi nima navade dajati takih odpustkov". Sv. Frančišek odgovori: „Go- spod, kar prosim, ne prosim jaz, temuč v imenu tistega, ki me je poslal, Gospoda Jezusa Kristusa". Papež mu je nato do¬ volil odpustek, ali na prigovarjanje kardi- naljev je določil, da se ga morejo verni 6 vdeleževati samo eden dan v letu, dneva pa ni določil. Neko noč mesca januarja leta 1217., je sv. Frančišek zopet molil v celici na vertu blizo cerkvice Marije angeljskc. Sa¬ tan ga je skušal, da naj ne dela tako ostre pokore; ker je mlad, se bo že pozneje v starosti še leliko pokoril. Sv. Frančišek je spoznal satanovo skušnjavo, slekel obleko in se valjal po ternju, dokler ni bil ves oboden in kervav. Tako je zapodil skuš- njavca, ternje je pa pognalo veliko lepili, belili in erdcčili vertnic (gartrož). Listje teh vcrtnic je še zdaj kaker da bi bilo s kervjo omadeževano. Nato se mu angelji prikažejo in ga vabijo, naj gre v cerkvico Matere božje angeljske, kjer ga čaka Je¬ zus z Marijo v veliki množici angeljev. Sv. Frančiček vzame seboj 12 belih in 12 erdečih vertnic in gre v cerkvico. Pred oltarjem prosi prav ponižno Jezusa, da bi mu povedal dan podeljenega odpustka. Je¬ zus mu reče, da naj bo tisti dan, ko je bil sv. Peter rešen verig in ječe, ter da naj gre v Rim povedat njegovemu na¬ mestniku (papežu), za priče naj vzame seboj nekterc tovariše, ki so slišali vse te 7 reči in pa neketere vertnice (gartrože). Sv. Frančišek se je odpravil v Rim, k sv. očetu papežu Honoriju HI.; seboj jo vzel brate Petra Katanija, Bernarda iz Kvintavalo in Angelja iz Rijeta, in šest vertnic, tri bele in tri erdeče. Papežu je vse povedal, kar se mu je dogodilo in ga jo prosil, da naj določi dan imenovanega odpustka. Ko se je papež prepričal o resnič¬ nosti te dogodbo, je pisal škofom asiškemu, perniškemu, toderskemu, folinjskemu, spo- leškemu, nočerskcmu in gubijskemu, da naj pervega avgusta slovesno razglasijo odpustek, keterega je dovolil Frančišku za cerkvico porcijunkula. Ta dan je sv. Frančišek pridigal pred imenovanimi škofi in veliko množico vernih, in oznanil po¬ polni odpustek, keterega mu je papež do¬ volil za vse čase. Imenovani škofje pa so hoteli razglasiti ta odpustek samo za deset let, ali vsak ga je razglasil zoper svojo voljo za vse čase. Tega odpustka so se verni zelo vde- leževali, in navadno so mu pravili porci¬ junkula po. cerkvici porcijunkula, v keteri se dobiva. Porcijunkula ni tedaj svetnica, no sestra sv. Frančiška, temuč cerkvica 8 Matere božje angeljske in pa popolni od¬ pustek, ki se v nji dobiva 2. avgusta. II. Kje se zdaj dobiva odpustek porcijunkula? Dolgo časa so verni prejemali ta od¬ pustek samo v cerkvici porcijunkuli. Ker bi se ga mnogi radi vdeležcvali, pa jim ni bilo mogoče hoditi na Laško v Asiz, je dovolil papež Gregor XV., da morejo pre¬ jemati ta odpustek v vseh frančiškanskih') in v kapucinskih") cerkvah in sicer 2. av- \ gusta. Papež Klemen X. je podelil ta od¬ pustek tudi cerkvam minoritov. 1 2 3 ) Papež Leon XIII. je zopet dovolil udom tretjega reda in sicer za večne čase, da se morejo vdeleže- vati tega odpustka tudi v cerkvi ali kapeli, kjer je vpeljan tretji red. 4 ) Inocencij XI. je dovolil, da morejo verni darovati ta odpustek dušam v vicah. 5 ) Inocencij XII. in drugi papeži so dovolili, Pij IX. pa jo poterdil da more 1) Gregor XV. Bulla Spelndor paternae gloriao, 4. .Tul, 1622. 2) Gregor XV. 12. Oct. 1622. 3) Clemens X. 3. Oct. 1670. 4) S. C. Indulg. et Relig. 11. Sept. 1901. 5) Innocent. XI. Bulla Alias 22. Jan. 1687. 9 ta odpustek tolikokrat, kolikerkrat kedo obišče od pervih večernic 1. avgusta do večera 2. avgusta kako cerkev treh redov sv. Frančiška, ali pa kako drugo cerkev, ki ima ta odpustek 1 ) III. Kedaj se dobiva ta odpustek? Papež Honorij III., Gregor XV. in drugi papeži so določili, da morejo pre¬ jemati ta odpustek drugega avgusta, ko se obhaja v frančiškanskih cerkvah ob letnica posvečenja veličastne cerkve, bazi¬ like, v keteri jc zdaj cerkvica Matere božje angeljske ali porcijunkula. Cerkev pa, ki ima odpustek porcijunkulo, lehko začneš obiskovati že pervega avgusta popoldan, ko začnejo v cerkvi večernice peti ali moliti okoli druge ure popoldne, 2 ) in potem ves popoldan, celo noč, in drugega avgusta do mraka zvečer. 3 ) ‘) S. C. Indulg. 22. Febr. 1847. 2 ) „Indulgentiae non accipiunt pro die sequenti, nisi in priinis vesperis more ordinario, i. e. bora circiter secunda postmeridiana 11 Martinueci: Hannuale ecclesiasticorum. 3 ) „Usque ad integrum ipsius . . . dici vesper- tinum crepnsculum 11 Benedict. XIV. 5. Mai 1749. 10 VI. Kaj zahteva sv. cerkev za odpustek porcijunkulo? Sveta cerkev zahteva zdaj za ta od¬ pustek, da se vsak dobro spove, vredno obhaja, in pa da za vsak odpustek posebe kako cerkev, ki ima ta odpustek obišče in v nji nekoliko moli po namenu svetega očeta papeža. 1. Ako želiš tedaj prejemati ta od¬ pustek, skerbi, da boš opravil dobro spoved. Spoveš se lebko drugega avgusta, ali pa dan poprej 1. avgusta, zjutraj, dopoldne, popoldne ali zvečer; da, papež Leon XIII. so dovolili, da moreš sveto spoved opra¬ viti že 30. julija ‘) in sicer v vsaki cerkvi, kjerkoli hočeš. Ako hodiš k sv. spovedi redno vsaj enkrat na tjedon, ni potreba še posebe opraviti sv. spovedi za porcijunkulo, ako nimaš smortnega greha; 2 ) če pa ne hodiš k spovedi vsak tjeden, moraš opra¬ li Leo XIII. 14. Jul. 1894. 2 ) Decr. auth. num. 364 ad 1. V neketerih ško- iiijak imajo dovoljenje, da velja dvatjedenska spoved za odpustke. Udje tretjega reda se morejo vdeležiti popolnega odpustka tudi ako se ne spovedo vsak tjeden, zadosti je, da še ni preteklo osem dni od zadnje spovedi in da nimajo smertnega greha na svoji vesti. S. C. I. 18. Jun. 1876. 11 viti spoved tudi, ako bi bil samo pet dni pred porcijunkulo pri spovedi in ne bi storil nobenega smertnega greha, ker to tirja sveta cerkev za odpustek. Spoved moraš opraviti posebno pa še, ako imaš na svoji duši kak smertni greh; zakaj nobeden odpustek, tudi porcijunkula ne odpušča naravnost grehov, ne smertnih, ne majhinih, ne večne kazni. Smertni grehi in večna kazen se odpuščajo naravnost samo, ko kedo prejme zakrament svetega kersta in svete pokore. Ako želiš tedaj prejeti popolni odpustek, morajo biti najprej odpuščeni tvoji grehi, veliki in majhini ter večna kazen. Od¬ pustek odpušča samo časno kazen grehov, ketero bi moral preterpeti na tem svetu, ako poterpežljivo prenašaš terpljenje, bo¬ lezen iu druge križe, ketere ti Bog pošilja, ali ako delaš pokoro, ako se postiš, mi¬ loščin jo daješ in druga dobra dela opra¬ vljaš, ali pa po smert.i v vicah. To časno kazen odpušča odpustek vso, ali pa večji ali manjši del, ko so že po dobro opra¬ vljeni sv. spovedi odpuščeni grehi in. z njimi seveda tudi večna kazen. 2. V cerkvici porcijunkula ni pred¬ pisano obhajilo. Papež Gregor XV. je za- 12 povedal, 1 ) da mora vsak vredno prejeti sv. obhajilo za ta odpustek zunaj Asiza. K sv. obhajilu lehko pristopiš na porcijun- kulo, to je drugega avgusta, ali dan poprej pervega avgusta ali pa celo 30. julija v keterikoli cerkvi hočeš. 3. Za vsak odpustek moraš posebe cerkev, ki ima ta odpustek, obiskati in v nji nekoliko pobožno in skesano moliti po namenu sv. očeta papeža. Treba tedaj, da za vsak odpustek greš v cerkev, v nji nekoliko moliš za odpustek, potem pa iz cerkve greš; ako se hočeš vdoležiti še dru¬ gega odpustka, moraš zopet v cerkev iti in v nji moliti za odpustek, in tako treba za vsak odpustek posebe. V cerkvi moli nekoliko, pa pobožno po namenu našega očeta papeža. Za ta odpustek lehko moliš sam ali pa z drugimi, kleče ali pa stoje vsaj pet očenašev, češ- čenamarij in čast Očetu, ali pa druge mo¬ litve, postavim rožni venec, litanije, ali pa eno ali druge molitve za odpustke, ketere nahajaš v boljših molitvenih knjižicah. Po noči, ali ko ne vidiš brati, moli očenašo, i) Gregor XV. Bulla ut eupra. 13 rožni venec, po dnevu pa druge molitve, da se ne boš naveličal moliti očenašev, in da ne boš rastreseno molil. Moli za od¬ pustke vedno po namenu svetega očeta papeža. Papeži pa imajo navadno ta le namen, da moliš za povišanje svete ka¬ toliške cerkve, za razširjanje svete vere, za pokončanje krivili ver in razkolništev, za spreobernjenje grešnikov, za mir in edinost mej kerščanskimi vladarji in za druge potrebe kerščanstva. Ni pa ravno potrebno, da bi se spominjal vseli teh na¬ menov, ko moliš za odpustek, temuč je zadosti, ako moliš po papeževem namenu. Vdeležuj se obilno, blagovoljni bravec, tega odpustka, ker ga moreš večkrat pre¬ jeti, ako hočeš tudi sto in še'" večkrat za se 'j in pa tudi za duše v vicah. Gotovo imaš v večnosti stariše, ali brata, ali sestro, ali kakega drugega sorodnika, dobrotnika, ali kakega prijatela ali znanca, ki morebiti zavoljo tebe terpi v vicah in te se svetim Jobom pomoči prosi: „Vsmilite se me, vsmilite se me, vsaj vi prijateli moji!“ (Job. 19, 21). > S. C. J. & ss, Keliq. 17. Avg. 1892. 14 Molitve za popolne odpustke. Za pervi popolni odpustek lehko moliš litanije vseh svetnikov, cele ali pa samo do »jagnje božje", drugo polovico litanij pa moreš moliti za drugi popolni odpustek. Za tretji odpustek lehko moliš litanije presv. Imena Jezusovega; za četerti odpustek moreš moliti litanije presv. Serca Jezuso¬ vega, za peti odpustek pa litanije Matere božje lavretanske. Za druge popolne od¬ pustke lehko moliš rožni venec, cel ali pa po tri skrivnosti, ali pa sledeče molitve. Perva versta. 1. Za svetega očeta papeža. Vsemogočni, večni Bog, vsmili se svojega služabnika našega papeža, in ga vodi po potu večnega življenja, da bo s tvojo pomočjo, kar je tebi dopadljivo, želel in z vso močjo storil. Očenaš, češčena Marija, čast bodi Očetu. 2. Zoper sovražnike svete cerkve. Svoje cerkve prošnje, prosimo te, Gospod, poto¬ lažen sprejmi, da ti bo, ko bodo zaterte vse zopernosti in zmote, v varni prostosti služila. Amen. Oče naš, češčena Marija, čast bodi Očetu. 15 3. Za mir. O Bog! od keterega pridejo svete želje, dobre misli in pravična dela, daj svojim služabnikom tak mir, ki ga svet ne more dati, da bodo naša serca tvojim zapovedim vdana, in po zatertem strahu sovražnikov, časi s tvojo pomočjo varni in mirni. Amen. Oče naš, češčena Marija, čast bodi Očetu. 4. Molitev za spreobernenje krivovercev in razkolnikov. O Marija, mati milosti, in pribeža¬ lišče grešnikov, prosimo te, glej sč svojimi vsmiljenimi očmi na neverne in razkolne narode. Ti si sedež modrosti, razsvetli tedaj njih pamet, ki je nesrečno v temoto nevednosti in greha zapletena, da bodo jasno sprevideli, da jo sveta katoliška, apostoljska] in rimska cerkev edino prava cerkev Jezusa' Kristusa, in zunaj nje ni mogoče najti svetosti in zveličanja. Slednjič stori, da se bodo popolno spreobernili, ko jim boš dobila milost, da bodo sprejeli vse resnice naše svete vere, in se podvergli rimskemu papežu, namestniku Jezusa Kri¬ stusa na zemlji, da bo, ako bodo prav hitro se sladkimi vezmi božje ljubezni z nami zedinjeni, ena sama čreda pod enim in ravno tistim pastirjem, in da bomo vsi skupaj, o slavna Devica, z veselim sercem večno peli: Veseli se, o Devica Marija, zakaj vse krive vere na celem svetu si samo ti pokončala. Amen. (Odpustek 300 dni enkrat na dan, ako zmoliš še tri češčenemarije. Pij IX. 30. decembra 1868. Oče naš, češčen a Ma¬ rija, čast bodi Očetu. Druga versta. Molitve za ohranitev sv. vere.*) O.moj Odrešenik! ali so tisti strašni dnevi prišli, ko boš ti le malo kerdelo kristjanov našel v duhu prave vere živeti? — Ali nam hočeš svojo mogočno roko v svoji pravični jezi odtegniti? — Boš li za¬ voljo pregreh in razuzdanosti zaslepljene množice šibo svoje pravice brez odloga nad nas iztegal ? - O začetnik in dokonče- vavec naše sv. vere! v britkosti svojega prežaljenega in ponižanega serca te po¬ hlevno prosimo in zarotimo: nikar da bi luč prave sv. vere med nami vgasnila! Spomni se svoje neskončne milosti in milo *) (To molitev za odpustke so rajni lavan¬ tinski knez in škof A. M. Slomšek 1. 1848. vernikom priporočili, in je silno primerna žalostnim razmeram sedanjega časa.) 17 glej vinograd svoje sv. cerkve, beterega je tvoja desnica zasadila, prelita kri toliko tisoč marternikov zalivala, rosile solze toliko spo¬ kornikov; keterega so apostoljni s tolikim trudom obdelovali, spoznovavci s toliko serč- nostjo sovražnikov branili, in nedolžne device se svojimi molitvami rodovitnega storile. Božji Zveličar! oberni svoje oči na tiste pobožne duše, keterc neprenehoma svoje čiste roke k tebi vzdigujejo in te prosijo, da nam ohraniš predragi dar prave sv. vere. Odloži še, pravični Bog! odloži še, nas obsoditi in zavreči. Oberni svoje oči od naših grehov in ozri se na presveto Kri, ketera je bila na križu v naše zveličanje pre¬ lita, in ketera se še dan na dan na oltarju za nas daruje. Ohrani nam pravo, sveto rimsko-katoliško vero! — Naj..nas bolezni obiskujejo, — naj nas zaničevanje zadeva — naj nas nadloge stiskajo, — le sveto vere nam nikar ne vzemi! — Dokler pravo sv. vero imamo, vse zopernosti leliko prenašamo; ako nam pa sv. vero vzameš, bila bi naša ne¬ sreča brez konca in kraja velika! O Jezus! ti si našo sv. vero vstanovil, ti jo tudi čisto in živo mej nami ohrani. Ohrani nas v sv. katoliški cerkvi — v 18 -- čolnu svetega Petra, in nam milostno dodeli, da se vselej zvesto deržimo skale, na ke- tcro si ti svojo cerkev sezidal, in da smo v vseh rečeh pokorni sv. cerkve vidnemu in najvišjemu poglavarju, tvojemu namest¬ niku na zemlji. Naj ostane naša cerkev edina, naj v svetosti raste in se širi po vsem svetu, in naj se sovražnikova roka apostoljskega sedeža ne dotakne! O Jezus! ti naše sv. vere varih, ohrani in razsvetli tudi našega cesarja in vse deželske gosposke, da nas v-miru vodijo po stezi pravice. — Vkroti in spreoherni sovražnike svete cerkve. — Dodeli vsem kraljem in oblastnikom, pa tudi vsemu kerščanskemu ljudstvu mir in razumenje. — Poterdi in ohrani nas vse v svoji sveti službi, naj tebi živimo in tebi vmerjemo. — O Jezus, ti začetnik naše vere! tebi ži¬ vimo, tebi vmerjemo, tvoji smo živi in mertvi Amen. Potem moli ravno po tem namenu 5 očenašev, češčenamarij in čast hodi Očetu. Tretja versta. t.: Molimo za gospoda našega papeža. O.: Gospod ga ohrani, in živi ga in 19 osreči ga na zemlji, in ne daj ga v roke njegovim sovražnikom. Oče naš, češčena Marija, čast bodi Očetu. t.: Da svojo sveto cerkev vladaj in ohrani, O.: Prosimo te, vsliši nas! Oče naš, češčena Marija, čast bodi Očetu. t.: Da pastirja apostoljskega in vse cerkvene stanove v svoji sveti veri ohrani, O.: Prosimo te, vsliši nas! Oče naš, češčena Marija, čast bodi Očetu. f.: Da sovražnike svete cerkve po¬ nižaj, O.: Prosimo te, vsliši nas! Oče naš, češčena Marija, čast bodi Očetu. t.: Da kerščanskim kraljem in oblast¬ nikom mir in pravo edinost daruj, 0. : Prosimo te, vsliši nas! Oče naš, češčena Marija, čast bodi Očetu. Četerta versta.*) 1. Za papeža, duhovsko gosposko in vsta- nove svete cerkve. O moj ljubeznivi Bog, o moj Jezus, nevidni poglavar svete, rimske, katoliške cerkve, lcctero si hotel sezidati *) Po Dr. Joh. Zwerger, Ablass und Jubilaum. 20 na sv. Petra, kaker na terdi skali, ponižno te prosim, glej milostljivo naslednika, per- vaka aposteljnov in tvojega namestnika, našega očeta papeža! Glej svojega mazi¬ ljenca! Njemu si izročil svojo čredo, da naj jo pase; njemu si zapovedal, da naj poterjuje svoje brate, prosim te tedaj, da ga razsvetljuj z lučjo sv. Duha, in se svojo vsemogočno milostjo krepčaj, da bo mogel tvojo cerkev modro vladati in vse po potu zveličanja voditi. Pomagaj mu posebno, o moj Gospod in Bog, takrat ko razsaja sovraženje, preganjanje in viharji! Vsliši mojo molitev, kaker si nekedaj vslišal molitev tvojih vernih, ko je bil sv. Peter v ječi; in kaker si takrat poslal svojega svetega angelja, da je rešil tvojega apo- steljna, ravno tako hiti pomagat tudi zdaj, da bodo vsi spoznali, da si ga ti postavil za pastirja tvoje črede, in da je poklican nas k tebi voditi. O Jezus, dobri pastir in škof naših duš, izlij svoj blagoslov tudi na škofe tvoje cerkve, posebno pa na našega višjega pa¬ stirja . . . keteremu si me izročil, da me pase in vodi. Lepšaj jih, ketere si sam postavil, da vladajo cerkev, z onimi čed- 21 nostmi, ketere tirja njihova visoka služha. O milostljivi Zveličar, v sveti veri jih tako vterdi, da jih ne bo nobeden vihar vpognil; v ljubezni jih tako goreče napravi, da bodo vsem vse; v krotkosti tako neomanhljive, da bodo z veseljem prenašali krivice in terpljenje; v ponižnosti tako vterjene, da bodo iskali samo tvojo čast; v hrabrosti tako nevstrašljive, da bodo tvoje svetišče zoper vse sovražnike branili; v čuječnosti tako popolne, da so ne bo mogel nobeden volk vkrasti v njihovo čredo; daj jim tudi to milost, da ne bodo zgubili nobene ovce svoje črede. O milostljivi Gospod, prijatel duš, prosim te tudi za vse mašnike in duhovne pastirje. Moj Bog, ti si jih postavil delivce zakladov tvojih milost, oskerbnike tvojih skrivnost in ozuanjevavce tvoje svete be¬ sede, daj! da bodo to svojo sveto službo po tvoji sveti volji sveto in rodovitno opravljali. Daj jim Boga ljubeče serce, ki za tvojo službo vse stori in preterpi; daj jim vestno pastirsko skerb, ki se ne boji nobenih težav, da poišče zgubljene ovce, najdene varuje, vse pa pase. Daj jim nagnjenje do sv. čistosti, ki lepša njihovo 22 angeljsko službo; daj, da nam bodo zgled vseh čednost. Nam pa podeli milost, da bomo zvesti bodili za svojimi pastirji, spolnjevali njih opominjevanja, in poslušali njihove besede, da bodo delali z veseljem in ne se sto¬ kanjem, ker čujejo nad našimi dušami in bodo enkrat morali dati odgovor. Amen. 2. Za povišanje svete cerkve. O Gospod Jezus, Sin božji, vem, da si odkupil sveto cerkev se svojo kervjo v naj bridkejših bolečinah in se svojo predrago smertjo, in zato te prosim se zaupanjem za njo. Ti si tudi rekel, da boš pri nji ostal vse dni do konca sveta, in obljubil, da je ne bodo premagala vrata peklenska, poteguj se tedaj za to sveto cerkev. Dajaj ji moč zoper njene sovražnike! O, glej zdaj njene stiske, glej zvijačo hudega sovražnika, strašno sovraštvo brezbožnih in onemoglost toliko njenih otrok! O moj Bog, pomagaj nam, in ne daj, da bi prišli v nevarnost pogubljenja tisti, ki na te upajo. Stegni svojo roko, da se bo nevihta polegla, tvoja sveta cerkev pa da bo zopet mogla v miru voditi svoje otroke proti nebesom. 3. Za pokončanje krivih ver. O moj Bog- in moj pomočnik! Ti si iz preveliko lju¬ bezni do vbogih človeških otrok, svojega edinorojenega Sina poslal, da bi nas on, ki je večna modrost, učil vso resnico in nam kazal pot proti nebesom. In kako ljubeznjivo je spolnil to naročilo! Kako nas je iskal, ko smo zašli! Kako skerbno je svojo besedo, kaker drago seme, sejal v serca vseh! In da bi ne mogla nikedar priti v nas kaka dvojba in vas pokvariti, je izročil svoj sveti nauk nezmotljivi cerkvi, ketero treba samo dobrovoljno poslušati, kedor želi vedeti vse nauke našega zveli¬ čanja. Vender, glej o predobrotljivi Gospod! hudobni sovražnik je posejal plevel mej pšenico; nastale so krive vere in mali¬ kovanje, in oče laži jih je na tisoče na¬ pravil za svoje sužnje! O moj Bog, koliko sc jih zato pogubi, koliko jih hodi popolno oslepljenih po potu večnega pogubljenja! O, ti ne želiš grešnikove smerti, o moj Jezus, ti nočeš, da bi se pogubili, za vse si terpel in vmerl, da bi te vsi spoznali in se s tem spoznanjem zveličali. O milost¬ ljivi in naj blažji Gospod, vsmili se teh zaslepljenih; odvzemi njih dušno slepoto, 24 razsvetli njih pamet, ogrej njih serce, in daj jim voljo, da bodo mogli zapustiti pota zmot in nevere, in sc mogli verniti k zve¬ ličavni resnici katoliške cerkve! O moj Jezus, stori to, prosim te zavoljo duš, stori zavoljo tvoje časti. Ti moreš, saj si na potu v Damask iz nevernega Savla, apo- steljna Pavla napravil se žarkom svoje milosti, ti moreš tudi te zašle otroke pri¬ peljati k njihovi materi cerkvi. Meni pa in vsem, ki vživamo neza¬ služeno milost svete vere, in smo v na¬ ročju svete cerkve, o prevsmiljeni Gospod, daj, da bomo stanovitni v veri in v nji čedalje bolj rastli! O Bog, tvoje potrebne pomoči potrebujemo v naših dneh, ko zmota in brezbožna nevera vse pokončava; brez nje ne bomo mogli obstati! O Go¬ spod , jaz verujem, pokrepi mojo slabo vero; ne daj, da bi bil nezvest, da bi me zadela ta nesreča, da bi nezvest postal sveti katoliški veri tudi v najmanjši reči ne! vzemi rajši vse kar imam, tudi zdravje, da še celo življenje, samo ne pusti, da bi moja vera škodo terpela. Nji hočem zvest ostati do smerti, kaker otrok svete kato¬ liške cerkve hočem živeti in umreti. 4. Za mir in edinost. Vsemogočni, večni Bog, moj gospod in moj kralj, keteremu je vse podložno v nebesih in na zemlji, in iz keterega izhaja vsa oblast in gospostvo, prosim te, glej vanje, ketere si postavil za svoje namestnike, da vladajo in sker- bijo za red zemeljskih kraljestev. Ti si jim dal žezlo v roko, o dajaj jim tudi svojo milost, da bodo vladali po tvoji sveti volji. Pomagaj jim, da bodo tako odgovorno službo prav opravljali; napolnjuj jih s pravo modrostjo, da bodo vladali tvoje ljudstvo v njegov blager in v tvojo čast; napolnjuj jih s pravičnostjo, da se ne bodo nikedar ločili od pravice; uči jih vihteti meč, v strah hudobnim in pa v varstvo nedolžnih. Daj, da bo mej njimi sveta edi¬ nost in mir. O moj Bog, ti Imaš v svoji roki serca kraljev, prosim te, vodi jih, da bodo ljubili tvoje svete zapovedi, in ne pripusti vojsk, nemirov in prepirov mej njimi, da bodo tvoji verni tebi služili v popolni prostosti vere. O vsmili se jih in jim pošiljaj dobre svetovavce, varuj jih slepote, nevere in strasti, in jih napravi, da bodo vredno orodje tvoje ljubeznipolne previdnosti, in možje po tvojem sercu, 26 kakor kralj David. Vsem njihovim podložnim pa,, o Gospod, dajaj posebno v teh časih upora in nepokorščine duha dobrovoljne pokorščine in kerščanske podložnosti, da 1)0 vse krščanstvo v miru združeno, tebi prijetno živelo in tvoje ime poveličevalo. Amen. Themata concionum pro indulgentia Portiunculae, 1. Historia indulgentise portiunculae. 2. Utilitas indulgentiarum. 3. Confessio (contritio et firmum proposit.) 4. Constantia, seu perseverantia in bono. NARODNA IN UNIVERZITETNA knjižnica 0^0000476218