GozdVestn 79 (2021) 5-6198
Uvodnik
Upravljanje z mestnimi gozdovi za boljšo 
kakovost bivanja v mestih
Organizacija združenih narodov ocenjuje, da bo do leta 2050 v mestih 
živelo 80 % ljudi. Slovenija še vedno sodi med države z nižjo stopnjo 
urbanizacije, glede izvajanja rekreacije ali športa na prostem pa se uvršča 
v sam evropski vrh.
Med mestne gozdove uvrščamo tiste, ki so znotraj naselij ali na njegovem 
robu in imajo za prebivalce poseben pomen z vidika kakovosti bivanja in 
preživljanja prostega časa. S povečevanjem urbanizacije in ozaveščenostjo 
ljudi o zdravem načinu življenja se povečuje tudi pomen mestnih in prime-
stnih gozdov. Prebivalci mesta gozdove najpogosteje uporabljajo kot prostor 
za preživljanje prostega časa – za tek, pohodništvo, sprehajanje domačih 
živali, kolesarjenje ali kot preživljanje prostega časa z družino ali prijatelji. 
Poleg tega imajo ti gozdovi velik vplivajo na kakovost bivanja v mestih z 
vidika ohranjanja zdrave in čiste pitne vode, blaženja poletne vročine itn.
Ker imajo mestni gozdovi številne uporabnike z različnimi interesi, so 
konflikti med njimi pogostejši;  nastanejo lahko med lastniki in uporabniki, 
med različnimi uporabniki ali pa med uporabniki oz. lastniki in upravljavci 
prostora oz. naravovarstvenimi organizacijami. K zmanjševanju konfliktov 
znatno prispevata ustrezno upravljanje s temi gozdovi in zagotovljeno 
vključevanje vseh deležnikov v postopek upravljanja. Tisti načrti gospo-
darjenja z gozdovi, ki nastajajo participativno in s širokim soglasjem ljudi, 
vedno dosegajo boljšo uresničitev. Ideje upravljavcev tako ne ostanejo zgolj 
črke na papirju.
Strategije so načrti dejanj, ki so potrebna za usklajevanje različnih interesov 
in zmanjševanje konfliktov pri doseganju dolgoročnih ciljev. V tej številki 
vam predstavljamo strategijo razvoja mestnih gozdov Ljubljane. Strategija 
je rezultat dela širokega kroga ljudi, njene prioritete so bile strnjene v sedem 
točk: 1. zagotavljanje zdravega okolja za meščane, 2. zagotavljanje možnosti 
za oddih in rekreacijo, 3. zagotavljanje možnosti za vzgojo in izobraževanje, 
4. ohranjanje narave in varovanje kulturne dediščine, 5. ustvarjanje spodbu-
dnega okolja za trajno gospodarjenje z zasebnimi gozdovi, 6. spodbujanje 
krožnega gospodarstva in 7. razvoj celovitega upravljanja.
V Sloveniji je 76 % gozdov v zasebni lasti. Podobno je v mestnih gozdovih, 
kjer prevladujejo zasebni lastniki in razdrobljena gozdna posest. Velikost 
in razdrobljenost posesti sta zelo povezani z interesom lastnika, da upra-
vlja s svojim gozdom. Načrtno upravljanje pa je ključno za zagotavljanje 
številnih ekosistemskih storitev, ki jih uporabniki in lastniki pričakujejo od 
mestnih gozdov. Tako bi bila pomembna prioriteta strategije, da bi Občina 
Ljubljana tudi načrtno odkupovala mestne gozdove. Vloga lastništva bi se 
tako spremenila iz najemnika v lastnika, s čimer bi se lahko odprle nove 
možnosti za razvoj vse pomembnejših mestnih gozdov.
dr. Mitja SKUDNIK in dr. Polona HAFNER