IriJ%aJ V četertik 14. rožnika. 2^f list 1849* ~~~ I. polovice. Tožba tiče. _^ amkej v gojždu tica peva, Britki njeni vsi so glasi, Le na kratko vmolkne včasi, lno zopet žvergoleva. Kaj se ne~ki je zgodiio Drobni lici, de žaluje? ?aJ ji je ? po kom zdihuje Žalostno tako, tak inilo ? Vse sedaj je saj veselo, Ker narava se je cela V novo zopet pomladela, Ker je vse ozelenelo. Njene pevali sestrice Slišim radost samo v logi, Le veselo krog in krogi Druge žuborijo tice3 Vsa narava veseli se, Tičica žaluje sama, Kakšina jo tare zinania? Tudi de ne veseli se? Deček ji poredin mlade Je pobral, ubil je druga, * Torej tare lico tuga, Torej radosti ne znade. Milo pesem nje glasi se, Po vsim logu se razlega, Clo do neba vpitje se"ga, Deček, deček tresi ti se! Toži lica te per Bogi, Pravi težko mu krivico, Tamkej iše si pravico, Kjer pomoč dobijo mnogi. -Ij Prevzeten hlapec. Služil je svoje dni na Slovenskim prevzeten hlapec per poštenimu gospodarju. Predobro mu je blo, in vsaka jed ni bla za njega. Kedar je gospodina skledo kuhaniga boba, na mizo prinesla, je hlapec mer-dec naredil, žlico obernil, in na robi z njo v skledo *) Drag, tovar« (tukaj mož). 186 segal rekoč: Ako se bob žlice na robi primes, sne-del te bom; če se ne primes, te jedel ne bom." Norci so se mu smejali, pametni ga pa milvali rekoč: „De mu še enkrat bob dober bo." V kratkih letih se je hlapec oženil, in sam gospodariti začel. Ni si imel v čem zbirati več. Rad bi bil dober bobek jedil, pa še za seme ga imel ni. Vze-me prazno vrečo ali žakel, in gre svojiga nekdajnji-ga gospodarja prosit, naj mu boba za seme da. — Gospodar ga na svojo kasto ali žitnico pelja, in mu lep veršaj boba pokaže. Vzeme leseno vevnico, jo oberne, in na robi v bob potisne rekoč: „Bob, ako se na robi vevnice primes, te nekdajniinu zberlivimu hlapcu dam; če se ne primes, te pa ne dam." Spomnil se je nesrečni mož svoje nekdajne zberlivosti, in mile solze so ga polile; pa tudi gospodarja so omeh-čile, de mu je polno vrečo boba dal, nam vsim pa zlat nauk zapustil. Otroci! ne zaničujte božjih darov, predobriga življenja ne vadite se: molite in pridno delajte; vse po miri zavzivajte, in po nauku sv. Pavla ravnajte: „Ali jeste, ali pijete, ali kaj drugiga delate, vse k časti božji storite, ino za vse dajajte hvalo Bogu." (1> Kor. 10, 31.) (Slomšek: Hrana evang. naukov II. del.) Spomin vojsKe pri Sisku. #} Kakor se naši lanjski bravci še spomnijo, je bil turški vojvoda Hasan Basa dvakrat v letu 1592 in 1593 nad Sisek s strašno veliko množico Turkov prihromel. Neznano je dal na mesto streljati, in bi ga bil rad v pest dobil. Nazadnje pa je bil od naših popolnama premagan, če je bilo tudi Turkov 50.000, naših pa le 4000 mož. Hasa-no v a vojska je bila razkropljena. Od 20.000 Turkov, ki so bili prek mosta na to stran Kope prišli, je bilo z božjo pomočjo čez 17.000 pobitih ali pa v Kopi potopljenih. Hasan Basa sam je bil v veliki gnječi od svojih vojšakov s konjem vred z mosta v Kopo veržen, ali je pa sam *) Sile k, meslo n> Hrovaikim, kjer se Kopa in Sava stckate|^nekdaj terdna terdnava (obzidano mesto). 187 skočil, upajoč, da bo morde konj reko preplaval in ga rešil. Ali konj in H as a n v vodi pogineta. Hasanovo mert-vo truplo so naši še tisti dan izpod mosta iz vode izvlekli, mu glavo odsekali, telo zakopali. Turki pa so ga še tisto noč izkopali in sabo vzeli. Ta kervava bitva se je bila 22. rožnika 1593 na sv. Ahacija dan. Nar bolj junaško se je obnašal Andrej Turjaški,,žlahtuik iz Krajnskiga. Toraj je bil sedem dni potem v Karlovcu s svojo vojsko z veselim, gromečim streljanjem in veliko častjo sprejet. Hasanovo glavo in turške bandera so pred njim nesli. Papež Klemen VIII. mu je zahvalno pismo poslal, da je nar večjiga sovražnika keršanstva premagal. V spomin te imenitne vojske je bilo več ploš iz ko-sitarja narejenih, na kterih se je bitva pri Sisku v vtisnjenih podobah vidila. Ena taka še dan današnji v Ljubljanski znamenitnici (muzeumu) *) v spodnjim razdelku, v drugi sobi pri vratih na steni visi. Dalje se bere v spomin te grozne bitve v Ljubljanski škofji cerkvi, vsako leto 22. rožnika na svetiga Ahacija dan sv. maša v rudeče-baržunastim ali žametnim masnim plajšu, ki je iz lepiga Hasanoviga bandera narejen. Poslednjic se praznuje spomin tega dneva tudi pervo nedeljo po svetim Ahacii na Ahacijevi gori blizo Turjaka, kjer je imel hrabri Andrej Turjaški nekdaj svoj grad. J. Navratil. Plačilo sveta. (Basen.) Velika kača pade v jamo, iz katere si ne more pomagati. Žalostno se tedaj glasi. Kmetic njen sik slišati stopi bližej in na prošnje kače, ji vun pomagati, pravi: Ti ne zaupam, tvoj strup mi zna biti plačilo. Ne boj se, reče kača, jez se zarotim, ti ne le nič ne storiti, ampak nar boljši *) Ljubljanska znamenilnica ima dra razdelka. En č e t e r t i k in eno nedeljo zaporedama od lOlili do 12lili je odpert zgornji, drugi oetertik in drugo nedeljo spodnji razdelek, Sleherni sme znamenitne reči brez plačila ogledarati. 188 plačilo dati, kteriga dajati svet navado ima. Kače sladke besede in obljube kmeta preslepijo. Spravi jo iz. jame. Ona ga hoče za povračilo pikniti. Ali sim to zaslužil V tako spolnuješ obljubo? —» Jez sim dvojezična. Svet ravno tako povračuje. Ker pa nočeš verjeti, hočeva peYva dva vprašati, ktera naji srečata; nju razsodba naj srečo ali nesrečo zgovori. Star konj pride in za sodnika poklican tako govori: Petnajst let sim svojima gospodu služil, jutri je sklenil me konjodircu dati — svet ne povraeiije drugače. Ravno tako govori pes: Deset 16t sim hišo in blago svojiga gospodarja noč in dan zvesto varoval; zdaj je hlapcu rekel, me vsmertiti — to je plačilo sveta. Gorko kmetu per sercu perhaja. — Se lesičico nagovori, in ji natihama vso kuretino obljubi, ako ga gerdiga spaka reši. Rada bi vidila, pravi lesica, kolika de je bila tvoja nevarnost, kača, in kolika je zasluga kmeta, in stopi v jamo. Kača za njo perleze, iu ji razkazuje. Prekanjena lesica vun smukne. Preden se kača oberne, zavali kmet po povelji lesice velik kamen pred vhod.- Kmet je rešen. Lesica se mu vesela priporoči, na večer zvesto kurnik odpert imeti. Kd domu pride, pove, kaj de se mu je pergodilo, in kaj de je lesici obljubil. Kokoši in race so moje, pravi kmetica, ti nimaš ž njimi nic opraviti. Vender hoče on mož beseda biti 'in pusti duri odperte. Ko pa to žena zapazi, čaka ponoči lesico s psam, in ko se lesica tiho perplazi, duri hitro zapahne. Pes jo zgrabi in razmesari. Je to pravica? še pravi reva — dans spoznam in poterdim s svojo smert-jo: Nehvaležnost je plačilo sveta. Dogodbe v Idrijskim rudniku. (Dalje.) Nesreče so zadnjič vodjem oči odperle, de so nevarne kraje ogradili in popravili. Pa tudi delavci po mnogoterih žalostnih dogodbah zučeni, so vedno varneji prihajali. Redno zopet delajo. Na gorkejih krajih delati ne morejo. Zraka jim zinankuje. Luč ne gori. Rudarski puh je 189 zdravju zlo škodljiv. Kako težak kamen persa sleherniga teži! Mnogi, kije na ti strani dolgo delal, obleži in vmerje. Tako so mogli dovelj bogatih jam opustiti. Druge so s prekopam eue do druge delavcam pripravne storili. De bi pa ene bogatejših zdravju bolj primerjene napravili, so hoteli na raznih krajih od verha v globino prekopati, de bi blagi zrak zadobili. Poskusijo sicer, ali, ko nižje pridejo, jim voda jamo tako močno naliva, de od namena odstopijo. Radi bi bili rudnik pod sosedne hribe razširili, ali slehern poskus jim delo vniči. Tako kopljejo le v ravnini pod mesticam jamo pod jamo, Vedno nižje, alr ne na tako bogatih krajih, ko zgorej. lV jainah, ki so se od glavnih oddajjale, sčasama tako toplo prihaja, de delavci velike vročine le malo časa kopati zamorejo. Zveplena in solnitar-jeva ruda v soparnim zdravju zlo škodljivo puhti. Sleherni le malo časa delajoč hladnejsiga kraja iše. Prigodi se, de še les, s kterim so za seboj gradili, prevelike vročine vname. Zveplena ruda ogenj razširja. Ves rudnik je 'zadnjič V ognji. Gorje vsakimu, ki se bliža. Ni gledal več beliga dneva; dim ga vduši. Rudiiik na mnogih mestih zazidajo, in ogenj, ko mu zrak vzamejo, vgasnejo. Vožnja drev za rudotop, jim je mnogo stroškov napravila. To odverniti, so za tvore na rekah sozidali, ktere so o času dežja zapirali. Eden. in večji od drugih se znajde še na reki Idrici tri ure od mestica, drugi na Belici, tretji na Zali. Te še zdaj obstoje, in ne samo za rudnik, temuč tudi bivavcam brez stroškov ali mučenja dreva nosijo. Cesto od Verhnikč do Idrije so tudi, ko so pomanjkanje dobre vožnje spoznali, napravili. Poprej je bil le kolovoz. 90.000 goldinarjev so potrošili. Lepo izpeljane rude peljejo po stermim hribu v nizko mestice. Slehern ptujec občuduje lepo in terdno pot. (Konec sledi.) K.ak.6 se gumielastik dela. G umi elastik, to je rastegljivi gumi, s kterim se 190 zamore s svinčnikain pisano izbrisali, mende vsak šolar, vsaka šolarca pozna. Evropejci niso dolgo vedili, kakq se gumielastik napravlja. Pred 114 leti pašo bili Francozi nekoliko učenih v južno Ameriko po opravkih po^f slali. Jn ti možje tudi to zvedo. V Amerikanski deželi Brazilii so vidili drevo, k| ga domači heve imenujejo. Iz takih dreves se cedi name-f sto navadne smole nekterih dreves pri nas — tam in le či^ sok.. Ta sok še bolj teče, če se drevo nabode. Cez neko-* liko časa se vsede, kot mleko. Da je gumielastik čern, pride od sušenja.'Pomažejo namreč s thn belim sokam gli-, uaste kalupe (modle) in ga sušijo na dimnim ognji. Poj suhim pervim namazku pride poverh drugi, tretji, kolikor, jih je treba. Kakoršen je kalup, taka je potem podoba gu-j mielasti.ka, So imeli kalupi podobo hruške, steklen-j ee, tiča; ima posušen gumielastik ravno tako. CumielasHk >je ra.ed vsimj raztegljivimi rečmi naj raztegljivši. Le s stra.šno veliko silo ga raztergaš. Mno-goverstne reči izdelujejo rokodelci iz njega. Za igračo^ žoge in oblone. Ker je tako .raztegljiv, zlo odskočijo, Ker ga voda ne premoči, so začeli za gospodo tudi že^ zimske čevlje iz gumielastika delati. K.aj je vlastnina? kdo t lastnik? Vse, kar komu tiče (kar je komu lastno) se ime-j nuje njegova vlastnjna. Kar je.imoje, je moja, — kan je tvoje, tvoja) — kar je njegovo, njeno— njegova, njena vlastnina, |— VJastnik pa se imenuje tisti, komun kakšna reč Liče (čigar je kakšna reč). Pridni Mihec jq dobil od očeta j^no petico v dar (za šenk). Petica je zdajt njegova, tedaj njegova vlastnina, on njen v lastnik. Mihec si kupi z očetovim dovoljenjem za petico pri kupcu peresni nožek. Zdaj je peresni nožek Mihčeva vlastnina, on njegov vlastnik. Petica pa je zdaj kupčeva vlastnina, kupec njen vlastnik. — Meta je s šivanjem 5 goldinarjev zaslužila. Ta denar je Meti na 191 vlastnina, ona njega vlastnica. Jaka je dedoval (er-bh\) po svojim očetu hišo, dva konja, eno kravo in trj njive. Vse te reči so njegova vlastnina, on njih vlast-nik. Rakci dolgo je spati ? Otročički vedno spe; ino več ko rastejo, manj spanja potrebujejo. Neki sivčki komej se vsedejo, tudi že dremlejo. Vender poznam ženico, ktera večkrat čez noč vstane, po pohištvi, skednih in hlevih ogleduje, in se zopet vleže. Nekdaj sim praviti slišal, de neki skopin, ki se inu je škoda zdelo postelje, se je hotel odvaditi spanja, ino je štel petice v temi. En mesic je komej menil, in sko-pina je mertud pokončal. Slabejši ko je človek, več spanja potrebuje. Od bolnikov perpovedujejo zdraviteli, de so zmagali bolezen tako, ker so po dvanajst ur, in dalje spali. Terdnejši so se zbudili, in potlej ozdravili. Odrašenimu zdravima človeku je dovelj, sedem ur spati, kterih saj dve naj iše pred polnočjo^ ker predpolnočne ure bolj zdajo. kakor popolnočne. (Zdravo telo tiar boljši blagi.) Ivalio solnce in luna merknete? Kakor vemo, solnce vedno na enim mestu stoji, zemlja pa se suče okoli solnca, luna okoli zemlje in z zemljo vred tudi okoli solnca. Kadar luna o mlaji ravno med solnce in zemljo stopi, solnca ne vidimo, kakor se je bilo v letu 1842 zgodilo. Mrak, tarna se naredi. Pravimo: Solnce je merknilo. Ako pa luna o polnim (o šipu) ravno pod zemljo stopi, ne more od solnca svit-' lobe dobiti in toraj otamni. Pravimo: Luna je merkuila. Solnce zamore le o mladim, luna le o polnim merkniti, Kakor je luna zemlji, ali pa zemlja luni v luči, po-polnama ali nepopolnama inerknete. Ker je zemlja okrogla ne luna, ne solnce povsod na enkrat ne merkne. Zvezdogledi napoVejo v pratikah uro in minuto solnčni- 192 ga, in luniniga merkujenja. Že zdaj lahko napovejo vse merknjenja, ki se bodejo še do konca sveta zgodile. To pa ni nobena copernija. To je vse delo človeškiga uma. Zvezdogledi so zmerili natanjko pot zemlje, solnca* lune in vsih znanih zvezd. Lahko tedaj prerajtajo, kedaj da bode luna o mladim ravno med solncam in zemljo (merknjenje solnca), in kedaj luna o polnim ravno pod zemljo (merknjenje lune). Ni se tedaj bati, kar nevedni ljudje babjih ver kvantajo. Vraže ali prazne v^re. Odperto nebo. „Kdor odperto nebo vidi, naj zaprosi, ,kar si bodi, Bog mu podeli." To sim še otrok več kot enkrat slišal. Neka žena — so pravili —, ko skozi oknu gledaje odperto nebo vgleda, hoče naglo reči: „Bog mi daj debelo kravo." Zareče se ji, in pravi: „Bog m j daj debelo glavo." Zares je bila njena glava pri ti priči tako debela, da ne more z njo v hišo nazaj. Velik kos okna so mogli odbiti, da je šla glava skozi. Ni ji bilo pomagati. Do smerti jo je nosila debelo bučo. Kako debelo seje pač tudi zlagal, kdor je to med nevedne ljudi raztrosil! Kaj je odperto nebo? Pod nebam je mnogo solnč-niga praha. Včasi se nabere solnčniga praha kepa, kakor po zimi južniga snega, ako kepico po hriba spustiš. Kepa takiga praha se vname od nebeškiga ognja, iz kte-riga je blisk, in se začne lepo svetiti. Nevedni pravijo, da je nebo odperto. Svitla kepa vročine poči. Ljudje mislijo, da se je nebo zaperlo „Ako je čerua kokoš.pri hiši, smert ne pride V hišo." (Zakaj so le ljudje tako zabiti, da si vsaka hiša ene čeme kokoši ne kupi? Večno bi živeli). „Z levo nogo se ne sme zjutraj v pervo na tla stopiti." (Če je bolna; je pa zdrava, nič se ne boj). Smešiiica. Pri jedi izlije streže imenitni gospčj pečdnkino mast na drago oblačilo. „0, nič ne skerbite, milostljiva gospa! v kuhinji je še dosti masti" — jo tolaži. Zastavica. Imam deset bralo v v službi. Vsi so ene starosti, pa dva ne ene velikosti. Nosijo mi jest in pit; sami pa nikoli ne jedo in ne pijd. 'yuj{oa vu cto)sU2il fdsdff Rozahja Eger, založnica. J. Navratil, vrednik.