Tone Pretnar
Jagiellonska univerza v Krakovu
METRICNI VZOREC IN KITICNA ZGRADBA SLOVENSKE PESMI MIKLOŠA KÜZMIČA
0. Kiizmičevo pesemsko besedilo Ki si premišlavaš z žitka človeka'- zasluži elementarni opis metričnega vzorca in kitične zgradbe, ker je v avtorjevem pesništvu izjemno: je edino slovensko^ (ali bolj natančno: edini slovenski prevod domnevno tudi Kiizmičeve' latinske kantilene Oui humanae legis vitae fo-lium) in edino, ki je bilo prvenstveno namenjeno petju^.
^ Besedilo je pivič izšlo v knjigi Jožeta Smeja, Muza Mikloša Kuzmiča, Murska Sobota, 1976, Pomurska založba, s. 35 (ob latinskem originalu na strani 34).
2 Ibid., s   U, v. 24—27.
' Ibid., s. 11, v. 3—4.
• Ibid., s. 34, opomba 1.
14
Nastati je moralo in je tudi nastalo po dvojnih — glasbenih in pesniških — metričnih in strofičnih pravilih, ki oblikujejo vzorec petega besedila, kakršnega je prvotno uresničil latinski original in ga pozneje posnel slovenski prevod, čeprav ga grafični zapis navidezno zabrisuje in dovoljuje sintetično interpretacijo, da »v Kiizmičevi narečni pesmi (prevodu iz latinske) ni najti kakega enotnega metruma in rime«^.
0.1. Elementarni opis metričnega vzorca bo temeljil na ugotavljanju osnovne matrične enote, kii jo razumemo kot regularno ponavljajoče se skladenjsko in pomensko sklenjene enakozložne pešemske segmente, ne glede na njihovo na-glasno ali kvantitetno zgradbo, ker se načelo izosilabizma, ki je prevladovalo v srednjeveški latinski cerkveni pesmi in verzifikaaiji*, ujema z verzifikacijsko prakso v vzhodni varianti knjižne slovenščine nastajajočih cericvenih pesemskih besedil 18. stoletja, ki je temeljila na zakonitostih lokalne prozodije, umetnostnega izgovora in petja ter se oblikovala pod vplivom strogega silabizma protestantske cerkvene pesmi in pravil madžarskega verznega oblikovanja'. Povezovanje osnovnih metričnih enot v verze in meje med verzi signalizira rima, ki jo je v okviru tonično in kvantitetno neorientiranega silabizma treba razumeti kot minimalno zvočno ujemanje zaporedno ali kako drugače razvrščenih klavzul v kitici*.
0.2. Kompleksnejši opis metričnega vzorca in uresničitvenih zakonitosti, kot so: tonizacija, kvantifikacija osnovne metrične enote in klavzule, transakcentuacija, popolnost in nepopolnost zvočnega ujemanja klavzul, zahteva podrobnejšo jezikovno (predvsem področja fonetike panonske variante srednjeveške in novoveške latinščine ter vzhodne variante knjižne slovenščine 18. stoletja zadeva-jočo) in muzikološko analizo obravnavanega besedila, ki presegata zgolj elemen-tarnometrične okvire tega zapisa.
1.1. Glede na definicijo osnovne metrične enote in verza v 0.1 ter omejitev v 0.2 je mogoče verzno nerazčlenjeni zapis originala in prevoda razslojiti na regularno ponavljajoče se pet- in šestzložne segmente in jih — upoštevaje rimo kot razmejevalno znamenje med verzi — zdmžiti v petvrstično kitico z dvema rimama, ki glede na zvočno uresničitev klavzule v zadnjem verzu nastopa v treh oblikah:
1    2    3
1. 11 (6-1-5)    a    a    a
2. 11 (6-1-5)    a    a    a
3. 6 b    b    b
4. 6 b    b    b
5. 5 a    b    X
1.2. Da bi izraziteje zaživele metrične in strofične razlike in ujemanja med originalom in prevodom, razčlenimo obe besedili po vzorcu 1.1 in s kurzivnim tiskom zaznamujmo cezume in končniške stike:
5 Ibid., s, 27, v. 1—2
" Prim. Herbert Mysliwiec, Zarys wersyiikacji Jacinskiej sredniowiecza. V: Metryka grecka i lacirtska, piaca zbiorowa pod redakcja, Marli Däuskiej i WiadysJawa Strzelickiego, Wroctaw, 1959, Ossolineum, s. 150—154_ Jerzy Morawski, Polska liryka muzycsna w šredniov/ieczu, Warszawa, 1373, Pafistwowe Wydaw-riictwo Naukowe, s. 195—229.
^ Prim. France Marolt, Slovenske narodoslovne študije, 3. zvezek: Gibno-zvoćni obraz Slovencev, Ljubljana^ 1954, Siovenski narodopisni inštitut, s. 20, točka 7 in s. 24, točka 3. ' Prim. Lucyüa Pszczolowska, Rym, Wroclaw, 1972, Ossolineum, s. 83.
15
I. 1. Qui humanae legis/vitae tolium,
2. quod natura scripsit/audi scolium,
3. debilis, et fortis
4. olim saevae mortis
5. fiet spolium.
II. 1. Vix faecunda tellus./florem parturif,
2. occidente sole/rursus occidi*,
3. cito evanescit,
4. quod misellus nescit 5. falce corru/7.
III. 1. lila Codrum, Craesum,/hemm,
famulum, 2. macrum et obesum/servum, liberum,
3. uno sternit ictu,
4. finito conüictu
5. fert in tumulum.
IV. 1. Ergo mi tenelle/delicate flos,
2. falcis violenter/brevi fies cos,
3. autumno vel vere,
4. quemlibet delere
5. est Satumi mos.
V. 1. Aeneum sit stamen,/sit siliceum,
2. lineum sit filum,/vel sit ferreum,
3. si semel rumpefur,
4. nunquam connectekir,
5. actum actum est.
VI. 1. Nemo suae vitae/nimio fiderif,
2. quamvis suam vitam/probe noverit,
3. illa filum scindef,
4. unde vita pendef,
5. si libuerif.
VII. 1. Si haec ergo vita/leve folium est,
2. si haec ergo vita/mortis arbor est,
3. noli deviare,
4. amplius amare
5. quQd caducum est.
Ki si premišlavaš/z žitka človeka, poslüjni ka pravi/natura grejšna,
močen, i gingavi
more vsaki mre j ti,
pod kosou pridti.
Komaj začne rasti/trava, i cvesfi,
s sunčanim zahodom/začne vehnoti, hitro tužna gine i na zemlo kaple.
Ona kosa Creza,/slugo vörnoga,
lejpoga, tučnoga/ino suhoga,
z ednim mahom skonča, VÖ ga zbriše s svejta, i vu grob zapre.
Zato moj cveteči/i gingavi cvejt, ete kose ti brus/bodeš skoro lejt, v zimi ali v leti, znaj da ti bo mre j ti i s svejta pojdti.
Naj bo konec krepki/na kom visiš ti,
naj bo on železni,/ali brunčeni,
či se ednouk vtrgne
zvezati se nemre
nazaj zobstom je.
Zato se vu žitki/nemaš vüpafi,
v mouči, i v moudrosti,/niti v lepoti,
smrt ti konec vtrgne
i pod noge vrže,
da se ne dovejš.
Ah či zato žitek/pero lejhko je,
i či ete žitek/smrti drejvo je,
o človik ne bloudi, niti že ne lübi ka je nestalno."
1.2.1. Opazno je konsekventno uresničevanje silabičnega metričnega v7orca tako v latinskem originalu kot v slovenskem prevodu, mestoma so celo medbe-sedne meje v verzu ali polstišju identične: v drugem polstišju I. 1; I. 4; III. 1; v drugem polstišju III. 2; III. 3; IV. 1; v drugem polstišju IV. 2; v drugem polstišju VI. 1, v drugem polstišju VI. 2; VII. Ij VII. 2.
' Prekmurski črkopis osemnajstega stoletja je v tem zapisu zamenjan z gajico.
16
1.2.2 Večje razlike med obema besediloma zadevajo kvantitetno kitično zgradbo (druga kitica je v slovenskem prevodu le štirivrstična), predvsem pa razvrstitev in tipe rim. V latinskem originalu prevladuje prva oblika razvrstitve rim (šest kitic), v slovenskem prevodu druga (štiri popolne kitice in ena štiri-vrstičnica, ki jo je v petju obvezovalo ponavljanje zadnjega verza**), tretja oblika pa je v obeh besedilih naključna (v izvirnem ena kitica, v prevodu dve). Na-glasno nedoločena rima je grafično, akustično in gramatično bogatejša v latinskem izvirniku (1 trizložno, 8 dvozložnih in 5 enozložnih ujemanj) kot v slovenskem originalu (2 dvozložni ujemanji in 12 enozložnih). V obeh besedilih se rima tudi silabično poglablja (latinski original, III. 1 in 5; slovenski prevod, IV. 3 in 4) in bogati z dodatnim enozložnim stikom (vse klavzule druge kitice originala in prve štiri v tretji kitici prevoda). Dodatni enozložni stik povezuje obravnavani besedili s Kuzmičevim latinskim in madžarskim pesništvom, samo z madžarskim pa dvodelnost prvega in drugega verza vsake kitice in sporadični cezumi stik, ki je v latinskem originalu zvočno bogatejši (III. 1 in 2) kot v slovenskem prevodu (III. 1 in 2; V. 1 in 2j VI. 1 in 2).
Po toničnih pravilih rimanja, ki jih je izoblikovala centralna slovenska pesniška praksa, bi bilo mogoče kot polni moški stik brati le naslednjih šest rimanih parov: cvesti — vehnoti (II. 1 in 2), vömoga — suhoga (III. 1 in 2), skonča — svejtä (III. 3 in 4), cvejt — lejt (IV. 1 in 2), ti — brünceni (V. 1 in 2), je — je (VII. 1 in 2), kot polni ženski pa silabično poglobljeni rimani par enozložno kon-cipiranega trojnega stika »leti — mrejti« (IV. 3 in 4); vsi ostali stiki pa bi po tem načinu branja zahtevali transakcentuacijo. Citirani primeri opozarjajo le na srečno križanje silabičnega in toničnega principa v realizaciji rimanih klavzul, ki je glede na osnovno definicijo metričnega vzorca in rime v 0.1 sekundarno.
2. Opisi in primerjave v 1 nam dovoljujejo sklep, da v Kiizmičevem slovenskem pesemskem besedilu Ki si premišlavaš z žitka človeka ne gre za odsotnost kakih posebnih metričnih in strofičnih zakonitosti, temveč za drugačen, v slovenski pesniški praksi manj produktiven tip verznega in kitičnega oblikovanja:
(1) osnovna metrična enota verznega vzorca je tonično neorientiran silabični peterec in šesterec v funkciji verza ali polstišja; razmejevalno znamenje med verzi je rima;
(2) rima je minimalno, tonično neorientirano zvočno ujemanje dveh ali več klavzul.
Tonično neorientirani silabizem se je kot metrični princip v slovenskih — tako centralnih kot vzhodnih — petih pesemskih besedilih tesno povezoval s tonično strogo določenim glasbenim metrom. Transakcentuacije, ki so v zavesti pevca in poslušalca zabrisovale pomen sporočila in budile estetsko neugodje, so povzročile, da je kot princip verznega oblikovanja — v centru že proti koncu 16. stoletja, na vzhodu kasneje — začel slabeti in v prvi polovici 19. stoletja zamrl tudi v vzhodnoslovenski pesniški praksi. V tem je bržčas tudi vzrok, da se današnjemu bralcu in prevajalcu razodeva zgolj še kot metrična in ritmična neorganiziranost.
o oblikovanju pete kitice glej Zmaga Kumer, Uvod v glasbeno narodopisje, Ljubljana  1969  Filozofska fakulteta, s. 76—81.
...........,............^............. ii