Naslov—Address	
	NOVA DOBA	
	6117 St. Clair Ave.	
	CIp-veland, Ohio	
	(Tel. HKudersou 3889)	
Entered aa Second Class Matter April 15th, 1926
NO. 2
URAt4v
--------0-/r'o	-
at °M A.
(NEW ERA)
GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE — OFFICIAL ORGAN OF THE SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION
V letu 1936 se je vršila 15. redna konvencija J. S. K. Jednote. Konvenino leto naj bi bilo leto največjega napredka.
Office at Cleveland, Ohio, Under the Act ci March 3rd, 1870. — Accepted tor Mailing at Special Rate of Postage, Provided lor In Section 1103, Act of October 3rd, 1917, Authorized March 15th, 1926
ST. 2
društvene in druge
SLOVENSKE VESTI
e**
m
CLEVELAND, O., WEDNESDAY, JANUARY 13TH — SREDA, 13. JANUARJA, 1937
VOL. XIII. — LETNIK XIII.
dlesno veselico priredi društvo št. 78 JSKJ V Salidi, Colo., v s°boto 16. januarja.
Petindvajsetletnico usta no-zil'itve bo proslavilo društvo št. p' 105 JSKJ v mestu Butte, Mon-'e’< an&> 2 banketom, ki bo prire-c, .len v nedeljo 31. januarja v ’n arr>kaj šnj em Narod n e m dola lnLi- Banket priredita skupno J društvo št. 105 JSKJ in žen-difsko društvo št. 190 JSKJ.
Poročila sla se dne 9. janu-•^ja Miss Jennie J. Kumse, i čerka sobrata Johna Kumše-^a> Predsednika nadzornega od-;Tora JSKJ v Lorainu, O., in JJr- Joseph Brow iz Elyrie, O.
ladi par bo živel v Elyriji, Ohio.
V Kemmererju, Wyo., sta se Poročila Miss Pauline Kru-M.ch in Mr. William Evezich.
■ Gulina Krusich je hčerka so-i>rata Franka Krusicha, tajni-tamkajšnjega društva št.
-8 JSKJ.
Vsem novoporočencem mno-r° sreče!
m
v premogovnika Kemmerer °al Co. v Kemmererju, Wyo.,
■t e bil pri delu težko poškodo-jo an Podpredsednik društva št.
F JSKJ, sobrat John Zebre, dravi se v L. C. Miners bol-lsnici v Kemmererju.
Jolietu, lil., je podlegla jgučnici Miss Frances Koši-iHK ' stara 25 let, članica dru-s 66 JSKJ. Za pokoj-žalujejo mati, dva brata,
Ser er’ c^Va strica in 16 ne-
> rkov in nečakinj, kal* -	®
jmferenca delničarjev S. N. f iniH na St. Clair Ave. v Cle-
Jtek U' ^ ’ Se P™e^a v ^e~ jr	januarja zvečer in
sr 0 nadaljevala nasledn je ve-|ere.
I c	*
\ Samostojni	pevski	zbor “Zar-
•jr v Clevelandu, O., priredi [S(??oto 16. januarja plesno -setico v avditoriju S. N. Do-»' <l na St. Clair Ave.
J t,	*
^ "lovenski Narodni I)om na ».‘• Clair Ave. v Clevelandu, i ’ ' ie največje slovensko na-m k ?° svetišče na ameriškem * feb' men^u’ proslavil v n a' f	januarja	svojo	tri-
>AfJS e^nico s prireditvijo pe-N- * ega Programa. Nastopali ° Priljubljeni pevski zbori, amske skupine, plesalke, gorniki itd. Program bo za-Jucen s plesno zabavo. U-rava Doma obeta dobro in >ceni postrežbo v točilnici, teetek prireditve bo ob treh ^Poldne, konec pa v poznih >cnih urah.
Klub “Vesna” v Lorainu, O., lredi veselico z zanimivim ogramom v četrtek 28. janu-Ja- Med drugim bo na pro-aniu tudi kepanje, če bo avi sneg na razpolagoi ali ne.
*
^ uredništvu Nove Dobe se Pretekli teden oglasil so-at John Kumše, predsednik Vzornega odbora JSKJ, ki Je mudil v Clevelandu po
davkih.
Uredništvo je posetil tudi 1 rat Frank Leskovec, ki far-ari v North Madisonu, O.
*
brusivo št. 33 JSKJ v Cen-r1’ -^a-. bo dne 2. junija letos * let staro. Za tisto priliko]
(Dalje na 4. strani)
RAZNO IZ AMERIKE Il\ INOZEMSTVA
iVOTNI naseljenci v
AMERIKI
aj
STAVKOVNI položaj v avtomobilski industriji je neiz-premenjen. Pri General Motors korporaciji je okrog 100,-
000 delavcev na štrajku ali prizadetih po štrajku. Korporacija zahteva, da morajo “sedeči štrajkarji” zapustiti njene tovarne, predno se prične s kakimi pogajanji. Unijski voditelji pa izjavljajo, da bodo “sedeče štrajkarje” odstranili šele, ko bo General Motors korporacija izdala pismeno obljubo, da ne bo skušala pričeti obratovanja tovarn tekom pogajanj in da ne bo odstranila strojev iz tovarn. Od nevtralnih strani se apelira na predsednika Roosevelta za skorajšnje posredovanje v tem velikem industrijskem sporu.
PREDSEDNIK ROOSEVELT je ob otvoritvi 75. kongresa prečital istemu obširno poslanico, v kateri je posebno poudaril sledeče: Depresija jei sicer premagana, toda brezposelnost je še vedno velika in kongres ji bo moral posvetiti nadaljno pozornost; posamezne države ne morejo rešiti problemov delovnih ur, minimalnih plač, nezdrave kompeticije in otroškega dela, zato spada to v področje federalne vlade; stanovanjski, farmerski in socialno varnostni problemi morajo biti rešeni potom dolgoročnega programa; premajhna produkcija, nadprodukcija in špekulacija so “tri zlobne sestre,” katere bo morala regulirati zvezna vlada.
Omenil je dalje, da bodo morala sodišča v bodoče tolmačiti določbe ustave v smislu novih razmer in ljudskih zahtev. Pohvalno je omenil mirovno konferenco v Buenos Airesu, katera da bo nedvomno imela blagodejni vpliv na ostali svet,
|ki se zvija v vojni vročnici.
VRHOVNO SODIŠČE je pre-! tekli teden soglasno vzdržalo
1 pravico državljanov do proste besede in mirnega zborovanja. Po neki postavi države Oregon je bil obsojen na sedem let ječe komunist Dirk De Jonge, ki j je na nekem zborovanju v j Portlandu, katerega je sklicala komunistična stranka, protestiral proti policijskemu'vlamljanju v delavske domove in streljanju na štrajkarje. Vrhovno sodišče je zdaj to obsodbo
’ ovrglo in odločno izjavilo, da ’ imajo tudi komunisti pravico ' zborovati, govoriti in protesti-’ rati, dokler ne propagirajo nasilnega nastopanja proti obstoječim zakonom. Člani vrhovnega sodišča najbrž niti malo ne simpatizirajo z idejami komunistov, toda v tem primeru so se postavili odločno na njihovo stran, v kolikor se je šlo za svobodo mirnega zborovanja in govora.
SEZNAMEK zveznega za-kladniškega departmenta o velikih “zaslužkih” v letu 1935 ima na prvem mestu časnikarskega magnata W. R. Hearsta, ki je “zaslužil” pol milijona dolarjev. Sledijo predsedniki in drugi uradniki raznih korporacij, katerih “zaslužki” letu 1935 so znašali od $200,-000 do $400,000 oziroma n<&aj več. Izmed filmskih igralk je na prvem mestu Mae West, ki je v letu 1935 zaslužila $480,-833.
(Dalje na 4. strani)
Američani v splošnem imajo precej pogrešne pojme o začetni zgodovini ameriškega ljudstva, kar je pripisati tradiciji. To izvira iz študije, ki so jo izvedli WPA delavci o narodnostnih skupinah v mestu New York. Po naziranju povprečnega tukaj rojenega Američana so vsi njegovi predniki prišli iz Britanskih otokov.
Proti tej tradiciji pa govorijo neštevilna dejstva. Naseljenci izven Britanskih otokov so začeli prihajati na te obali že od samega odkritja Amerike. Z malimi razlikami so jih priganjali sem isti razlogi, ki so se v eni ali drugi obliki pojavljali skoraj v vseh narodnostnih skupinah : duh pustolovstva ali želja po hitrem bogastvu prvih posameznih pionirjev. Za tem so prihajala verska preganjanja. V zvezi s temi so bili—do neko mere—političhi razlogi priseljevanja, in končno neromantični gospodarski faktorji preobljudenja, nezaposlenosti in revščine doma.
Imena prvih slavnih pustolovcev ne-angleškega izvira so znana vsem Američanom. Italijani so upravičeno ponosni velikega prvopotnika Krištofa Kolumba in Johna Cabot-a (Giovanni Caboto), ki je leta 1497 odkril oziroma zopet odkril severo-ameriški kontinent.
V teku šestnajstega stoletja so misijonarji in pustolovci igrali svojo vlogo v zgodovini Floride, Californije, Arizone in Mississippi porečja.
Španci so bili seveda prvi, ki so naselili Ameriko, špansko-ameriška civilizacija je vzra-stla v Južni Ameriki dolgo pred časom, ko so prvi Angleži prišli v Novi svet, in Španci so tudi poskusili zakoreniniti se v Severni Ameriki. Ustanovili so svojo prvo naselbino v St. Augustine leta 1566. še pred tem so prodrli v Arizono in od tam polagoma v Texas, New Mexico in Californijo.
Približno ob času, ko so se Angleži naseljevali v Virginiji in Massachusettsu, se je precejšnje število Skandinavcev, vštevši Švede, Norvežane ih Dance, kakor tudi sto finskih družin, naselilo v severo-vzhod nem delu te dežele. Nekoliko Švedov, Norvežanov in Dancev je prišlo leta 1624 v nizozemsko kolonijo New Netherlands, današnji New York. Eden izmed teh danskih naseljencev se je zval Jonas Bronck in njegovo ime je ovekovečeno v današnjem Bronx, newyor-škem mestnem okraju.
Nekoliko časa so Švedi imeli svojo > lastno kolonijo—Novo švedsko v pokrajini Delaware zaliva, nedaleč od današnje Philadelphije. Končno se je 500 Fincev in na stotine Švedov in Norvežanov tam naselilo Novo švedsko je osvojil Peter Stuyvesant, governer Nove Ni zozemske, ali par let kasneje je sama nizozemska kolonija padla v roke Angležev in ime je bilo prekrščeno v New York (leta 1644). Že tedaj je bilo mesto New York pravcato ko-smopolitansko mesto — prebivalci so govorili osemnajstero jezikov, kakor je poročal neki potnik tedanje dobe.
Prvi Nemci so se pojavili v Severni Ameriki še predno so Pilgrimci prišli v Plymouth leta 1620. Že tako rano kot leta (Dalje na 4. strani)
EKONOMIČNA HRANA
rn
na Tu rain., de-<ra” :rih :ba. aa-L J.
l.
av-ank lob. dru, lam asu. a s sta po-
mlji
ohn,
Piše DR. JOHN L. RICE, zdravstveni komisar mesta New York.
V mnogih družinah je bilo treba skrčiti družinski proračun in gospodinje so morale izvrševati največjo ekonomijo v nakupovanju živeža. Nekatere so poskusile rešiti ta problem na enostaven način—jesti manj. Ta kriva ekonomija pa utegne imeti podhranjenje za posledico. Lahko je dobivati obilo izdatne hrane ob nizkih cenah, ako se le gospodinja potrudi iskati, kje se ta dobiva.
Morda najboljša in najcenejša hrana, ki je vsem na razpolago, je mleko, katero je najbolj izdatni živ£ž, skoraj do popolnosti, ker Vsebuje skoraj vse hranilne elemente, ki jih človeško telo zahteva. Kozarec mleka predstavlja približno 125 kalorij energije; vsebuje apnenec in druge minerale, protejine, mast in karbo-hidra-te. Mleko se lahko rabi kot pijača, samo na sebi ali v čokoladi, kakao ali mlečnih pijačah. Povišuje vrednost juh in omak, obogati pudinge in potice, dodaje k vrednosti zele-njav in napravlja žitne jedi in druge zajutrske jedi dvakrat toliko hranilne.
NENAVADNE NEZGODE LETA 1936
ODMEVI IZ RODNIH KRAJEV
VSAK PO SVOJE
Vsakdo, od dojenčka do starih ljudi, je na boljšem, ako pije mleko vsak dan. šolski otrok, mlado dete, fant ali dekle, pisarniški delavec in kdor dela sedeč, kdor trdo ’-ela na prostem, in gospodinja sama, ne morejo najti zdravejše pijače. Naj se jemlje med rednimi obedi ali ob obedih, pomaga nado-mestovati obrabljene tkanine telesa, napolnjevati alkalinske reserve in vzgraditi odpornost proti boleznim.
Mleko in mlečni produkti, ki vključujejo sir, se lahko rabijo v vsaki obliki kuhanja. V kombinaciji z jajci imamo visoko-vredno, in koncentrirano obliko protejinske hrane za rast in nadomeščanje obrabljenih tkanin. Ako se rabi s testeninami (makaroni, špageti in rezanci), imamo bogat vir energije. Ako se kuha z zelenjavami, kot so grah, fižol, koruza, pesa, korenje itd., imajo izvrstno kombinacijo še drugih prepotrebnih hranilnih elementov. Po-;em še imamo rabo mleka in smetane v raznih dezertnih jedeh, kot so pudingi, potice in pašte.
Vsaka gospodinja zna, kako mleko in mlečni produkti boljšajo in obogatujejo jedi, ki jih servira. Znanstvene preiskave dokazujejo vrednost mleka in mlečnih produktov za prehrano. Veselo je zato ugotavljati, da raba mleka in njegovih produktov za hrano vedno bolj raste. Pa vendarle je še preveč družin, kjer se zadosti ne ceni vrednost mleTca.
--------o-------
DOM SAFIRJEV
Safirji so poldragi kamni, ki jih je najti v raznih krajih ameriškega zapada, a največ se jih pridobiva ob potoku Rock Creeck blizu Phillipsbur-ga, Montana. Navadno so svetli ali brezbarvni, toda dobe se tudi rumeni, rožnati in rdeči. Boljše vrste safirje pokupijo draguljarji, cenejše vrste pa se porabljajo v industriji, na primer za svedre, za “kamne” v urah, za igle pri fonografih itd. Safirji so namreč samo nekoliko manj trdi kot demanti.
Razne nezgode se dogajajo vsak dan leta in vsako uro dne-! va. Večino istih dnevno časopisje kratko zabeleži, nakar so navadno hitro pozabljene. Ob koncu leta pa nekateri časnikarji zberejo iz množice raznih nezgod in zapletljajev najbolj čudne in nenavadne ter jih skupno priobčijo v pouk in zabavo čitateljev. Iz ene teh zbirk naj tudi naš list priobči nekatere najbolj zanimive.
V mestu St. Joseph, Mich., je preteklo poletje 11-letni Alfred ponosno jezdil na svojem bici-klu po cesti. Po nesreči je prišel preblizu avtomatičnega cestnega pometača, ki ga je po-smuknil v zaboj za smeti. Ko so mehaniki napravo za pometanje razčlenili, so potegnili iz zaboja za smeti mladega Alfreda nepoškodovanega, toda njegov bicikel je bil grdo polomljen.
V Chicagu je nekega večera Edvard Skoroz hitel, da vjame karo cestne železnice. Videč odsev kare v izložbenem oknu neke pekarije, je hotel v naglici kar tam vstopiti in v naslednjem trenutku se je znašel na kupu peciva, od razbite šipe precej obrezan na glavi in rokah.
V Mt. Clemens, Mich., se je neki Willis Tucker namenoma ali po nesreči ustrelil v čelo s puško 22. kalibra. V bolnišnici j e, zdravnik našel pač rano na čelu Tuckerja, toda ne luknje v lobanjo. Ko so iskali izstreljeno kroglo, so jo našli v cevi puške. Krogla se je namreč odbila od lobanje in se vrnila naravnost nazaj v puškino cev.
Enajstletni Walter Davidson v Springfieldu, Mo., je pripovedoval svojim tovarišem, da če se kdo v hudi zimi z jezikom dotakne železniške tračnice, da jezik primrzne. Ker mu tovariši niso verjeli, so se mladi junaki podali k železniški progi, Walter je pokleknil in se z jezikom dotaknil mrzle tračnice. Dokaz trditve se je fantiču posrečil, toda nerodno je bilo, ker jezika ni mogel več odtrgati od tračnice, iz daljave se je pa že slišalo ropotanje prihajajočega vlaka. Ostali dečki so imeli toliko prisotnosti duha, da so tekli vlaku nasproti ter ga z mahanjem rok in kričanjem ravno pravočasno ustavili. Strojevodja je potem prinesel posodo gorke vode in je z isto ločil Walterjev jeziček od tračnice V nekem boardinghousu v Atlantic Cityu, N. J., je Russell Turnell vrgel gorečo cigareto v kuhinjski umivalnik. Tam je stala posoda z gasolinom, ki je eksplodirala. Eksplozija je moža precej ožgala in zanetila hišo. Poklicani gasilci so se takoj odzvali, toda na cesti je gasilski stroj trčil v avtomobi nekega Richarda Rosebrugha Pri tem je bila poškodovana Rosebrughova žena. Voznik gasilskega stroja, ki se je sku šal izogniti koliziji, je zavozil v obcestni telegrafski drog, pri čemer je bilo poškodovanih pet gasilcev. Vse to je povzročila malomarno proč vržena cigareta.
V Des Moinesu,*Ia., je operator elevetorja padel v odprti “šaft” za elevator v osmem nadstropju, pa se je pri padcu srečno vjel za jekleno vrv elevator ja in po isti brez posebnih poškodb smuknil do dna.
(Dalje na 4. strani)
V prvem tednu decembra je vsa Slovenija dobila lepo snežno odejo, ki bo bržkone obležala preko vse zime. V Liki in po okoliških planinah je zapadlo zelo mnogo snega, ki je poškodoval mnogo streh in brzojavnih napeljav. Naselbine pod Velebitom vznemirjajo krdela volkov, ki vdirajo v staje in koljejo drobnico.
Na Okroglem nad Kranjem je dne 21. decembra praznoval svoj 97. rojstni dan prelat Tomo Zupan, častni meščan Ljubljane in Kranja ter častni član številnih narodnih društev. Ta •najuglednejši narodni svečenik in najstarejši pismeni Slovenec je bil že več kot pred 50 leti duša slovenske šolske Ciril-Meto-dove družbe, ki je rešila tisoče obmejnih Slovencev potujčanja. Zupanov dom je lep kulturnozgodovinski muzej; posebno važna je Prešernova soba, kjer sc spravljena Prešernova pisma, postelja, miza, omara, dva stola in še nekaj druge zapuščine pesnika Prešerna.
V Leonišču v Ljubljani je po kratkem bolehanju umrl Josip Lavrenčič, bivši postojnski župan ter državni in deželni poslanec. Rojen je bil leta 1859 v Postojni, kjer je bil njegov oče posestnik, trgovec in gostilničar. Po šolanju je bil nekaj časa v Ljubljani, pozneje pa se je spet pre.selil v Postojno, kjer je bil kmalu izvoljen za župana. Bil je odločen narodnjak in e-den najpopularnejših notranjskih županov. Tudi pod novim italijanskim režimom se pokojni Lavrenčič do zadnjega ni u-maknil v ozadje. Leta 1921 je oil izvoljen za državnega poslanca Julijske Krajine ter se je tudi v Rimu z vsemi močmi zavzemal za pravice slovenskega rodu. Od leta 1927 pa je živel v krogu svojcev v Ljubljani
Zlata in srebrna poroka v eni rodbini sta se nedavno obhajali v Vrholah pri Slovenski Bistrici. Zlatoporočenca sta bila Ignac in Marija Kranjc, srebrno-poročenca pa njuna hčerka in zet.
V Zagorju ob Savi je nedavno umrla najbolj poznana in najbolj duhovita žena Zagorske doline, vdova Marija Govejško-va, stara 75 let. Vodila je najprej gostilno nad zagorsko postajo, pozneje znano Habatovo gostilno v Toplicah, od leta 1912 pa veliko gostilno in mesarijo ki jo je prej lastoval zagorski Zorinovec. Njena podjetja so bila na dobrem glasu in žena je bila vsled svojega blagega in šaljivega značaja splošno pri ljubljena.
V Zagrebu je umrl profesor dr. Andrija Mohorovičič, redni član Jugoslovenske akademije znanosti, ki si je kot metereo-log in seizmolog pridobil svetovno priznanje. Ne samo v domovini, temveč tudi v Nemčiji, Franciji, Angliji, Ameriki in drugod po znanstvenem svetu so njegove razprave zbujale pozornost znanstvenikov.
Zgodba o neplačanih ter izdr-tih zobeh. Na dvorišču neke tvornice v Mariboru je te dni izdrl neki delavki neki uslužbenec dotične tvornice umetne zobe. Delavka je zadevo pri (Dalie na 4. strani)
Pomlad ne more biti več da-j leč, kajti njeni prvi znanilci so že tu. Društvo Bratska sloga v Canonsburgu, Pa., že naznanja prireditev piknika na dan 30. maja.
*
Čudno, pravijo, da je Anglija najbolj demokratična dežela v Evropi, pa je samo v lanskem letu imela tri kralje.
*
Neki mož v Pennsylvaniji je dobil za božično darilo električno varnostno britev, pa se je pri prvem poskusu britja tako obrezal, da mu je zdravnik moral z devetimi šivi ustaviti krvavenje. Ta mož je prelival kri za božične principe.
*
Francoskim vojakom, ki so dosedaj dobivali po pol litra vina na dan, je bil odmerek vina zvišan na en liter dnevno. Iz tega je možno sklepati, da evropska vojna ni več daleč.
*
Pred dobrim stoletjem je bil v Evropi samo en mož, ki se je smatral za Napoleona, danes pa je takih domišljavcev na ducate.
*
Nemški diktator Hitler pravi, da je uspeh edini sodnik, ki določa kaj je pravično in kaj je krivično. Takega mnenja je bil tudi bivši nemški cesar Viljem, ki že skoro dvajset lefe* drva žaga na Holandskem.
*
Neki Šaljivec je izustil krilatico, da je ljubezen prav za
prav cigara, ki se toliko preje izpremeni v pepel, čim bolj gori; ženitev pa da je pepelnik. V šali je najbrž precej resnice.
*
Po mnenju prijatelja Caheja se ženitovanjska in pogrebna svečanost ne razločujeta dosti, kajti pri obeh igrajo rože veliko vlogo. Glavna razlika je v tem, da ob priliki ohceti prizadeta žrtev lahko duha poslane cvetlice.
*
Čudno, da ni na trgu še nika-ke tonike za rast zob. Morda imajo pri tej reči dentisti svoje prste zraven.
V Floridi je bil obsojen na sto dolarjev globe avtomobilist, ki je v pijanem razpoloženju preganjal svoj avtomobil po cestah. Mož je moral prodati avtomobil, da je plačal globo, kar pomeni, da bo v bodoče peš barko vozil. Taka kazen bi bila najprimernejša za vse avtomobiliste, ki se “ga” nasekajo, nakar smatrajo ves svet za svoje lovišče in vse pešce za zajce.
*
V Kaposvaru. na Madžarskem so vsi mestni uradniki dobili za božična darila plinske maske. To so pač najlepši simboli za mir ljudem na zemlji.
*
Policija v New Jerseyu je oni dan našla na cesti ležati moža, ki je bil navidezno mrtev, in ga je odpremila v mrtvašnico. Tam pa se je mož nenadoma dvignil, debelo pljunil in jozno konštatiral:	“Nikoli več no
grem v tisti salun; pivo, ki ga tam točijo, ni primerno niU za poštenega psa!”
V Jagodini v Jugoslaviji s? ustanovili klub grdih ljudi, v katerega se je vpisalo že 110 članov, članic ne sprejemajo, ker ustanovitelji ne verjamejo, (Dalje na 4. strani)
H MLADINSKI ODDELEK - JUVENILE DEPARTMENT ‘s* '"°
RllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII|IHIIIIIIIIIIIIUUUIIIIIIIIIIIIIUIIIII!lllllllllIIKIHIHUIillUinU>IMHI!!!llllllllllllllll!IUIII!l!illlUHt!!!l!Iir:^IHUII!IIISilllllllllUIIIIIl!|!l!lllllillllt!llllUiUllllllllilllllllIII!lllllilllIlllllll!ll!IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllllIUIIUlllHIII
Josip Vandot:
TAŠČICA
Vse lepe dni je samotna taščica potihoma črlikala okrog gostega, nizkega grma, rastočega prav sredi gorskega gozda. Nobena ptica je ni poznala, ker je bila majčkena, da se je lahko skrila v najdrobnejšo mišjo luknjico.
A taščici tudi ni bilo do tega, da bi jo ptice poznale. Saj je vedela, da niso nič kaj prida in bi jo samo zasmehovale, ker je taka nebogljenka, da jo je še celo za siničji krenipeljček premalo. Poznala jo je samo sinica, ki so jo ptice zmerjale z meniščkom, a je bila prav radi tega huda na vse ptice. Neprestano je premišljala, kako bi se maščevala zaradi tega zmerjanja, a ni ji uspelo, ker so bile druge ptice velike, a sinica komaj trikrat večja od taščice.
Zato pa je sinica sklenila, de se znese nad taščico. Zapazila jo je v lepem jutru ob grmu, ko je veselo! skakljala od trave do trave in se vsaki lepo priklonila. Že je senica hotela planiti na njo, a’ taščica je brhko pomignila z repkom in že je ni bilo' nikjer več. Sinica je pretaknila vse kotičke, a naj je cicikala še tako jezno, taščice vendarle ni našla nikjer. Preostalo ji ni drugega, kakor da je odletela v gozd in da tam dobro premisli, kako bi se nad taščico vendarle znesla.
No, taščica je bila vesela, da je šla sinica po svoji poti in da je zopet sama. A taščica zares ni bila nikoli sama. Saj je imela v grmu skrito gnezdece, ki sicer ni bilo dosti večje od orehove lupine, a je bilo vendar prijetno in taščici najdražje. Saj je v gnezdu čepela drobcena, drobcena taščica, ki se je šele pred nekaj dnevi izvalila iz jajčeca, tako drobnega, kot je grah. A mala taščica je bila srčkana, da se je mati ni mogla negledati in jo je pitala z najboljšimi stvarmi, ki jih je mogla najti v gozdu.
Za gnezdo in za drobno taščico ni vedel nihče. Za nju je vedela le lisica, ki je imela nedaleč od tam svoj brlog. I Vsako jutro je poškilila v gnezdo, a male taščice se ni dotaknila. In kako tudi? Saj je vedela, da bi ne bila niti trenutek sita, ako bi pojedla tega pri-tlikavčka, ki ga ni bilo nič drugega nego puh in lačni kljunček. Sicer je lisica včasih mislila, da bo taščica nazadnje vendarle zrastla in ji bo všečna južinica. A ko je pogledala lupino, kjer se je šopiril pritlikavček, se je nasmejala in je pustila staro in mlado taščico v miru.
A tisto jutro je bilo hudo v gozdu. Ker je bilo jutro prav zares lepo, so bile ptice na vso moč razposajene. Razposajenost pa so stresale nad sinico, ki je od jeze šopirila svoje perje.
“Menišček, menišček!” so gostolele ptice okrog nje. “Kaj si pobegnila iz samostana? Nazaj pojdi, ker si menišček!”
Sinica ni mogla zbadljivk nič več prenašati. Togotno se je zaprašila daleč v gozd in sedla na taščičin grm. V jezi je kljuvala okrog sebe, da je drobno listje frfotalo okrog nje. Stara taščica se je splašila in je šinila z gnezda. A še trikrat ni zamahnila s pe-rotmi, že se je sinica zaprašila za njo in že jo je s kljunom oprasnila po drobni glavi. Taščica je samo z očmi trenila, pa je že padla mrtva med travo.
Sinica si je ohladila jezo, a mala taščica je postala sirota. Zaman je čakala mater in je bila lačna, da je le še komaj črlikala. Stiskala se je v tesno gnezdece in je s strahom čakala, kdaj stopi grenka smrt iz grmovja.
A grenka smrt ni prišla, prišla je samo lisica. Začudeno je gledala staro taščico, ki je ležala mrtva med travo, in mlado taščico, ki je lačna odpirala svoj kljunček. Lisica je pametna, pa je takoj uganila, kaj se je zgodilo in kaj mora storiti. Brž je nabrala potrebne hrane in do sitega napitala nebogljenega pritlikavčka.
“Na svetu pride vse prav," si je mislila lisica. “Tudi tale pritlikavček bo mogoče še moj najzvestejši in najupo-rabnejši služabnik.”
In je pitala dan za dnem zapuščeno taščico, ki je čez teden dni že pozabila, da jo je nekoč mati varovala. Rada je imela lisico, ki je tako lepo skrbela zanjo in ji prinašala najboljše slaščice, Prav nič se je ni bala, in ko so ji zra-stle peroti in se je sama od sebe učila letanja, ji je brez skrbi sedala na glavo in ji skakljala po hrbtu.
Lisica je bila vesela, da je postal pritlikavček goden. Rada bi jo bila povabila na svoj dom, da se je bala svojih lisičk, ki bi v svoji norčavosti gotovo že prvi hip požrle pritlikavčka. Zaiadi tega jo je učila, naj ostane lepo v gnezdu in naj gre od doma samo tedaj, če bo ona z njo.
Mlada taščica je zadovoljno črlikala in se veselo in hvaležno priklanjala svoji veliki botri. Poslušala jo je, in čeprav bi bila rada poletela z doma, je vendarle ostala v ghezdu in čakala, kedaj jo botra povabi s seboj.
Drugo jutro je lisica res prišla in jo res vzela s seboj. Veselo je mlada taščica letala okrog svoje dobrotnice in jo spremljala daleč skozi gozd. Nič je ni bilo strah, ker se je čutila varno pri svoji zaščitnici. Lisica je molčala vso pot in ugibala sama pri sebi. Šele ko sta prišli na rob gozda, se je ustavila in pokazala na samotno kmetijo, stoječo tik pod gozdom.
“Tam doli na dvorišču živi dvajae: piojlh najboljših prijateljic,” je rekla.
A MAID OF COLONIAL TIMES
The Dawson family lived on the edge of the great wilderness—green in summer and gray in winter—but always thought of as “the green wilderness.”
About the Dawson plantation—which grew tobacco mostly—were homes of other Colonial planters, and all dwelt in neighborly friendship. They all had a common enemy—the savage Indian. Many battles had been waged between the red men and the early colonists, and even though peace treaties had been made there remained in the red men’s hearts hatred for their white brothers, and in the hearts of the civilized men was fear of the savage, whose word in peace could never be fully relied upon.
There were two children in the Dawson household, Susan jane and her younger brothei1, Bobby. Susan Jane was twelve and Bobby was nine years
litfle log cabin some distance from their father’s plantation, where all the children of the neighborhood assembled each morning during the school season.
During their recreation hours the children would play at fighting the Indians, some of them representing the savage red men. They as often carried away the children who played at being the colonists as did the colonists take them captives or slay them. It was a rude, savage way of playing, but they were living in a rude, savage world, with little civilization about them.
One morning when Susan Jane started out for school she was alone, Bobby was ill and confined to his bed. But Susan Jane pleaded with her mother to allow her to go to school as usual, though alone.
“I’ll call Peter to follow behind you all the way,” said Mrs. Dawson, step-
'Jt/M/oa
COOA
1937 PUDDING
Cut slices of cake that is a little too old to be good and arrange neatly on individual plates.
Make a hot sauce as follows:
1 cupful of sugar.
1 cupful of water.
Grated rind and juice of 1 lemon.
Yi cupful seedless raisins.
}4 cupful nut meats.
1 tablespoonful cornstarch dissolved in
3 tablespoonfuls of cold water.
Boil till thick and seWe over' the cake.
Any kind of cake is good this way. Raisins may be omitted if preferred.
Janus, the Roman God
“All’s well that ends well,” is a very familiar quotation, and in the main it is correct, and yet very, very much depends on the beginning of things. The beginning of anything is its foundation, and if the foundation is strong and right, then the result is apt to be good.
“Everything depends on the begin- j ning” is another familiar quotation, j and it is attributed to Janus, the Roman | god, who stood for the beginning of I all things in that far-off time.
Could you but see a picture or statue of Janus you would think him a queer looking god, for he has two faces. But when you know that the month of January was derived from Janus, and that the god’s two faces stand for the old year that has just passed, and for the new year just beginning, you, will understand the reason why this heathen god has an old face looking backward, and a young face looking forward to the new things yet to come.
Could you see this picture you would see a key in the right hand of the figure, and a sceptre or wand in its left. With the key.Janus was supposed to lock up the portals of the old year just passed and open the doors of the new.
The Romans believed that Janus waved his sceptre when he wished his subjects to begin a new work. In ancient times the Roman boy and girl never entered on any new task without first appealing to Janus, or bringing him sacrifices, and they thanked him when their tasks were successfully completed by>giving him presents.
When you, boys and girls, start out on a new venture and things do not go exactly right you naturally blame yourselves saying:	“I must have been
thoughtless and I will try harder the next time. I must not be so careless.” But the Roman lad was wont to cast his responsibilities on the broad shoul-i ders of Janus. He would say, “Janus is not willing to have me continue this work, he has spoiled the beginning of it for me,” and frequently he would drop it and never take it up again.
In these times of do and dare, each of you is his own Janus, looking back into the past, examining your actions, and seeing how to improve upon them. Each one of you must open the door to your future with a key of firm resolve and right determination.
Are you not glad that you have these privileges and that gods are relegated to the study of mythology and fine arts ?
 0-----------------
glavo Stine:
PUNČKA SPI
Petelinček kikerika —
“tiho!, moja punčka spi.’’
Muc mijavka, se dobrika — “tiho!, moja punčka spi.”
Kužek laja, bevska, vika — “tiho!, moja punčka spi.”
“I?ak bi spala sredi krika?” mala Milka govori.
Ziblje punčko In ji poje pesmi, kolikor jih zna; veter v oknih pai ji svoje bajke tiho šepeta.
Mati v sobo je stopila —
“tiho!, moja punčka spi; glej, da jel ne boš zbudila." — Milka materi veli.
Mati pa se ji nasmeje in po prstih odhiti — čuje: Milka več ne poje, gleda: Milka tudi spi ...
Gustav Strniša:
KAČJI PASTIR
Ob vodi je stala mogočna lipa, ki je skrivnostno šumela in vabila k sebi Vl pridne čebele:	j<
“Pridite, ve pridne delavke, naberite ri si pri meni medu in zaplešite okoli P mene! Vetrc svira po mojih vejah ve-selo pesem in ptički me žvrgoleči po- P zdravljajo. Pridite še ve, pridite!” j( Brenčelice pa je niso hotele slišati, (. kajti čebelnjak je bil predaleč na drugi s strani' reke, na vrtu za visoko, belo hišo. Lipa pa je bila na drugi strani in n vmes so peli valovi in bučali ter hru- * meli svojo pesem.
Čebele so se pač bale divjega buča- ^ nja in nobena si ni upala čez reko. v Tedaj se je pojavil na lipi palček-pa- c stirček. Z drobno piščalko je jel tenko piskati, da je glas prodiral vedno moč- I neje preko reke in zamamljal čebele. t “Ali poskusimo enkrat leteti čez?” je vprašala sestrice najmiajša, ki je } bila nttjbolj pogumna, saj se je že večkrat zaletela nad reko ter se spet vrnila, t “Raje nikar!” je svetovala starejša 1 I in spet so odlašale svoj odhod.
Piščalka pa jih je vabila vedno bolj j in bolj. Palček je čepel v gosti kroni lipe in se poredno smehljal. Jezen je , bil na kraljico-matico čebel, ker je ne- j kega dne ukazala svojim delavkam, i da so ga vrgle pod kap, ker je hotel krasti med. In zdaj je zavajal njene delavke.
Prišel je čas rojenja in čebele se niso mogle več premagati. Obšlo jih je silno hrepenenje. Tudi starejše je zmagala pesem piščali. Vse so se spustile preko reke in srečno pribrenčale na visoko lipo, kjer jih je sprejel palček in jim koprneče sviral. Vse omamljene so obvisele na lipi kakor velik živ grozd. In potem jim je pritlikavec pripovedoval, da je on njih pastir, da je v resnici zakleti princ, ki mora dobiti za ženo mlado kraljico-inatico, da bo potem zavladal vsem čebelam.
In potem je spet zapiskal.
Kakšen lep roj mi je ušel čez vodo. Nikoli si nisem mislil, da pojdejo roji čez reko! je mrmral v svojo brado stari Bolkov ded, puhal dim in premišljeval, kako naj pride do čebel.
Naposled je žalosten obsedel pred svojo kočico:
“Nekoga moram dobiti, da mi jih ogrebe! A kje naj ga vzamem, če ni žive duše na spregled?”
Pričelo se je mračiti.
Čebele so še vedno visele na lipi. Kar' jih je bilo zgoraj, so začutile mraz, le notranje so bile zadovoljne na toplem.	_	•
Tedaj pa je prižvižgal po polju Bolkov vnuček Simek, ki se ga je starček razveselil kot že zdavnaj ne:
“Deček moj, pojdi no hitro in ogrebi mi čebele! Te malopridnice neumne so mi ušle v lipo’!’
Deček je takoj pograbil vrečo in odhitel. Splezal je na lipo ter roj ogrebel.
Kako se je palček ujezil, sviral jim je in sviral, da bi jih spravil nazaj, a že so biie varnd spravljene v vreči in kmalu zaprte v nov panj, kjer so pozabile na kralja in se zadovoljile s svojo mlado kraljico.
Poredni palček pa se je zdaj dolgočasil. Zjutraj ga je zeblo in spustil se je nižje ter hitel na obrov reke, kjer se je sončil. Mahoma je začutil, da mu rastejo na ramah ozka dolga krila. Dvignil se je in že je splaval kvišku ter se ogledal v valovih. Opazil je, da se
Manica:	,
POGRUNTALJO JE
Vsi vojaki ne morejo biti junaki iii reri vsi učenci tudi ne odličnjaki — takof Oi je mislil mali Lukec, učenec prvega ind razreda, ki mu je v šoli precej trda lafet predla. Na marsikatero učiteljevo vpra-jnd sanje ubožec ni vedel odgovora, allL^ pa je izbleknil kaj takšnega, da sc„ , je zakrohotal ves razred. Drugače; s je bil pa Lukec dober in miren de-?ery ček, zato mu je učitelj dostikrat, Če? Ou se je le dalo, pogledal “skozi prste.” o se A Lukec vendar ni bil tako po<jlcpei nič, kakor se je na splošno mislilo o njem. To je pri neki priliki tudi; sijajno dokazal.
Učitelj je namreč izpraševal učence,I koliko, mesecev imamo. Otroci so se-; veda v pretežni večini odgovarjaU^E^i dvanajst.	J q
Lukec je pa malo pomolčal, natoR	n
pa je visoko dvignil desnico.	, th
Kaj bi rad, Lukec?” vpraša učl#na> telj. , .	hron
“Hotel sem povedati, da imamo tri-ade najst mesecev,” reče Lukec.	1]	ov
Učenci so’se že hoteli zasmejati. '1acjj učitelj zamahne z roko in pristopi *	,,
Lulccu:	l"abl'
“Kako pa	si Lukec, prišel na	t
da imamo trinajst mesecev?	Le	k a*' The
pogumno nam razloži!”	he	p
“Čisto lahko, gospod učitelj. 'lands pratki je dvanajst mesecev, potem P’eauti prištejemo še tistega, ki ga vidifflC ponoči na nebu,	pa jih	imamo	tri,	Ce
najst!”	‘ere
Otroci so	bili zdajci spet pripravjNut;
ljerii na smeh. tudi učitelj se i^ors. skrivaj pomuzal, vendar je LuMfcded prav po očetovsko potrepljal po rafllets in ga javno pohvalil:	L,	.
"Dobro si povedal!' Lukec, ti f", res mojster!”	l Ks'
__________O_________________ lsPla;
Danilo Gorinšek:	rc
as	tb
ZJUTRAJ	fray
 	ild	an
Kaj je	danes, čiv—čiv—čiv,	L^arr
drobna ptička toži —	Tes>	(
jutro škili čez gore,	,e sc<
solnce pa ne	kroži?	P«
Rega—rega, žabic zbor kvaka pesem tako:
Kje Ic solnce se mudi, da ogreje mlako?	EAR
phis
Še martinčki tarnajo,	fklinp
zebe jih na skali:	k) f0
Če ne pride solnce v vas,	)u the
kam se	bomo djali?	roug|
pid
Le zaspančku nič ni mar,	s old
solnce noče sijati —	|ew ,
"vleže se na drugo stran,	$ain.
treba dalje spati.	me tl-
ir C
Solnce skoči izza gor,	Rly tl
brž obsije reve,	>fts r
le zaspanček dalje spi	rothet
tri noči, tri dneve.	ig to
----------o------------------- The
CONUNDRUMS	^er )
 	j Ely,
Why is a good dog like a midf rse* hand?	boi,t I
Both are on the watch.	;to ch
fethei
What vegetable is like the blinftt, the The potato.—It has eyes but cUjjj not nee.	1
je spremenil v dolgega hrošča s kc[*.bi nim spreminjajočim se plaščem. wCr'' In ta hrošček je bil prvi kačji PaSjcian0, v katerega je Bog za kazen spreinCn‘ \ drobnega palčka, ki je lagal čebele ^[.Cai jih premotil, da bi bile kmalu na poginile.
In tak je kačji pastir še dandanesjjt)|('
Ki: C\
"I Much Hurt, Li’l White Papoose,” Said the Indian
ping to the back door of the one great living-room and calling to a Negro servant who was chopping wood in the yard. Peter came nnd followed Susan Jane all the way to the school house. On arriving there Susan Jane found only two pupils, who told her they were waiting for her and Bobby, to explain to them that the teacher had fallen from his horse and hurt his back and that there would be no school for several days.
“And now there is just one more scholar to come, and that is Nancy Stokes,” said Blanche Bennet. She and her brother, Harvey, had been requested by the teacher (who lived at their home) to remain at the school house till the last pupil had arrived, and to tell each the news of his injuries and the postponement of school till the following week.
“I do wish she’d come,” put in Harvey, a restless little fellow who was anxious to get home where he might run and play to his heart’s content.
“Why, if you don’t want to stay here till Nancy comes, I will do it for you,” said Susan Jane. “Nancy goes right past my house, and we’ll go away together.”
“Well, if you will be so good,” agreed Blanche, also glad of having the chance to go hoine at once.
After the Bennet children had gone cut of sight by a turn in the thickly wooded roadway, Susan Jane began to feel a bit nervous. It was the first time in her life that she had ever been alone. And for the first time in her life she knew that she was the only living human creature within a long distance of the school house. Blanche and Harvey were putting extra acres between the school house and themselves very rapidly, and after a few minutes Susan Jane ceased to hear their shouts and laughter.
Susan Jane was a brave little girl, though, and sat down on the door step to wait for Nancy. Had she been quite sure that Nancy would come by the big road which ran past her own home, Susan Jane would have gone 6n homeward, meeting Nancy on the way. But it often happened that Nancy's father went to the mill early of mornings and the mill-road ran about half a mile west of the schoolhouse, but through a woods which cut off all view of it. On such occasions Nancy would ride in her father’s wagon, and would get out at the point nearest the school and run across fields to it.
After some minutes had passed Susan Jane grew a bit more nervous. It was all so still about the little school house. She w'as half inclined to hasten homeward, leaving Nancy to find out for her tardy self that school had not “been taken up” that morning. But her promise to the Bennet children made her abandon the idea.
A noise in the underbrush near the schoolhouse caused Susan Jane to jump to her feet in alarm. Then a low vocal sound! Susan Jane stood fixed as stone, terror in her heart. Had some Indian stolen upon here there? She listened intently. Another vocal sound, as of someone in pain. Susan Jane began thinking very hard. Suppose it was some poor white hunter
“Varuje pa jih petelin, ki sem mu svoje dni storila marsikaj dobrega. Rada bi jih spet enkrat videla, a se ne upam dol, ker po dvorišču hodi noč in dan strupen kuža, ki me sovraži Bog ve zakaj. Pojdi, pritlikavček, tja dol in pozdravi vse prijateljice. A ne smeš reči: lisica vas pozdravlja, temveč reci: najboljša vaša prijateljica iz gozda vas pozdravlja. Najslajše kolačke vam je napekla in jih vam prinese na dvor. Pa se boji strupenega kuža. Povejte kdaj ga ni na dvorišču, da tetka pride brez skrbi in da se ve posladkate s kolački.”
“Pip,” je začvrčala taščica in je bila že na dvorišču. Priklanjala se je kokošim tako uljudno in lepo, da so jim rastli rdeči grebenčki. A najlepše se je priklonila staremu petelinu, da se mu je tolsti podbradek od zadovoljnosti povesil še niže. Sporočila jim je tet-kin pozdrav in naročilo in so bile jako vesele, da so malo taščico povabile na dobro gostijo.
Taščica pa je bila mlada in je bila radi tega nerodna. Kokoši so se ji prikupile in še celo stari, napol šepavi petelin ji je bil po godu. Zato pa ni povedala naročila tako, kot ga ji je lisica povedala. Rekla ni: dobra tetka iz gozda vas pozdravlja, temveč je povedala kar naravnost: lisica vas pozdravlja.
Kokoši so čebljale in kukurikale. Taščici se je zdelo, da se smejejo od veselja, ker jih obišče tako dobra prijateljica. Petelin je švedral okrog njih in godrnjal tako čudno, da se ga je taščica nazadnje že bala. Pričela se je poslavljati, a tedaj jo je petelin ustavil.
“Glej; tam gori leži kuža,” je rekel. “Sosedovo ščene mu je davi nagrizlo obe prednji nogi. Tri nedelje se ne bo mogel ganiti. To povej svoji botri in ji reci, da jo bomo pogostili, kakor vqmo in znamo.”
Kuža je res ležal pred svojo hišico in se še ganil ni. Taščica je zletela v gozd in povedala lisici, kar ji je petelin naročil. Lisica je vesela zdrvela naravnost na dvorišče, a še preden je zagledala kokoši, že jo je kuža zgrabil za vrat. Ravsala in kavsala sta se, da je bil strah. A vendar se je lisici posrečilo, da je napol mrtva pribežala nazaj v gozd. Togotila se je nad taščico, ki jo je tako grdo ogoljufala in jo poslala kužu naravnost pod zobe.
‘‘Sicer se mi pa prav godi,” je godrnjala. “Jojme, sama se hvalim, da sem pametna. Pa sem neumna, ker sem mislila vzgojiti pritlikovko za dobro družabnico. A kje naj ima pritlikavka pamet, ko pa ima tako veliko glavo, da ji pameti še s tremi lučmi ne najdem nikoli nikjer? Poiščem jo in jo dam lisičkam. Morda one najdejo nekaj pameti v njeni glavi.”
A taščica je videla kuževo in lisičino hudovanje. Vedela je, da je storila nekaj napak in se je zbala lisice. Skrila sc je nekam v goščavo in se tam skriva še danes. Dasi njena glava ni dosti večja od lešnika, je vendar v nji toliko pameti, da se lahko čuva lisice in se ji pretkano umakne, kadar jo sreča. Male lisičke so že davno velike lisice, a mala taščica je še vedno mala taščica. Lahko se splazi v najmanjSo mišjo luknjico, pa naj gre lisica za njo, če more!
who had fallen and broken a leg, and could not go on his way? Suppose it was someone of the neighborhood? It could hardly be an Indian, for an Indian w;ouId not make a loud noise for fear of being overheard by the enemy. Susan Jane decided to go and see who was suffering (in the thicket. So she f?o|dly walked >ound the corner of the log shanty and peered into the underbrush which grew so thickly under heavy, spreading trees. As her eyes fastened upon a dark form lying on the ground, she gave a startled cry and would have run away with all speed had not the form put out a hand in a supplicating gesture to her. Then a voice, speaking very bad English, asked for assistance.
It was a great Indian lying on the ground, an immense fellow, who, ifj standing, must have measured over six feet in height. His face was strong and fierce. He was dressed in skins and feathers, in the garb of his tribe, which Susan Jane knew very well, and w'hich the colonists all feared more than any other tribe.
“I much hurt, li’l white papoose,” r.aid the Indian, “water or he die.”
Susan Jane’s heart was touched. Here was an enemy asking succor of her—a little white girl. Should she get the water at the spring near by and fetch it to him, or leave him to die —as doubtless he deserved—in the thicket where he had fallen? She quickly decided. She remembered a recent Sunday school lesson, and the words, “Do unto others as you w'ould have others do unto you.” She ran to the schoolhouse, got a drinking gourd and hurried to the spring where she filled it with water and hastened with it to the injured red man. He lifted his head and drank deeply. Then his eyes, so fierce a few moments ago, looked into Susan Jane’s face with gratitude. “Big Brave much hurt. Big Brave got leg broke.” And he pointed to his left leg which he had endeavored to bind about with some bits of strong thong. Susan Jane could see that the poor savage was suffering agony.
“What you doing about here?” asked Susan Jane. “Your chief has promised the white men to stay far away—to never leave their own hunting grounds. Wihy are you here—alone?”
The Indian only groaned for answer and reached out for the gourd from which he drank again.
“I’ll go for help,” said Susan Jane. And she turned to leave the Indian. He called out in a husky voice: “White papoose go wicked white man come kill Big Brave like wolf kill eagle with hurt wing?”
“No, I shall bring a good white man to look after you,” promised Susan Jane. Then she ran every step of the mile and a half home, and rushed into the living-room, all excited. “Mother! Father!” she cried, “there’s a poor dying Indian in the thicket behind the school house! Come, Father, and fetch Peter with you. The red man must be cared for.”
Mr. Dawson with Peter, the Negro servant, and little Susan Jane—the latter going to show them the spot where the Indian lay hidden—hurried toward
at
|h me
the schoolhouse in the farm wagon. They found the Indian; put him into the wagon, against his will, and carried him to the Dawson’s home.
The Indian was found to have a badly fractured leg, and told the story ; of how he had climbed into tree to look 1 about the “clearing”—which surround- ! ed the schoolhouse—when the limb j gave way and he fell to earth. Mr. Dawson, being something of a surgeon, j soon had the red man’s broken leg j splintered and bandaged, and the “Big | Brave” in a white man’s bed, served with food and drink.
“Mother,” said Susan Jane later that evening as they were all seated before a roaring fire, ‘“I think the finding of that savage was the most exciting thing that ever happened to me. I wonder if Nancy ever did get to school.”
“Nancy’s father called here this morning—just after you had left for school—to say that Nancy and her mother had gone away to visit friends for a week. So Nancy did not come to school,” explained Mrs. Dawson.
“And through her being away, I found that poor suffering red man,” observed Susan Jane. “I hope he will get well.”
And the Big Brave did get strong and well, and many months after he had departed from the home of the Dawsons he came back again, carrying a huge bundle of fine fur with which to make Susan Jane a robe for her coach and a rug for her bedroom hearth. And besides that, he came with peace and love in his heart for the “li’l white papoose," who had saved his life. And being a favorite with his chief, he used his influence to bring about peace between his tribe and the white men, for he never, until his dying day, forgot Susan Jane’s great kindness to him.
THE BRAVE YOUNG GENERAL
■ mm
las ionogr While °kies, lich r ’teen r didn’t :e that Now buted Sasure fes of
for
nuary
Febr
lebrati
ncoln iy. B; tines 11 retu This i, fcs: • rtmeni •nth.
The brave young General mounts his steed and holds his good sword higl A dauntless courage is in his breast and victory in his eye;
“Men, follow me!” I hear him call, though never my eyes behold	>
A sign of the troops that should arise at the voice of their leader boldf
And never 1 get a glimpse of the foes he crushes and puts to flight Or the hosts of warriors hurt or slain in the course of the stubborn figh1 Eft the General sees them all, I know, and a conqueror’s pride he feel^ As he sits on the back of his painted horse, erect on its wooden wheels.
And so he plays at his soldiering and battles throughout the day,
And charges the ranks of his enemies till he drives them far away;
For when you are playing at make-believe, you never can lose, it seen'*' But are ever a triumphing hero brave, as we all are in our dreams.
Mladinski dopisi
| Contributions From Our Junior Members
1	OAK CREEK, COLO.
I PEAR EDITOR:
I • am writing again because I want to feeP up my articles every month. I »ope the juveniles make a resolution for 1937 and write more frequently. It 2an be done, for “where there’s a will, u there’s a way.”
10	Creek is having plenty of snow
iftif lots of winter sports. We have a a-1 ZOne w*lere we can sleighride jjlt1	from	the danger of auto-
•sei,0	accidents. This safety zone
£e;as sectioned off because a boy was ‘e I O badly 'niured when sleighriding.
,U,r sc*100* save us the opportunity ndlv 56 Christmas Seals to help defray |*Penses incurred by the county nurse.
ANNA BELL CHADEZ,
No. 21, SSCU.
-r— o--------------
a ^	PITTSBURGH, PA.
lUOEAR EDITOR:	4
^ew Year’s there was held the ■ annual Rose Tournament in Pasa-ičl'rna> Cal. Thousands of people
•i'sri°n^eC* t'le streets as t'16 grand pa-* 11 6 roses Passed by. People from i 9aH°Ver ,*le' C0UntrV were present. The >i I broadcast the event, and people 'Y le to witness the proceedings were to*5*6 to hear it.
ktii The announee,. gave jn fuu details
e P'cture of this colorful parade, i p('g,n S ^urn‘shed the music, display of iim®, aUtl^u* tangerine trees, etc. Ro-tri|Ce °f Roses was another feature. jfre thousands of beautiful American >r^|au‘y Roses were shown to the spec-' , ,or,s' Then came more bands, pre-
rafll t *)y S'r'S carry'nS beautiful bou-<^ts of flowers, and these were fol-ti vj" by a man riding a graceful horse.
|e shaws with Japanese girls were '^Played, including Madame Butterfly T° recently arrived from Japan. There as the Fountain of Youth, a colorful ^‘th 13 girls seated around it f amidst beautiful roses.
/, ; L arnations, roses, ferns, sweetpeas, fes> gardenias, and the like decorated f scene. During the broadcast sev-f People were interviewed.
MARY ZUGELL (age 13),
No. 26, SSCU.
---------o --------
L	ELY,	MINN.
pAR EDITOR:
■jP1.'8 is y0ur new Ely correspondent the typewriter (with pen and ?’ f°r the first time and bringing to )u the news of the New Year pictured rose-colored glasses, i o man weather seems to be up to ® ,J d tricks again. Although we had tin doVS °l warm weather it is cold me th- e.rtlaps't will get warm by the
St Chru!tter aPPearS in P^nt- N0W
Its received Li °, 'S *° ad'1lire ‘hC Wther) certainly h	(my g
ig to do	3 a Iot of admir”
time is nnt
:her juvenile 1 r away when an‘
J Ely a °nvention will be held
iurjif ttention> juveniles, and get
mUfom ii P,repared for the contest.
ha oh ^	thing to	do right now
nether°n a" your fr'er,ds and find
blh^t thp °r. not they are members. If
'ut c(1lk a'! 8'VC t*lem the good old sales
JLn s,f Prt?Sent no special date has
tall h '’uUt We m'6ht assume	that it
■ s k'ict :„e	eld	the same month	as the
m. JVre	aSSembly'
ji Pa*tialiv'f U *°^e wh'ch 1 prepared es-premC '	01 the iuvenile page. Little
5ebel6fc[j. ., 11 “Compact Sales.” na. mftjo 'I1 ^oing to buy a combination th m" p noEraph that I can carry danesg™*« 3,1 times.
  f^l: V,?'! 1 if°n t believe !t'
it i	’	00^ at this ad,	it says,
ionaS	’	■ a	c°mbination radio and
Whiter tbat f‘ts your pocketbook.” bkie 6 ,°	,n8 f°r a recipe to make
S’ noticed one with a misprint |'ead: *^ake in a cold oven for
V>ldn’t'llrl'UvGS*'** bet even t*ie ®'r'3 f	make cookies with a recipe
•e that one.
butpH r. merchants have dis-La eir calendars I derive great L	ln '°oking over the important
Ik f°	year'	Needless to say, I
hua°r *'le ^°'‘days in every month I p*’ for instance, is New Year’s lehr ,r.Uary. there are three days of f a 10n’ including the birthdays of IV nand ^ashington, and Valentine tine \ t*1C Way’ * receive any valil rS4	any	y°u	juveniles,	I
f eturn the favor.
LS 0ne of my New Year’s resolu-ttni write for the juvenile de-tnt^ent Nova Doba once every
lon^ the following up myself: He L r'teth in newspapers, secures a Inv WlSdom in English and spelling I tu'3eop'e are happy one day and ^ e next. Here is some advice to Persons; Happiness is a great ®sion. When you have it, keep ne old clock on the wall tells me 'ny time is up, so I’ll just say nrd hint1	lot® of g°°d luck to all
hlt ALgERT PECHAVER (age 15), No. 2, SSCU
der bol^	"	-0---------
ar „	ASPEN,	COLO
ight, :hri'DlT0R: irn figl>*' r| mas is over, and with it the he feel5 Sejfmas vacation. I sure did enjoy ivheels. rnP i .during the vacation; also tut t0 s*4‘’ my h‘g brother ly, 6p Now I can go down a long way;	l" very fast without falling
it sceni*' ^s_ It sure is a lot of fun.
eri has a new ski course up on
o
idl
ice/
se-
top of Aspen Mountain on Richmond Hill. It is called the Highland Bavarian Winter Sports Club, which is owned by a group of wealthy men from New York, Denver and Los Angeles. There are a couple of skiers from the Alps in Switzerland and Italy. They say that Aspen has the prettiest mountains and the best site for skiing in the whole of North America. A company from Hollywood is planning tc take moving pictures of skiers here.
On Dec. 27 the newsreel took pictures of the opening of ski club and lodge. Little Stan, here is a good place to show us what a good skier you are. Also I want to thank you for your nice Christmas card.
JOSEPHINE ORLOCK (age 11), No. 47, SSClJ.
 0---------------
LORAIN, O.
DEAR EDITOR:
This is my first letter to the Nova Doba. There are four of us in our family and we all belong to Lodge No.
6, SSCU. My father is secretary and held the office of recording secretary for many years.
On Christmas night the Ladies’ Household Club presented a play under the supervision of Mrs. J. Strukely and Mrs. J. Kotnik. I took the part of a policeman and baggage man. My brother was a bad boy (in the play).
My homeroom recently dramatized “Eli Whitney loses his gin.” Although I was only the stage manager, 1 was satisfied with my part.
STANLEY OSTANEK,
No. 6, SSCU.
--------o---------
GILBERT, MINN.
DEAR EDITOR:
This is my first letter to the Nova Doba. I have been reading the letters submitted by the boys and girls, and I have enjoyed them all very much. So much, in fact, that I decided to write too. I ar.i 13 years old and in the eighth grade. I am also a member of SSCU Lodge No. 20. We were asked one day in school to write a poem and I made this one up.
CHIPMUNK AND HIS THOUGHTS
The chipmunk sat in his home in a tree Thinking with all his might, what he should be?
A doctor with specks? Oh, no, siree,
He said to himself, no operation for me.
A lawyer who sits in his office all day, Writes a few words, gets hundred for his pay?
But me! 1 am too dumb to become one Who sits in his home in a hickory
tree.
At last a thought came into his head. Said he, I’ll get married to sweet Betty Ned,
And be a husband. He did lead a married life And had every morning six loaves of bread to kneed.
FLORENCE PIKE.
 0----------------
MILLVALE, PA. Minili so božični prazniki in z njimi so šle tudi naše božične počitnice za eno leto. Morala sem spet nazaj v šolo Vendar se moram pohvaliti, da sem imela lepe in prijetne božične praznike. Tudi Miklavž me >e obiskal s precejšnimi darili. Seveda so tudi Miklavževa darila odvisna od prospe-ritete oziroma od zasluzka naših roditeljev, in najbrž Miklavž ne bi bil tako radodaren, če ne bi bil Mr Rooseve t ponovno izvoljen za predsednika Zedinjenih držav. Naj še povem, da smo v naši High School v Millvale imeli ob priliki volitev poskusno glasovanje za predsednika in je Mr. Roosevelt zmagal tričetrtinsko večino.
Zadnja konvencija JSKJ je napravila precej dobrega za bodočnost Jednote m nnsebej še za napredek mladinskega oddelka. Spet bodo. nekateri mladinski člani in članice imeli priliko obiskati zeleno Minnesoto sredi poletja ko se bo vršila tam druga mladinska konvencija Seveda, delegati bodo tisti, ki bddo dobili največ članov za mladinski
0d?uepkn nas imamo milo zimo brez snega kar pa se nam mladim ne zdi nič kai prav Naše sanke morajo po-a *■ mi na iih žalostno ogledujemo;
S; so'*r»« "*> “"'“° -t.
K sklepu pozdravljam vse elane in članice mladinskega oddelka in tudi urednika, ki se mora trudit, z našim.
d°PiSi' MARIE KOVAČIČ (12 let),
društvo št. 26 JSKJ.
ELY, MINN.
DEAR EDITOR:
I have made a New Year’s resclut,on to write an article in the Nova Doba for the juvenile section once a month.
I have received compliments for my articles in the juvenile section but those praises, in part, should go to the Editor also for correcting my contnbu-
tl0Why don’t more juveniles write for the Nova Doba? Of course, I realize that most of us would just as soon sit down and read the efforts of others in preference to writing our own. but if all assumed and practiced this idea, then the juvenile section would be devoid of contributions. Even our seniors find the juvenile articles interesting.	.	.	,
Now that vacation is over I suppose most of us are back in schools, with our heads buried deep in the books. My vacation lasted two weeks, starting December 20 and finished January 4. To me it seemed but a matter of two days instead of two weeks. Santa
Claus treated me nice this Christmas.
I received many practical gifts, one a check of $2.00 as prize for one of my recent contributions to the Nova Doba.
At this time I want to thank the officials responsible for this award. The day after Christmas I was walking on the sidewalk when all of a sudden there appeared before me a moving cloud of smoke; lo and behold, who should emerge from this walking cloud but Little Stan himself. The source of the smoke was a cigar being puffed upon rather viciously by the national honorary chairman of the juvenile publicity committee. Stan told me that he received quite a few cigars and cigarettes for Christmas, including a carton of "love” cigarettes from Milwaukee. In one of his recent articles he wanted to know whether or not he should change his name, I believe that Little Stan is most suitable and is to be preferred to a name like “Daddy Long Legs.”
It is cold in Ely and the mercury has been flirting with zero temperatures. Since we Elyans are used to cold weather we don’t mind it much. This is the month when members of the Supreme Board will meet again at the SSCU home office in Ely. One of the subjects for discussion will be the selection of the site for the next juvenile convention. I hope they select Ely again. The Arrowhead country is considered beautiful, and I am sure that people from the larger metropolitan centers would like to visit the many lakes in and around Ely. Beside-3 it's great fun outdoors here.
JUSTINE KORENT (age 14),
No. 200, SSCU.
 0----------------
EUCLID, O. DEAR EDITOR AND READERS:
In my second contribution I write a story which 1 composed when in my seventh year in school. I hope you will enjoy it as much as my young classmates did.
THE TIME, PLACE AND MOTIVE
Mr. Cornelius Von Hodden, world famous, retired criminologist, was giving a dinner; more or less a small, social gathering. Some of the people to be present Mr. Von Hodden was very proud of; others not so particularly.
The detective, Mr. Ronald Carney, was the first to arrive. He was a tall-dark-haired man with sharp eyes, rather green than gray. He was a very dear friend of Mr. Von Hodden; in fact they called each other by their first names.
The next to arrive was Mr. Jomes Kent. Mr. Von Hodden was not particularly fond of this blond-haired boy who was Louise’s fiance. Louise was his niece.
He was followed by Mr. Carroll, the gentleman who was candidate on the ticket opposite Mr. Von Hodden for the mayorship of the town. With Mr. Carroll came his wife, Martha Carroll, who was quite sure she could run the town if given a chance. Then arrived Mr. and Mrs. Smalt, very old friends of Mr. Von Hodden’s. Last, but not least, Miss Feshone De Vesse, the young French actress, whom Louise had also asked.
After the pleasant dinner, coffee was served in the library and an attempt at conversation was made.
“But surely, Mr. Von Hodden, there are some really perfect crimes,” Miss De Vesse began.
“Well, Miss De Vesse,” he began, “a crime always has a time, a place, and a motice—■”
“Yes, but not always a clue,” she interrupted.
“That is where you are wrong, Miss De Vesse. Every criminal, no matter how clever he is, leaves a clue.”
“Then why do so many crimes go down as unsolved?” came the bewildered voice.
“Various reasons, Miss De Vesse, sometimes it pays more to put it down unsolved; or the clue is not sufficient enough to gather substantial proof, and various other reasons along this line,” explained Mr. Von Hodden.
“Still,” objected Mr. Carroll, “I don t see how a criminal leaves a clue every time.”
“Let’s try it out,” suggested Mr Carney. “Mr. Von Hodden will play the part of the supposedly murdered man. Mr. Kent and Mr. Jacobs can go into the hall and we will turn out the lights. One of them will enter and stab Von Hodden with the letter opener, He must be careful not to leave any clues behind. When we finish Von Hodden and I will find a clue for you.” “Now, everybody find chairs and sit in front of this desk, I will sit in the desk chair,” Mr. Von Hodden hustled around preparing for ths imaginary
said Kent as he turned on the lights and walked smilingly into the room followed by Jacobs.
“Now, Mr. Von Hodden, show us the clues,” said Carroll. But the figure at the desk did not stir.
‘“Oh, come, Von, don’t fool us,” said Miss Da Vesse with a forced laugh.
“Uncle, what’s wrong?” cried Leuise as she ran to desk and tried to move the body. But it would not budge. She drew her hand from his chest and fainted at the sight; it was covered with bright red blood.
(Continued Next Month)
Is Mr. Von Hodden really dead, or is it just a prank? If he is dead, who is the murderer? Does a murderer really always leave a clue?
Read the concluding installment next month and see if your conclusion is correct.
ALBENA NOSSEE (age 15), No. 132, SSCU.
--------O--------
NAGRADE
Za dopise, priobfene na mladinskih straneh Nove I)obe meseca decembra 1936, so bile nakazane nagrade po en dolar ($1.00) vsakemu sledečim mladinskim dopisnikom:
John Chacata, društvo št. 162, Enum-claw, Wash.; Albina Nose, društvo št. 132, Euclid, O.; Jennie Šimenc, društvo št. 70, Chicago, IH.; Albina Jančar, društvo št. 6, Lorain, O.; Victoria Kumse, društvo št. 6, I/arain, O.; Robert J ur gel. društvo št. 26, Pittsburgh, Pa.: Bertha Krall, društvo št. 26, Pittsburgh, Pa.; Frank Kotnik. društvo št 25. Evcleth, Minn.; 31arie Russ, diuštvc št. 66, Joliet, 111.; Anna Prosen, društvo št. 173, Cleveland, O.
--------O---------
vršile po starem, to je v na-
Ustanoviteljev je bilo dvajset
tms.
DOPISI
Cleveland, O.
Ko dobim v roke naše glasilo Novo Dobo, najprej pregledam jednotine in društvene objave, ker te me kot člana najbolj zanimajo; potem šele pridejo na vrsto novice. Vidim pa, da so dopisi od članov in članic našega društva sv. Janeza Krstnika, št. 37 JSKJ, jako redki, vsled tega sem se odločil jaz napisati nekaj vrstic.
Namen tega dopisa naj bo opomniti člane našega društva, da bi bolj redno in v več-jem številu zahajali na društvene seje. Naše društvo šteje 440 članov in članic odraslega oddelka, toda glavne letne seje se je udeležilo, le 70 članov in članic, torej ihanj ko eno šestino. Kaj je vzrok temu, menda najbolje vedo tisti, ki se sej ne udeležujejo. Jaz bi rekel, da je temu vzrok nezanimanje za društvene probleme, na kratko: članska brezbrižnost.
Eden ali drugi bo morda rekel: “Eh, saj plačujem svoj asesment, kaj se sklepa in raz-motriva na seji, me pa »ne briga!” Toda to ni pravo stališče. Kaj bi bilo, če bi vsi ta-io mislili in delali? Seje se sploh ne bi mogle vršiti, društveni posli ne bi mogli biti rešeni in nastajale bi brezkončne neprilike. Še tako je ža-ostno, ko predsednik otvori sejo in se uradniki ozro po dvorani, kjer je' raztresenih kakih 25 do 35 članov in članic, in to od tako velikega društva! Lah-to si je predstavljati, kako se počuti član, ki ima priprav-jen dober predlog v korist društva in Jednote. Kako naj se ukrepa s takim malim števi-om udeležencev o kakem važnem predlogu, ki naj bi bil obvezen za vse članstvo? Ka-to bi bilo mogoče večino članstva zadovoljiti, ko pa ne pridejo na sejo mnogi, ki bi mogli nuditi dobre ideje, nasvete in predloge!
Na zadnji seji se je dosti razmotrivalo, kakšno prireditev naj bi se napravilo ob priliki 35-letnice našega društva. Kaj je bilo sklenjeno, bodo slišali člani na prihodnji seji, ko se bo čital zapisnik.
Da se članstvo v resnici vse premalo zanima za društvo, dokazuje sledeče: Pred leti je sedanji društveni tajnik stanoval na naslovu, kjer stanujem zdaj jaz; pa še zdaj včasih pride na ta naslov član ali članica po društvenih poslih!
Prihodnja seja, ki se bo vršila v nedeljo 17. januarja in ki se bo pričela ob 9. uri dopoldne, bo jako važna, kajt' podani bodo trimesečni letni računi. Seje se bodo v bodoče
crime.
“Carney, we’re one chair short, will you get the one in the hall?1’
“Sure, Von,” and he was on his way As Carney swirled around with the chair, he knocked over a small end table standing near by. The woman’s purse that was on the table fell to the floor and as it opened a white slip of paper caught Carney’s eye. He picked up the note and read it. He then replaced the purse, but put the note in his pocket. He carried the chair to the room and all were finally seated The lights went out and the room was in total darkness. All was quiet save a whisper every now and then breaking the tension of the silence in the room.
Someone sighed and somebody else groaned. A foot scraped on the floor “I’ll scream if this goes on,” wailed Mrs. Carroll.
“Save yourself the trouble, my dear,”
vadnih prostorih in vsako tretjo nedeljo v mesecu. Kar se pa tiče naše prireditve ali veselice, se bom pozneje kaj oglasil.
V našem glasilu vidimo, kako lepe nagrade plačuje JSKJ za pridobivanje novega članstva. Ozrimo se malo okrog za nove kandidate! Morda je še kateri član družine, ki še ni včlanjen pri JSKJ. Morda so taki prospektivni novi člani v družinah naših prijateljev in znancev. Z dobro besedo morda lahko pridobimo marsikaterega novega člana v odrasli ali mladinski oddelek našega društva. Naše društvo je menda največje pri JSKJ, ker šteje 440 članov v odraslem oddelku. Ako se malo potrudimo, lahko do konca leta spravimo to število na 500 ali več.
Še nekaj bi rad omenil. Pred petimi leti se je začela tista črna depresija, ki je skoro nas vse prizadela na en ali drugi način. Marsikomu ni bilo mogoče plačati asesmenta, ker je bil brez dela ali zaslužka, in če je imel kake prihranke, so bili v največ primerih zamrznjeni ali izgubljeni tu ali tam. Bil sem takrat v nadzornem odboru našega društva sv. Janeza Krstnika, št. 37 JSKJ, in znano mi je, da je društvo pomagalo svojim članom stoprocent-no, ne v korist društva, ampak v korist težko prizadetih članov. Na kratko rečeno, društvo je založilo lepe stotake za asesmente svojih članov in članic, da jih obvaruje suspenda-cije. Denar, katerega je društvo založilo, je skupna društvena ali članska last in ne last prizadetih posameznikov. Bratje in sestre, časi so se nekoliko izboljšali, in mnogi člani so si spet nekoliko opomogli. Prav bi bilo torej, da se spomnijo tudi svojega društva, ki jim je bilo naklonjeno v potrebi, in skušajo polagoma poravnati svoje dolgove. Društvo ni od denarja, katerega je posodilo članom za plačevanje asesmentov, računalo nikakih obresti. Pri posojilih od Jednote je bilo do zadnjega časa treba plačati precej visoke obresti. Torej je samo lepo in bratsko, da član, kateremu je mogoče, povrne društvu, kar je zanj založilo v težkih časih. Ako ne more tega storiti v e-nem obroku, naj bi skušal poravnati polagoma, v malih zneskih.
Bratje- in Sestre, roka roko umije, in če bomo lojalni in pošteni napram društvu, lahko pričakujemo društvene naklonjenosti tudi v bodoče, če jo bomo potrebovali, če bo društvo imelo kaj v blagajni, bo še lahko pomagalo potrebnim članom, zdaj enemu, zdaj drugemu. Pomnimo, da nesreča nikoli ne počiva, in nihče ne more vedeti kaj se mu lahko pripeti.
Gornje vrstice sem napisal, ker se mi je zdelo potrebno. Upam, da za to ne bo nikake zamere, ker nisem imel namena koga žaliti, ampak samo izreči prijazen opomin. To naj zadostuje za enkrat. Ob priliki se pa še kaj oglasim. Brat ski pozdrav vsemu članstvu društva sv. Janeza Krstnika, št. 37 JSKJ, in na svidenje na prihodnji seji!
John Branisel, član društva št. 37 JSKJ.
s 73 delnicami, podjetje se je stalno večalo in napredovalo. Vedno bolj so pristopali novi člani, podporna društva različnih jednot, kulturna in druga društva so svoje prihranke vložila v naše podjetje. Leta 1936 meseca maja so dozorele delnice prve serije, izdane meseca marca 1. 1925; na vsako delnico prve serije je lastnik vplačal $134.00, prejel je pa $200.00. Meseca januarja 1937, to je ta mesec, dozore delnice druge serije izdane leta 1926, meseca januarja. Na te delnice je lastnik vplačal $134.00, prejel pa bo $200.00 za vsako delnico. Delnice druge serije se bo izplačalo koncem tega meseca. Ves denar se investira na prvo vknjižbo, vedno se gleda, da je denar varno investiran in da je zadostna garan cija, rezultat je ta, da društvo beleži lepe uspehe, kot je razvidno iz spodnjih številk. Društvo izdaja nove serije delnic vsakih šest mesecev. Na pred-plačane delnice plača društvo 4'Z' obresti na vložen denar. Priporočam rojakom v okolici, da postanete solastniki Slovenskega Hranilnega in Posojilnega društva v Strabane, Pa.
Kar se tiče finančnega poslovanja za leto 1936 in vsega imetja in obveznosti S. H. &
P. društva, vam ga podajam spodaj v številkah.
Za leto 1936
PREJEMKI—RECEIPTS Cash balance beginning year $ 4,399.39
Dues .......................... 21,991.00
Fines ............................ 119.29
Dividend Federal Home
Loan Bank ....................... 18	00
Interest ....................  10,754.0(3
Mortgage loans repaid ......... 19,138.50
Premiums ....................... 1,801.46
Full paid stock ............... 18,925.00
Rents ............................ 138.00
Stack loans .................... 3,290.00
Books ......................... >	18.20
Notes ............................. 39.00
Borrowed Money Federal
H. L. Bank ................. 12,500.00
Real E:;tate sold ............... 2,200.00
Total...................$95,331	90
IZDATKI—DISBURSEMENTS
Mortgage loans ............... $34,713.57
Dues withdrawn ................ 21,872.00
Dividends withdrawn ............ 7,189.56
Salaries .....................   1,408.00
Stock loans .................... 3,585.00
General Expense .................. 305.36
Full paid stock withdrawn	9,730.00
Interest on full paid stock .	2,141.52
Interest on borrowed money..	558.80
Borrowed money repaid .......... 8,850.00
Tax on full paid stock ........ 269.04
Real Estate expense ........... 29.84
Furniture and fixtures ........ 324 81
Cash Balance ................... 4,154.40
Total...................$95,331	90
IMOVINA—ASSETS
Share Mortgage loans ..........$186,595.80
Strait Mortgage loans ......... 9,900.00
Stock loans ................... 3,015.00
Dues delinquent ................ 4,376.00
Interest premium, fines delinquent ...................... 3,726.44
Taxes, Insurance advanced..,. 69.69
Furniture and Fixtures ........ 427.38
Federal Hcmei Loan Bank
Stock ...................... 1,800.00
Notes ......................... 521.00
Cash balance .................. 4,154.40
Total..................$214,585.71
OBVEZNOSTI—LIABILITIES Dues on Installment stock..$102,054 00
Full paid stock ............... 57,735.00
Dues paid in advance .......... 210.00
Interest paid in advance ....	22.86
Borrowed money ................ 20,525.00
Suspended dues account, 	57.00
Reserve fund ................. 2,381.70
Earnings due share holders 31,600.35
Total..............'...$214,585.71
I zgorajšnjih številk je razvidno, da društvo beleži lep u-speh. Od časa ustanovitve do danes je društvo prevzelo le ;ri posestva, katera se je pa v cratkem času prodalo odnosno zamenjalo za vladne bonde. Danes nimamo na rokah nobenega posestva.
V soboto 16. januarja ob 7. uri zvečer se vrši v prostorih društva Postonjska Jama letna delniška seja na katero so vsi delničarji prijazno vabljeni. Na seji bodete dobili natančnejša poročila o poslovanju vašega podjetja.
Z zadružnim pozdravom, John Zigman, blagajnik S. H. & P. društva,
pravočasno plačati svoj asesment. Tajnik ne bo hodil po hišah članov prosit za plačati je asesmentov, ker tega ni dolžan po pravilih. Ako bo kateri zaradi neplačanega a-sesmenta suspendiran, naj sam sebi pripiše in naj se ne jezi na tajnika. Kdor hoče kaj več vedeti, naj se obrne na podpisanega.
Prihodnja redna seja našega društva se bo vršila v nedeljo 24. januarja ob 3. uri popoldne v Forester Hall na 4th Ave. im W. 1st St. Člane in članice vabim, da se kar mogoče polnoštevilno udeležijo te seje, na programu katere bo zaprisega novih uradnikov in na vrsto bodo prišle še druge zadeve. Pričakujem tudi, da bodo vsi člani na seji plačali sveje asesmente. Na svidenje! — Za društvo North Star, št. 197 JSKJ:
Frank Lovshin, tajnik.
Uniontown, Pa.
Članstvu društva št. 55 JSKJ se zahvaljujem za čast in zaupanje, katero mi je na letni seji v decembru izkazalo s tem, da me je izvolilo za društvenega tajnika. Od svoje strani obljubujem članstvu, da se bom trudil, kar mi bodo moči dopuščale za koristi in napredek društva. Obenem pa prosim društvene člane, da točno in polnoštevilno prihajajo na seje in da pravočasno plačujejo svoje asesmente. Kdor bo zaradi neplačan ja asesmenta suspendiran, naj se ne jezi na tajnika, ampak naj pripiše krivdo samemu sebi. Splošne delavske razmere so se nekoliko izboljšale, zato članstvo nekoliko lažje plačuje svoje-obveznosti. Ako pa se kateremu članu pripeti tako, da v resnici ne more plačati asesmenta, naj pride na sejo in naj tam pove, kako in kaj. Članstvo bo njegove razloge nedvomno upoštevalo in založilo ase3ment zanj. Tajnik sam pa tega ne sme storiti.
Kot novemu tajniku mi bo šlo nekoliko težko prve mesece, toda z bratskim sodelovanjem članstva upam, da se bo poslovanje vršilo v redu in v vsestransko zadovoljstvo. K sklepu želim članstvu mnogo sreče in uspehov v letu 1937. Bratski pozdrav! — Za društvo št. 55 JSKJ:
Ferdinand Markušič, ,tajnik. ---------------o--------
SVOBODA V NEMČIJI
V mestu Kiel je bil obsojen neki profesor na dva meseca ječe in tisoč mark globe, ker je “vzbujal dvome” v srcih svojih učencev. Neki mož je bil obsojen na eno leto ječe, ker je na radio poslušal govor iz Rusije. V Dortmundu je bil neki mož obsojen na 6 mesecev ječe, ker je rekel, da Hitler ni ničesar dosegel. V Koenigsbergu je bil neki mož obsojen na eno leto ječe zaradi žaljivih opazk glede Hitlerja, Goeringa in Goebelsa. V mestu Gotha je bil obsojen na 15 mesecv ječe neki 70-letni mož, ki je svojemu prijatelju v Švici pisal pismo, v katerem je kritiziral nacij ski režim.
V Zedinjenih državah pa se sme brez bojazni kazni kritizirati vse javne uradnike, od predsednika republike do zadnjega konjederca. Nam se zdi to nekaj samoumevnega in dostikrat pozabimo kako velika in zlata je naša svoboda.
-------o-------
SLABO ZA LEVIČ NIKE
Sedanji predsednik Zedinjenih držav, Franklin D. Roosevelt, je 32. v vrsti predsednikov, ki jih je imela ta republika od svojega začetka. Med vsemi temi pa je bil samo en levičnik, namreč predsednik •James A. Garfield.
 o-------------
Poirjte svojim prijateljem, da j tej deželi ni nobene boljše podporne organizacije kot je JSKJ.
Strabane-Canonsburg, Pa.
Ker nima naše Slovensko Hranilno in Posojilno društvo v Strabane, Pa., svojega lastnega glasila, da bi potom njega poročal o poslovanju in finančnem stanju društva, sem se namenil, da bom nekoliko po ročal o stvari v nekaterih gla šilih slovenskih organizacij, ka terih člani so solastniki Sloven skega Hranilnega in Posojilne ga, društva v Strabane, Pa.
Leta 1925 meseca marca se je v naši naselbini ustanovilo hranilno in posojilno društvo
Duluth, Minn, Vsem članom in članicam društva North Star, št. 197 J S. K. J., ki niso bili na letni seji navzoči, sporočam, da sem bil podpisani izvoljen za tajnika tega društva. Sklenjeno je bilo, da mora vsaki član
-
rT~
“JVoiJa Doba"
GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE Lastnina Jugoslovanske Katoliške Jednote
IZHAJA VSAKO SREDO
Cene offiuov po dogovoru.
V<roi^«M m 7 te Utno; ta netlana (1.50; ta inozemstvo $2.
'	T	OFFICIAL ORGAN
of the
SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION, Inc., Ely, Minn. and Hut>tuihe.d by tk* South Slavonic Catholic Union, Inc.
ISSUED EVERY WEDNESDAY
Smmscriptiom for	t.72	per	year;	nonmembers	$1.50
Advertising rate« on agreement
NOVA DOBA.
Naslov za vse, kar se tiče lista:
6117 St. Clair Ave.	Cleveland,	O.
VOL. XIII.
NO. 2
Soncu naproti
VSAK PO SVOJE
(Nadaljevanje s 1. strani)
da bi se kje na svetu našla ženska, ki bi priznala, da je grda. Vpisnina in mesečna članarina je pet dinarjev. Jaz nameravam klubu poslati kar 60 dinarjev skupaj.
*
Na starega leta večer, na novega leta dan ter še dva dni in dve noči potem me je zelo bolela glava. Pa moram takoj izjaviti, da ne od pijače, kar je res žalostno. Saj, če bi me bila bolela od pijače, bi pač vedel, ker ne bi bilo prvič, in, upam, da tudi zadnjič ne. Glavobol v znamenju alkohola je nekako častno trpljenje, kot za domovino, za obmejne rojake ali za govornike na banketih in surprise parties. In pri pijači človek sam plača za svoj glavobol, zato ga sme tudi s ponosom nositi postrani ali kakor hoče. Tak glavobol bi se bil spodobil za novoletno sezono, in mnogi I so ga bili tudi do stoprocentne solventnosti deležni, toda ne
jaz.
Moj glavobol sem dobil brezplačno, in sam ne vem kje, kako in zakaj; niti ne vem, če je bil kavkaškega pokolenja. Pa sem ga pasel vse novoletne praznike in študiral kaj bi z njim. Dohtarju, ki mu je dal neko čudno latinsko ime, sem dejal, da mu naj da najgrše ime, kar jih premore Herodo-žev in Pilatužev jezik, češ, morda se bo mrha ustrašil lastnega imena in zbežal.
Ko sem končno v idealnem jesiharskem razpoloženju zlezel iz postelje, sem šel tja, kjer Bog roko ven moli. Tam sem srečal prijatelja Caheja, kateremu sem brž zaupal mojo afero s čudnim novoletnim glavobolom. Cahej je drugače dober fant, samo pijače ne more videti in v dohtarje ne verjame. Pa me je odločno naskočil:
“Tisto latinsko ime, ki ga jc dohtar dal tvojemu glavobola je bunk. Glavobol je bil čisto iz drugih virov. Ali ne veš, da je bil na sliki slavne delegacije, ki je bila priobčena v Novi Dobi z dne 30. decembra, tudi tvoj ksiht? Ali ne veš, da si v isti številki povabil vesoljno članstvo, da lahko, za zaprtimi vrati in brez prič, obunka vsakega, ki ga najde na sliki, če ima kakšno pertožengo napram njemu? Ali si moreš misliti, koliko bunk je priletelo na tvojo naslikano bulico in od tam po kakem neznanem nam potu
celih deset let. Zakopani zaklad je našel šele lanskega oktobra, toda bankovci so bili močno strohneli. Zvezni za-kladniški urad pa je še vendar mogel najti toliko prilično dobro ohranjenih koščekov bankovcev, da bo farmerju nadomestil vsaj del zaklada.
Nekje v Oklahomi je Mrs. A. L. Brannon pred dvajsetimi leti izgubila svoj demantni prstan. Lani je pulila korenje na svojem zelenjadnem vrtu in na enem izpuljenih korenčkov je bil lepo in trdno nataknjen njen pred dvemi desetletji izgubljeni demantni prstan. Korenjevo seme je bilo nedvomno padlo nad prstan v zemlji, korenina je pognala skozi istega in se polagoma tako odebelila, da je prstan dobro prižet ostal na korenčku.
V Ovidu, N. Y., je čebela priletela v avtomobil, katerega je vodila Miss Elizabeth Jolley. Ko je deklica skušala čebelo odgnati, je zgubila kontrolo vozila in je trčila v drugi avtomobil, ta je trčil v tretjega in tretji v četrtega. Vsi štirje avtomobili so bili znatno poškodovani. Podobno se je zgodilo Miss Marjorie Lowe v Nebraski, ki je hotela pregnati kobilico, katera je bila skočila v njeno naročje. Pri tem je zgubila kontrolo nad avtomobilom, ki se je zvrnil V jarek, in eden sopotnikov je pri tem izgubil življenje. V Old Saybrooku. Conn., je miš, ki se je pojavila v avtomobilu, povzročila kolizijo, v kateri sta bila močno poškodovana dva avtomobilu.
V East Hamptonu, Conn., je Mrs. Schleidt polagala svojega triletnega fantička k počitku. Razposajeni fantiček je brcal, kakor imajo taka deteta navado, zadel mater v obraz in ji zlomil čeljust. Dobra mamica je morala iskati pomoči v bolnišnici.
—  o----------
DRUŠTVENE IN DRUGE SLOVENSKE VESTI
gih narodnosti. Na španski vladni strani se borijo Francozi, protifašistični Italijani, protinacijski Nemci, Angleži, Poljaki, Čehi, Madžari in Belgijci.
V zračni službi je na strani španskih rebelov 80 procentov Nemcev, 15 procentov Italijanov in 5 procentov Špancev. V zračni službi španske vlade pa je približno polovico Francozov in polovico Rusov ter nekaj malega drugih narodnosti.
Na noto Anglije in Francije, da naj bi bile druge države nevtralne v španski civilni vojni, sta Nemčija in Italija odgovorili, da sta pripravljeni lista vi ti pošiljanje nadaljnih prostovoljcev v Španijo, pod pogojem, da se iz obeh španskih armad odstranijo vsi inozemski vojniki in agitatorji. Kako bi bilo mogoče to izvesti, je seveda veliko vprašanje.
Anglija, ki je imela že do-sedaj znatno število vojnih ladij v Sredozemskem morju, je poslala tja nadaljne vojne ladje. Angleških vojnih ladij je zdaj v Sredozemskem morju nad 150. Istočasno je francoska vlada poslala močan oddelek svoje vojne mornarice “na manevre” v južni Atlantik, to je v bližino Španije.
Dalje se poroča, da namerava Mussolini poslati nadaljno vojaško pomoč španskim rebe-lom, ter da so nemške čete v španskem delu Moroka, odkoder nameravajo prodirati v francoski del Maroka. Francoske garnizije v Moroku so v vojni pripravljenosti.
Za posest Madrida so se sko-ro ves teden vršili krvavi boji, toda vladne čete so še vedno v posesti istega. Vlada je izdala strog ukaz, da mora vse civilno prebivalstvo, ki ni potrebno in sposobno za obrambo mesta, nemudoma zapustiti Madrid.
------o-------
PRVOTNI NASELJENCI V AMERIKI
-
Jugoslovanska Katoliška Jednota v Amerik
— -
ELY, MINNESOTA
GLAVNI ODBOR
a) Izvrševalni odsek:
Predsednik: PAUL BARTEL, 225 N. Lewis Ave., Waukegan, 111.
Prvi podpredsednik: JOSEPH MANTEL, Ely, Minn.
Drugi podpredsednik: PAUL J. OBLOCK, R. D. 1, Box 153, Turtle Cree> Pennsylvania.
Tretji podpredsednik: FRANK OKOREN, 4759 Pearl St, Denver, Col« četrti podpredsednik: JOHN P. LUNKA, 1266 E. 173rd St., Cleveland, *■ Tajnik: ANTON ZBAŠNIK, Ely, Minn. ,
Pomožni tajnik: FRANK TOMSICH JR., Ely, Minn.
Blagajnik: LOUIS CHAMPA, Ely, Minn.
Vrhovni zdravnik: DR. F. J. ARCH, 618 Chestnut St, Pittsburgh, P>• Urednik-upravnik glasila: ANTON J. TERBOVEC, 6117 St. Clair AV(
, Cleveland, O.
b) Nadzorni odsek:
Predsednik: JOHN KUMŠE, 1735 E. 33rd St., Lorain, O.
1. nadzornik: JANKO N. ROGELJ, 6401 Superior Ave., Cleveland, O.
2. nadzornik: FRANK E. VRANICHAR, 1812 N. Center St., Joliet, III
3. nadzornik: MATT ANZELC, Box 12, Aurora, Minn.
4. nadzornik: ANDREW MILAVEC, Box 31, Meadow Lands, Pa.
r__________________________________________________________________
t GLAVNI POROTNI ODBOR:
Predsednik: ANTON OKOLISH, 1078 Liberty Ave., Barberton, O.
1. porotnik: JOHN SCHUTTE, 4751 Baldwin Ct., Denver, Colo.
2. porotnik: FRANK MIKEC, Box 46, Strabane, Pa.
3. porotnica: ROSE SVETICH, Ely, Minn.
4. porotnik: VALENTIN OREHEK, 264 Union Ave., Brooklyn, N. Y. (
Jednotino uradno glasilo:
NOVA DOBA, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
Vse stvari, tikajoče sc uradnih zadev, naj se pošiljajo na glavnega tajni* denarne pošiljatve pa na glavnega blagajnika. Vse pritožbe in prizive naj se J slovi na predsednika porotnega otilx ra. Prošnje za sprejem novih članov, proM? zn zvišanje zavarovalnine in bolniška spričevala naj se pošiljajo na vrhovni zdravnika.
Dopisi, društvena naznanila, oglasi, naročnina nečlanov in izpremembe J! slovov naj sc pošiljajo na naslov: Nova Doba, 6117 St. Clair Ave., Cleveland,'!
Jugoslovanska Katoliška Jednota v Ameriki je najboljša jugoslovanska % varovalnica v Zedinjenih državah in plačuje najliberalnejšc podpore svojim član®! Jednota je zastopana skoro v vsaki večji slovenski naselbini v Ameriki, in W hoče postati njen član. naj se zglasi pri tajniku lokalnega društva ali pa T piše na glavni urad. Novo drm-tvo se lahko ustanovi z 8 člani belega pleni®*! neoziraje se na njih vero, politično pripadnost ali narodnost. Jednota spreM tudi otroke v starosti od dneva rojstva do 16. leta in ostanejo lahko v nila^1 skem oddelku do 18. leta. Pristopnina za oba oddelka je prosta.
Premoženje znaša nad $2,000,000.00. Solventnost Jednote znaša 112-4'.
NAGRADE V GOTOVINI
ZA NOV OPRI DOBLJEN E ČIjANE ODRASLEGA MLADINSKEGA ODDELKA DAJE J. S. K. JEDNOTA GRADE V GOTOVINI.
Za vsakega novopridobljenega člana mladinskega delka je predlagatelj deležen 50 centov nagrade.
Za novopridobljene člane odraslega oddelka pa so t lagaf.elji deležni sledečih nagrad:
za člana,	ki	se	zavaruje	za	$ 250.00	smrtnine,	$1.00	nagij
za člana,	ki	se	zavaruje	za	$ 500.00	smrtnine,	$1.50	nagt
za člana,	ki	se	zavaruje	za	$1000.00	smrtnine,	$3.00	nagi
za člana,	ki	se	zavaruje	za	$1500.00	smrtnine,	$3.50	nagf
za člana,	ki	se	zavaruje	za	$2000.00	smrtnine,	$1.00	nai
  ........
Doli na jugu, onstran ravnika, imajo prebivalci južne zemeljske poloble zdaj visoko poletje, kakršno je pri nas v začetku julija. Kraje tam doli obseva sonce navpično in jim daje polno mero gorkote. Nas tu na severni zemeljski polobli pa pride sonce pogledat le za par ur na dan, in še takrat nas gleda postrani, kot da si nismo na roke. Mnogokrat pa nam še tisti kratki in medli sončni sij zakrijejo megle ali snežni viharji.
Nič čudnega ni torej, če si v teh mrkih zimskih dneh marsikateri izmed nas zaželi iti soncu naproti v kraje, kjer se smeje pomlad ali poletje. Nekateri redki posamezniki si zamorejo to privoščiti in si tudi res privoščijo, toda- mi nismo med tistimi in najbrž nikoli ne bomo. Ne preostaja nam torej nič drugega, kakor da potrpežljivo čakamo na povratek sonca.
In sonce bo prišlo. Prav za prav se že vrača k nam, ker je že prešlo svoj zimski obrat. To se praVi, sonce se ne pomika k nam, ampak zemeljska os se je že pričela tako obračati, da bo severna zemeljska polobla vedno bolj in bolj izpostavljena direktnemu sončnemu siju. To pa bo spet privabilo pomlad in poletje v naše kraje. Že-gremo soncu naproti, kajti naša severna zemeljska polobla se je pričela nagibati proti njemu. To naj nam bo v bodrilo, da ne bomo obupovali v mrzlih in neprijetnih zimskih dneh.
Kdor more, stori prav, da vjame vsak sončni žarek, ki nam ga nudi zimska sezona. Prav je pa tudi, da posebno v teh časih še na druge načine iščemo sonca. To umetno sonce je dobro duševno razpoloženje. Ne pozabimo, da dobro duševno razpoloženje blagodejno vpliva tudi na naše telesno zdravje. Tako sončno duševno razpoloženje najdemo v družbah, zabavah in drugih razvedrilih, ki so po naših okusih, pa tudi v kultiviranju pravega prijateljstva. Brez prijateljstva bi bil svet ena sama pusta zima. Človek brez prijateljev ne more biti srečen, pa če je do vratu zasut z denarjem.
V resnici zlobnih ljudi je primeroma malo na svetu; dobri so v veliki večini. Vsled tega si v normalnih razmerah skoro vsak dober in pošten človek najde prijatelje. Obdržati pa more prijatelje le tisti, ki zna in hoče sam biti dober prijatelj, ki zna malenkostne nevšečnosti pregledati, ki ne sumi prijatelja slabih ali sebičnih namenov, dokler nima pravih vzrokov za to, in ki je sam toliko možat, kolikor pričakuje tega od drugih. Prijateljstvo ne more biti enostransko, to se pravi, zanj mora biti vedno nekaj žrtev od obeh strani. Seveda, kdor pa hoče prijatelje le izrabljati v svoje sebične namene, bo kmalu ostal sam. -
Resnica je, da najdemo povsod nekaj ljudi, s katerimi je težko ali nemogoče izhajati. K sreči so te vrste ljudje redki, vendar eksistirajo. Take je najboljše puščati v miru in se jih izogibati. Kaj bi se prepirali, ko je življenje tako kratko in svet tako velik!
Naše društveno življenje nam daje mnogo prilik za kultiviranje prijateljstva. Na društvenih sejah in prireditvah se mnogokrat snidejo sorodne duše, v kateri se razžare pra-va prijateljstva. To je toliko lažje, ker naša podpoina dru-štva so skupine, ki so se prostovoljno združile za medsebojno pomoč. Vsak, ki vstopi v podporno društvo, ve, da bo od drugih podpiran, če bo potreben, da bo pa tudi on podpiral druge, če bodo potrebni. Nekaj je pač sebičnosti v tem, toda ne toliko, da bi škodoval? ali da bi kalila prijateljstvo.
Bratje in sestre, skrbimo, da bo naša j. S. K. Jednota najbolj sončna in najbolj prijateljska organizacija v tej deželi. K temu bomo prispevali in pripomogli, če se izogibljemo nepotrebnih prerekanj in prepirov in če skušamo po naših prilikah preprečiti vsako krivico napram posameznikom in napram skupni organizaciji. Nestrankarski sistem iiaše organizacije nam daje za to zelo dobro podlago, ker nas navaja, da spoštujemo prepričanje vsakega, pa bilo tako ali tako. Ako bomo ta navodila lojalno upoštevali, more biti le v čast in korist nam in skupni organizaciji.
Vedno bi morali pomniti, da so pravila tako dobra, kakor dobri so člani, ki naj bi jih upoštevali, da je Jednota tako dobra, kakor dobri so njeni člani.
Sončno, prijateljsko razpoloženje v organizaciji, ki temelji na trdni finančni podlagi in ki je priznano poštena in točna organizacija, je najboljša vaba za nove člane. In taka je ter naj ostane naša J. S. K. Jednota.
S to zavestjo stopimo v novo leto in na podlagi te zavesti se lotimo novega dela. Letošnje leto se bo vršila druga mladinska konvencija JSKJ, in od nas je odvisno, da bo še bolj uspešna, kakor je bila prva. Že zdaj vzemimo v seznam vse prospektivne nove člane, ki jih upamo pridobiti, da bo nasa tozadevna aktivnost kot jarki sončni žar poplavila vso deželo, kakor hitro nam bo glavni odbor predložil načrte in pogoje. Pojdimo soncu naproti!
levizija, to veš; da je telepatija, tudi veš! In kdo more reči. da ni kakega procesa, po katerem se lahko premišajo tudi bunke s slike na original? Jaz sam popolnoma prepričan, da je tudi taka sila, same ne vem, kako bi jo imenoval, še najprimernejše ime bi morda bilo telebunkija!”
Cahej je prenehal, zvrnil čašo rakije in me vprašajoče pogledal. Jaz pa sem si podprl brado, zazrl se v neznanega .junaka pri bari in vzdihnil: “Now, I wonder ...”
A. J. T.
(Nadaljevanle s 1 utrant.)
priredi primerno slavnost, podrobnosti katere bodo pravočasno objavljene.
*
Častno članarino S. N. Čitalnici v Clevelandu, O., v znesku $6.00 je poslalo društvo Lunder Adamič, št. 20 SSPZ.
RAZltO IZ AMERIKE IN INOZEMSTVA
NENAVADNE NEZGODE LETA 1936
(Nadaljevanje s 1. strani.)
Ako pes ugrizne človeka ni nič nenavadnega, toda v Shreve•• portu, La., je dveletni Larry Cobb odgriznil rep domačemu psičku. Pes je cvilil, ker ga je bolelo, toda druge nesreče ni bilo. V Atlanti, Ga., je pa 17-mesečni Jack Bone odgriznil kos precej velike nestrupene kače. Jacku ni nič škodovalo, toda kača je poginila.
V York countyu, Pennsylvania, je neki farmer zakopal za okrog $6,000 v bankovcih nekje na svojem posestvu. Pozneje se ni mogel spomniti natančno kraja, kjer je bil denar zakopal in ga ni mogel najti
fNadallPvanle r 1. «t,ranl>
RAZNI BOGATAŠI so pred novemberskimi volitvami izjavljali, da se bodo izselili v inozemstvo, če bo Roosevelt ponovno izvoljen, češ, da vsled prevelikih davkov v Zedinjenih državah ne bodo mogli dihati. Po volitvah so lepo tiho in jim ne pride na misel, da bi se izselili, ker dobro vedo, da so v inozemstvu davki neprimerno večji kot v Zedinjenih državah. Javni dolg v Zedinjenih državah znaša 34 tisoč milijonov dolarjev, in če bi se razdelil na vse državljane enako, bi prišlo $266 na vsako osebo. V Franciji bi prišlo od tako razdeljenega javnega dolga $517, v Angliji pa $761 na osebo. Obresti od javnih dolgov znašajo letno v Zedinjenih državah $6.45 na osebo, v Franciji $16.31 in v Angliji $22.83.
NA HOLANDSKEM se je dne 7. januarja poročila pre-stolonaslednica Julijana, edina hčerke kraljice Viljelmine. Ženin je nemški princ Bernhard zu Lippe - Biesterfeld.
CIVILNA VOJNA v Španiji postaja z vsakim dnem bolj mednarodna vojna. Poroča se, da je med španskimi rebeli nad 30,000 inozemcev, na vladni strani pa okrog 20,000. Na strani rebelov je okrog 14,000 Nemcev, 12,000 Italijanov, 4,-000 Portugalcev, več tisoč Ircev in nekaj pripadnikov dru-
t
r
i
a
F
1:
t
r
v
t
i s r f e
ii
f
d
n
d
s
ii
(NadRHevanJe s t stranl>
1607 so bili nemški naseljenci ob obali New Englanda, v New Yorku, Massachusetts, Virginia in Carolina. Bili so večinoma izurjeni delavci, tkalci, steklarji, mlinarji. Nekateri izmed njih so kasneje postali sadilci tobaka v Virginiji in Marylan-du. V teku sedemnajstega stoletja so se Nemci dobro naselili ob zalivih rek Hudson in Delaware. Dne 6. oktobra 1683 je v Philadelphijo priplula mala jadrnica, ki jo nazivajo “nemško Mayflower.” Privozila, je skupino nemških Menonitov. Eden izmed njih, Franz Daniel Pastorius, ustanovitelj German-towna, je slovel kot največji učenjak tedanje Amerike. Proti koncu sedemnajstega stoletja je neki Jakob Leisler, doma iz Frankfurta, bil na čelu revolucije proti newyorškim veleposestnikom. Prišel je vsled re volucije na mesto governerja končno pa na vešala.
T a k o z v a n i Pennsylvania Dutch je ena izmed malo narodnostnih skupin v Ameriki, ki je ohranila jezik svojih priseljenih prednikov.
Poljaki trdijo, da je njihov rojak, Jan iz Kolna, kot poveljnik neke danske ladije, dosegel te obali dvanajst let preje, predno je Kolumb našel zemljo ob tej strani Atlantika. Naj bo to res ali ne, dejstvo je, da so bili Poljaki prvi naseljenci Jamestown kolonije v Virginiji. Poljake najdemo tudi med nizozemskimi naseljenci Manhattana v sedemnajstem stoletju. Sandusky, Ohio, je bil baje poimenovan po nekem poljskem naseljencu, Sedowski, ki je tam živel več kot 200 let nazaj.
Istočasno s prvimi nizozemskimi naseljenci se je veliko število Francozov priselilo v ameriške kolonije. Deloma so bili to Valonci (francoski Belgijci), ki so prišli z Nizozemci,
ali večino so tvorili francoski kaivinisti, takozvani hugenotje. Ti poslednji so bili skoraj vsi tovarnarji, trgovci in izurjeni rokodelci. Naselili so se v New England, Pennsylvania, New York in na jugu; v Carolinah so postali hrbtišče plantažnega sistema poljedelstva.
Sedemnajsto stoletje je tudi zagledalo prihod prvih židovskih naseljencev, prignanih na te obali po tedaj običajnem verskem preganjanju. Bilo je portugalskih židovskih beguncev iz Brazila in ti so se naselili najprej v New Yorku in potem v Rhode Island, ki je bilo tedaj zavetišče verskih pregnancev. Nekateri Židje so se naselil v Marylandu.
V splošnem se misli, da je rusko priseljevanje začelo v razmeroma zadnjem času. Vendarle ime Nikolaja Petroviča Rezanova, ruskega odkritelja in potovalca, priča, da so Rusi igrali svojo vlogo že pred 130 leti ob pacifični obali. Rusi so se tedaj naselili okoli Port Ross v Californiji. Rezanov je imel ambicijo pridobiti vso pacifič-no obal za Rusijo in razširiti “Rusko Ameriko” od Alaske pa doli do juga.
Pa tudi druge narodnostne skupine morejo pokazati na naseljence v prvi dobi naseljevanja. Čehe so imeli že v kolo-nijalni Ameriki. Čeh Augustine Herrman je ustanovil naselbino Bohemia Manor v Marylandu. Izmed Jugoslovanov so misijonarji bili morda prvi naseljenci. S Španci je prišel jezuit Končak (Gonzales) in napravil prvo mapo Južne Californije. Sledili so drugi hrvatski in kasneje znani slovenski misijonarji, pravcati pionirji v severo-srednjem zapadu. Dalmatinski mornarji so prav kmalu v ameriški zgodovini zagledali obali Atlantika in Pacifika. Tudi Mala Azija je prispela h kolonialnemu prebivalstvu, ko so privedli malo število Armencev, Perzijancev in Grkov kot izvedence v sviloreji in vino-gradstvu.
Prvotni ne-angleški nase1' ci so biii skoraj povsem ^ birani in navada, da se inlf angleži, je zakrila njihov4 in potomstvo pred očmi mw zgodovinarjev.—FLIS. # -------------o-------
ODMEVI IZ RODNl KRAJEV
(Nadaljevanje * orve straol'
javila policiji, ker je o\ ni pojasnil svoje poatopfj tem, da je delavki izdrl zobe, ker ji je pri zobozdlf ku jamčil kot porok za 2'; 500 dinarjev, ki ga pa def ni plačala. Zadeva se bor čala pred sodiščem.
H
Rojstvo v vlaku. Nedavj je z dolenjskim vlakom v proti Ljubljani neka žena i*] lice Grosuplja, namenjena j rodnišnico. V vlaku pa | zatekle bolečine in v hudi1, čih se je umaknila iz ku Na lepem je zagledal luč : droben fantek, ki pa se je! megli materi že naslednj1! izmuznil iz vlaka in padel-vagon. Na srečo je tedaj j pravkar stal ra postaji iflj da mati je imela še dovolj da je priklicala sprevodnih se je nemudoma sklonil po| in tik pred odhodom dvigaj vorojenčka. Na dolenjske^ lodvoru je mater in sinčki*] čakoval rešilni avto, da jj pelje v bolnišnico.
Do smrti se je preobjedl' lin. V Gačniku pri Jaren' nenadoma umrla 561etna rica Ivanka Pišlerič. Ž1 njene nagle smrti ;so or° uvedli preiskavo, pri kate je ugotovilo, da sta bili P* ca in njena hčerka pova' na pojedino kolin. Hčerki ne niso nič škodovale, pač mati očividno zavžila prev« linskih dobrot, da ji je 58 tega počil želodec in je 11 S tem se je izkazala neresu'
■ govoric, da je Pišleričeva P la žrtev zastrupljenja.
r
t:
n
d
ti
n
tl
is
E
ti
s
tl
tl
s
.
il
11
B ENGLISH SECTION OF H ▼" Oi1»cialOrgdn V
of the
South Slavonic Catholic Union.
AMPLIFyiNG THE VOICE OF THE ENGLISH SPEAKING MEMBERS
A
sel
n1i
ytl
11)»:
CURRENT THOUGHT Contrary to General Belief
Happily, all this talk about our Slovene-speaking members not wanting to give the English-speaking members a break in the management of the SSCU is mostly inflated myth.
No better proof is needed to explode this general misunderstanding than to look over the list of delegates who attended the 15th quadrennial convention. On paper as published in the Nova Doba they were just so many names, but if their ages were given, and the number of American-born, the proportion would surprise the great majority of readers.
The largest per centage of English-speaking delegates, who are also gifted to speak the Slovene tongue, came from the senior lodges, some of whom elected two joung delegates. Other branches sent as representatives one English-speaking and one Slovene-speaking. This added to those representing the English-conducted branches presented a formidable group of young men and young women who expressed themselves on the convention floor.
The larger majority of our members are Slovene-speak-•ng. Yet when the time arrived to decide as to who shall formulate the policy for the next four years, our members did not hesitate to elect young blood as delegates to the most important national assembly within our Organization.
To the credit of the young men and young women, delegates to the 15th assembly, it may be said that they strived to their level best to justify the confidence placed in them by their seniors.
Perhaps years back, when the SSCU was just beginning to implant itself firmly in the fraternal field, some ot the English-speaking element, those with years of American heritage, might have frowned upon the efforts of the immigrants—better known as foreigners, “kreiners”, etc.
But, in later years, when constructive ideas were carried out in a decided advantage to all members—when the gfi true quality of the membership manifested itself in the many unselfish acts of chai ity and a helping hand when one Was most needed, then our fraternal was given proper recognition.
By this time our brothers and sisters who organized the SSCU, keenly resented the unfriendly attitude of the American-born. And when the latter strived to contribute their efforts and energies to the cause, it was taken with suspicion and distrust. The accomplishments were guarded jealously against possible unintentional, misgivings.
When the boy and girl of Slovene descent began to •each the adolescent state, our seniors looked forward to tfle time when their offsprings would carry on the work so nobly begun. The seniors helped to organize English-con-ucted branches, contributed money from their own lodge reasury, transferred some of their members, and helped in many other ways, mostly through personal contact, to give e youngsters a real opportunity to get organized.
That this spirit of unselfishness is still at a high pitch demonstrated by the proportionately large number or nglish-speaking delegates who attended our last convention.
A Bit Here and There
Nl
aO>
1
i
z1
del
bo
Lorain, 0.—With the first half of the current bowling season already gone, it is high time that the lodge bowlers get together and reorganize the bowling team. It has been pretty hard for some of the fellows to get together because of the different shifts that interfere. Then most of the fellows have been busy bowling for the different leagues that have been in progress. As time marches on, we have the younger generation coming up. So all those interested in bowling please attend the monthly meeting Sunday, Jan. 17, after which time we will discuss plans for reorganizing the team. Then how about the/ ladies? I know that there are some good lady bowlers in our midst, so, come on, you, too, ladies. Or perhaps you would like to have the Joliet ladies tell how much fun it is. Are you going to be there Sunday?
At the meeting held Dec. 20 elections were held. Joseph Jere was unanimously re-elect-ed president, as were the rest of the officers. Officers for 1937 are as follows: Joseph Jere, president; Louis Balant, vice president; Matt Ostanek, secretary; Frank Jancar Sr., treasurer; Frank Jancar Jr., recording secretary; Miss Hermina Zortz, Joseph Zgonc and Andrew Mejak, trustees, and Frank Jancar Jr., athletic su-
I .
pervisor. The year 1936 haS| been a very successful one for the lodge, so let’s make 1937 even more so.
Besides being official organ of the SSCU, Nova Doba also makes an excellent bureau for missing persons, receiving a response direct from the party within a week. But I have been wondering whether it would have done any good before Ernie was found. Congratulations, Esquire Palcic!
Frank Jancar Jr., Rec. Sec’y, No. 6. SSCU. ---------o-------
av
iJ
ia ■
4
Jtlif
k«|
11Č
je
lnj>
idel
:laj|
ins
jlj I
Inin
po
igii'
ike*
ičk»
A
jedJj
i-eii'j
na I
orfl
«ite
i P>
jva'
jrki
)ač
rev*
e e
esif
va
While the personnel of the present supreme board consists of members who are acquainted with both languages, lJe trend at the 15th quadrennial convention was to increase the English-speaking representation who could also understand some Slovene.	...	,	.
The new supreme board which takes otrice this yeai consists of seven officers who presumably have been born m the States, and who have attended public schools including universities.
Certainly this is convincing proof that our Slovenespeaking members are far from being selfish insofar as the management of the SSCU is concerned. They are liberal in their efforts to show to the younger set that they invite their opinions and ideas.
Lodge No. 78
Lodges Hold Joint Banquet Jan. 31 in S. N. Home
l.
‘B'RIEFS
With the Cardinals
Annual meeting of the SSCU Supreme Board will start Saturday, Jan. 30, 1937, at the Union’s home office in Ely, Minn. Both the old supreme board and the new one elected at the 15th quadrennial convention held in Cleveland last year will be on hand. Supreme trustees will commence their regular audit of books on Monday, Jan. 25.
Range SSCU Lodges interested in basketball will meet through their representatives at the Union’s headquarters in Ely, Minn., on Sunday, Jan. 17. Purpose of the meeting, which has been called together by Stan Pechaver, is to discuss plans for the annual Minnesota State SSCU Basketball Tournament scheduled to take place in Gilbert sometime in March. Little Stan is in charge of the tournament this year.
Pathfinders vs. Pathfinders.
Sunday, Jan. 17, the Cleveland Pathfinders bowling team of the Cleveland SSCU Bowling League will journey to Go-wanda, N. Y., to engage in a match game with the Pathfinders Lodge, No. 222, SSCU, team. The Cleveland outfit will be led by Frank “Samson” Drobnič, captain. Other members of the squad to make the trip are: P. Krall, V. Drobnič,
J. Koren, M. Molk and perhaps Lindy Kotnik. S r ■ T’^
Highlight of the General Motors strike in the Cleveland division, where a large percentage of employees in the Fisher Body plant are Slovenes, was a letter sent by the G. M. officials to workers asking them to sign an enclosed card which stated in effect that the workers were satisfied to return to employment under the conditions which prompted the strike. The local labor union strenuously urged the employees not to sign the return card.
A capacity record crowd
filled the auditorium of the Slovene National Home Saturday, Jan. 9, when the Cleveland Interlodge League held its ninth anniversary dance. Among the sport celebrities present werei Steve O’Neil, manager of the] Cleveland Indians of the American Baseball League; Zvonko Kvaternik, Kansas University football star of Kansas City, Kas.; Johnny Mervar, playing with the Canton (O.) team, and others. Judge Frank J. Lausche, who took office on the Common Pleas bench this year, spoke from the stage during the intermission. H. Martin Antončič presented the various speakers.
Charlie Lausche was one of
the four keglers who bowled in the finals of Cleveland’s match game bowling elimination last Sunday. The other three, Joe Kissoff, Eddie Kawalics and Stanley Rada, survivors of a field of 30 who started in the trials Nov. 29, rolled six games each to decide who shall represent Cleveland in sectional trials leading to a crack at the national title.
Every Wednesday evening,
at 11 o’clock, results of the Cleveland Interlodge League basketball games are being
Struthers, O.—Now that the holidays are over we hope everyone has resolved to make this year the best. We hope everyone resolves to attend every meeting and to enroll new members.
We certainly hope the juvenile members of our branch enjoyed our little Santa Claus, Bobby Micholic, who presented each member with a gift.
The election of new officers was about the same, excepting that Molly Slabe replaced Frank Glavic as vice president, and that Rose Slabe replaced Stanley Pogačnik as trustee.
Here is an extra added flash: Mrs. Jennie Glavic announces the engagement of yours truly to Rudy Cikulin of Youngstown, O., son of Mrs. Theresa Cekuline. Mrs. Jennie Glavic also announces the engagement of her son, Frank, to Anne Krammarich, daughter of Mr. and Mrs. Joseph Krammarich of Youngstown, O.
Until we meet again through our official organ I will say: May you all have a healthier and a more prosperous year.
Jennie Glavic,
No. 229, SSCU.
i National SSCU |	Athletic	Board
i
Editor’s Note: The following list of athletic supervisors is incomplete and more are to be added as lodge secretaries make their reports.
MINNESOTA Joseph Kovach, 342 E. Sheridan St., Ely, Minn., Lodge No. 1.
Stan Pechaver, 648 E Camp St., Ely, Minn., Lodge No. 2.
Joseph Sayovetz, 738 E. Camp St., Ely, Minn., Lodge No. 184.
Anton Zaverl. R. 1. Bex 68, Ely, Minn., Lodge No. 200.
PENNSYLVANIA Frank F. Pezdirc, 427 Schuylkill Ave., Heading, Pa., Lodge No. 61.
L. P. Boberg, 5414 Carnegie Ave., Pittsburgh, Pa., Lodge No. 196.
Theodore Kukich, Box 42, Export, Pa.
Lodge No. 218.
Joseph Yearn, R. D. No. 1. Turtle Creek, Center, Pa., Lodge No. 221. Stan Progar, 400 Center St., Springdale, Pa., Lodge No. 228.
OHIO
Frank Jancar, Jr., 1686 E. 32d St., Lorain, O., Lodge No. 6.
Frank Drobnič, 1117 E. 64th St., Cleveland, O., Lodge No. 180.
George Kovich, 19021 Shelton Ave., Cleveland, O., Lodge No. 186.
Je- Struna, 1190 E. 61st St., Suite 2, Cleveland, O., Lodge No. 188. ■
Frank E. Glavic, 26 Prospect St., Struthers, O., Lodge No. 229.
NEW YORK Ilenry Zuzek, Broadway Rd., Go-wanda, N. Y., Lodge No. 223.
ILLINOIS Martin Zunec, 1024 Park Ave., North Chicago, 111., Lod^e No. 94.
WEST VIRGINIA Frank Sluger, Box 428, Thomas, West Virginia, Lodge No. 108.
--------O---------
Peacock feathers are considered unlucky.
 o--------------
The Federal Office of Education (Department of Interior) has a special library of	more
than 200,000 volumes on	the
educational history of the world. So complete is this library on education that the world’s largest library, the usually self-contained Library of Congress, is among its daily borrowers.
broadcast over Station WGAR by Norman Stein of the Recreation Department. The SSCU is represented by George W ash-ington Lodge, No. 180.
Miss Sunderland of the Cleveland St. Clair-E. 55th St. Library spoke over Station WJAY last Tuesday, giving a brief sketch of the colorful European background of the Yugoslavs and Slovaks and the influence this has had on their love of music, drama and art.
Exemplify Meaning of True Fraternalism in Time of
Need
Joliet, 111.—Taken ill with the flu, followed by pneumonia, resulted in the death of Sister Frances Kosicek on Sunday, Jan. 3, 1 a. m., at St. Joseph’s Hospital. Interment took place at St. Joseph’s Cemetery on Tuesday, Jan. 5.
A Beautiful Yet Sad Picture
Sister Kosicek is the first of the Ladies of the SSCU, auxiliary of SS. Peter and Paul Lodge, No. 66, to leave for the great beyond. She was very well liked by all her sister members, and to show their feelings in a fraternal and individual way, they attended the funeral in a body, acting as escorts in a line of profoundly bereaved of the deceased. The Ladies of the SSCU certainly paid a fine tribute to one of their sister members, in fact such a one that words fail to describe. One that is present feels the emotion, and words never do justice to the entire picture.
Six young men acted as pall bearers, while the lodge in general was represented by six honorary pall bearers—an indication of the deep loss felt by the members toward a 100 per cent SSCU family, who were grieved beyond words.
If ever a fraternal body displayed its spirit toward a member while ill, and to the bereaved relatives when confronted with the passing of a member of the family, the Ladies of the SSCU and SS. Peter and Paul Lodge in general certainly exemplified the meaning of true fraternalism.
May she rest in peace.
John L. Jevitz, No. 66, SSCU.
Winter Sporting
WITH LITTLE STAN
Ely, Minn.—Beautiful white flaky snow coupled with frigid temperatures was ushered into this beautiful Arrowhead country these past few weeks, and has marked the faces of many local people with a rosy, healthy red. It is cold, but, yet, people dress for the weather and romp about really enjoying the setting nature has set in her own inimitable winter style.
Little Stan is affected the same way. His long, lean six foot three inch frame just tingles as he begins writing of the winter sports practiced by people throughout this land which can appropriately be named “God’s country”!
To begin the parade of winter sports, let’s go with Little Stan to the ski slide. It is the day of days, a meet in which the best riders in the Northwest will compete. Joe Prvatel is Ely’s star. We arrive at the slide, and find a multitude of people all anxiously awaiting the start of the tourney.
Crack riders are adjusting ski straps and limbering up. Then the tryouts begin. Zooming down the slide, gaining momentum every inch of the way, a rider shoots high into the air, waving his arms and showing perfect grace, to come to a beautiful landing, struggling for balance, than coasting to a perfect stop to complete a perfect jump of 131 feet.
What thrills! Hut Little Stan imagines that he can do the same thing without any trouble. A sympathetic gentleman lends him his skis. Little Stan adjusts the straps, and feeling very much at ease, takes them off, and begins his climb to the top of the slide. Half way up, he glances downward! Like tiny ants, those people below move about, and suddenly Little Stan’s stomach begins to get weak! His head begins to revolve slowly. It becomes nn effort to continue his climbing, but he clenches his teeth and literally forces himself to finish the climb. Soon he is on top, and his long legs begin to| quiver! He adjusts his ski straps, and limbers up!
The starter below signals everything clear . . . and Little Stan looks down. People lined up on both sides ot the slide. What if he should miss the landing? He brushed these thoughts aside and shoved off!
What a thrill—nice and slow at first . . . then gaining speed. His head is spinning . . . comes to the end of the slide, and gathers his muscles for a gigantic leap! Off-he skoots, high into the air! Fifty, a hundred, two hundred feet! He’s lost his form! Skis, arms, and legs dangle momentarily in mid-air. Ah, but what is this! People begin to snicker and finally '■break into a laugh,!
Little Stan did not forget anything this time! He opened the chute of the parachute, and landed beautifully in a nice soft snow pile! Enough is enough for Little Stan, so he sits on the sidelines and watches the nation’s best ski riders soar to new record-breaking heights.
But the next on the program. Tobogganing! A game for everyone! Little Star. ci,im’>s to (Continued on pa;,.- G )
Salida, Colo.—Members of St. Aloysius Lodge, No. 78, SSCU, especially those who failed to attend our last meeting, are hereby notified that at the Dec. 20 meeting it was decided to hold a dance on Saturday, Jan. 16. Each member is compelled to purchase an admission ticket for 50 cents, and each member in forwarding his assessments is required to pay this additional payment.
•This step was considered Necessary in order to meet the lodge expenses for the year ^36. Our members should k-ep in mind that during the Past six years our members ^over paid more than 10 cents u month lodge dues. This is a v?1’y small local due.
I want to take this opportunity to invite our members to
attend in full numbers our coming meeting, which will be held Sunday, Jan. 17, beginning at 10 a. m. Important matters will come up for discussion at this meeting, including the permit for the sale of refreshments. Further details will be given at the meeting.
Antoit Gaber, Sec’y.
How Cold Is Measured
Mercury is the solution used mercury solidifies at 38.8 dein ordinary thermometers. Since grees below zero Fahrenheit, alcohol may be used as a registering agent for temperatures to nearly 248 degrees below zero at which point it crystal-izes. Gas is the medium for measuring lower temperatures.
Butte, Mont.—At the annual meeting of St. Martin Lodge, No. 105, SSCU, it was decided to hold a joint banquet with lodge Western Sisters, No. 100, on Sunday, Jan. 31. Our regular monthly meeting has been changed from Jan. 17 to Jan. 31, and shall commence at 7 p. m. At this meeting will be sworn in the lodge officers of both lodges for the year 1937. Therefore, members of both lodges are cordially invited to attend the joint banquet on Jan. 31.
All members of Lodges Nos. 105 and 190 will be admitted free to the banquet. Wives and husbands, if not members, are also invited and they will be charged an admission of 50 cents each.
I might mention that this banquet shall observe the 25th anniversary of St. Martin Lodge, No. 105, SSCU. The two charter members still I among us are Bros. Martin Evetz and George Sneler. Bro. Martin Evetz was the first president, while Bro. Sneler was the first treasurer. We hope that this pair will be able to attend our 25th anniversary.
To this banquet I also invite our brother editor-manager.
John Petritz, Pres.
G. W.’s Again Play Overtime Game, But Lose 20-18
Cleveland, O. — Whatever record may be established by teams battling for supremacy in the Interlodge League, one record to which the G. W.’s can point to is their overtime contests. This season they already have played three overtime games.
Playing the Spartans of the SSPZ on an even basis throughout the game, the SSCU representative, G. W.-Bukovnik Studio team lost a heartbreaker in an overtime period when Dietz sunk a field goal from the middle of the floor.
Score was 6 to 3 in favor oi the G. W.’s at the first quarter: 8 to 6 still in their favor at the half, and at the third quarter it was 13 to 13, and when the whistle blew, 18 to 18.
Haffner led the attack with 7 points to his credit, followed closely by Dobie with 6. For the Spartans, Charles Wick starred, collecting some 15 points. His shooting of fouls was a sight to see, and one could almost say that this alone defeated the G. W.’s.
v
1
Winter Sporting
WITH LITTLE STAN
(Continued from page 5) the top of the slide—about fifty feet away from the ski slide—and with a gang sits in a 16-foot toboggan. Everybody set, and with a yell, the toboggy scoots off. Coming down the slide with terrific speed, causes your insides to feel sensations! Over 60 miles an hour, and a thrill packed in every second! What fun! On the landing, toboggy coasts to a stop, nearly a mile away from the slide. Everyone shouting, laughing, giggling, and Little Stan was selected to pull the toboggan back to the slide for another ride! Tsk, tsk! What a job! Half way back, Little Stan gives up and with another group heads for the skating rink where a broomball game between the “cops” is in full swing! The way they sweep their way to scores is very funny, and if their wives were there to watch them, there is no question that many a police officer would be forced to stay at home on Saturdays to sweep the floors! Anyway, heh-heh, the game resembles ice hockey, only difference being that the contestants don’t use any skates.
Your feet get rather frostbitten as you stand by watch ing, so you all go into the shack to get warmed up. Anton Seme comes riding by with a team of horses and a sleigh! That gives birth to ideas, and away we go Sleigh packed with nice warm hay, bells jingling on the ’orses and with a “Giddap!” we are on our way!
Singing, shouting, and frol icking about. Leaping on and off the sleigh. Throwing each other in snowbanks, and really raising the devil in every way What fun! Then end up at a cabin, where hot refreshment? are served . . . and dancing . then back to the sleigh . . . anc? jingles back to town! Tn the meantime everyone has had so much fun doing different thing that they just hate to leave— but there you are.
Back into town, and the gang parts, each going his own way One group goes into Mikey’e recreational parlor where they conclude the day with a couple of bowling matches. They rol ’em for a couple hours, and Lit tie Stan knocked ’em over with precision, especially in that las' game when he came through with a 188. Not bad, but could be better. For the last lew weeks, had taken tips from a newspaper column on bowling and to good effect!
On the Range, Ice hockey is supreme. The Virginia Amer icans and the Eveleth Rangers are in the midst of a nip anc tuck race for key positions in the International Amateur Hockey League. Slovenes play prominent parts in the fastest sport in the world. Among . them is Urbiha of Eveleth, Ula sich, Karakas and a number of others. The Duluth aggregation boasts several Slovenes in their line-ups. In fact, the league in its initial season is enjoying great success, and the crowd is certainly following play. Ely fans motor to the nearby cities, and thoroughly enjoy the contests!
The climax of winter in its colorful glory comes in the period preceding Lent, when almost every village, city, town and community, in crowning glory, participates in a gala winter carnival. It is a day of celebration. Winter sports are featured beginning with ski contests, dog “mushing,” skating events, hockey games, “tup o’ war,” broomball, all culm’ nating in a gigantic “frolic ball.” There the coronation of Winter Carnival Queen takes
place. She is selected from a group of girls who have been selling tickets to the annual event, the girl selling the greatest number of tickets being se-ected queen. Prizes are awarded. Then dancing, and King Winter goes into the dog house.
Ely will participate in the annual carnival this year. John Smreker was named general chairman in charge of the second annual affair. Last year the carnival was a great success, and local persons are enthused over the prospects this year.
Results are very noticeable for basketball, especially in SSCU circles. Correspondence between all teams relative to tourney play has been negotiated, and a meeting has been called for Jan. 17 at Ely. There final plans, one way or another, will be completed.
EXTRA! PALCIC LOCATED!
It certainly was good news ;o hear of Ernie Palcic’s location and promotion at Kings Park, New York. Congratulations! And how about a little interview with a successful man? Give us a little “info” on how you do it, Ernie! And now, with almost everything said, Little Stan will turn and give that ski slide another break— or break his neck!
Stan Pechaver, No. 2, SSCU.
Comrades Lose
Waukegan, 111. — Bowling team of Comrades Lodge, No. 193, SSCU, lost their first match game of the season to Stanzeck Bros, of the Stanzeck Alleys. Although the Comrades hit 2768, it was not enough to overcome the series of 2926 produced by the opponents.
Dalinar’s 615, including a single high of 245, was high for the Comrades, while Marty’s 652, with a single game of 238, was tops for the Stan-zecks. Our match game with the Kirn Plumbers has been postponed due to the illness of Matt Kirn.
Comrades’ dance has been postponed indefinitely due to the inability to secure a suitable band. Members	are	re-
quested to please attend the next meeting, as many items of importance will come up for discussion, including the change of the lodge name.
COMRADES
Rode ............. 199	200	191
Dalinar .......... 192	245	178
Belec............. 135	182	150
Podobnik ......... 174	189	157
Mali ..........- 206 161 209
Totals ........ 906	977	885
STANZECK BROS.
Pete ............. 183	203	177
Albie............. 161	200	161
Marty ............ 238	206	208
Buck ............. 219	190	206
Zeke ............. 198	189	187
Totals .....- 999 988 939
Frank Belec.
Where Are You in This List?
Blood and Battle Field
A World War Chronicle BY IVAN MATIČIČ
From the Slovene by VALENTINE OREHEK
(Continuation)
In Berecznika we next come to rest, nd it is here that we learn that Gorica las fallen. Soon upon this comes an official dispatch ordering the 44th to come to immediate grips with the snemy. The lorries drive up and our hree battalions are hastened to the learest railroad depot wherein trains ilready wait to hurry them south. These take different routes to reach heir objective. Some go by way of he Hungarian mountain passes and past Lake Balaton, while others go by way of Vienna. I am on one of the latter.
In Vienna we are greeted by milling nobs who call to us to protect and defend their country. They load us with fruit and other things and we are sure hey stand in greater need of these than we. Privation too has robbed them of that gayety for which they are celebrated the world over. Before we leave them we learn that Roumania has entered the war.
And nov/ we journey toward Maribor, swing around to Beljak into Jesenice and reach the war zone near the Bohinjska Bistrica.
CHAPTER VII HUDI LOG
Trnov above Gorica: Here our regiment lately supplemented by reserves awaits the impending struggle. Our companies take this opportunity to camp wherever desire or fancy lead them: some in the valleys about Trnov, others in the homes in whose kitchens they constitute a nuisance to the fran-ic housewives.
The Trnov Plateau has not yet suffered threat of violence and in consequence its inhabitants still cling to heir hearths. Rumors and scares though are numerous and these do more than anything to shatter the people’s fast weakening morale. We take their misfortunes to heart, for these people are actually stinting themselves to provide us with necessities. This they say is to repay us, if only in a small way, for the sacrifice we are making for them and others. They are obsessed by the fear of approaching calamity and consequently their spirits droop more and more until it pains us to listen to them reminisce on past happiness.
Our gaze is intent now upon Gorica and its immediate environs. Here the Seventh Act of this Great Tragedy is being enacted. Our front line trenches project so closely upon this area that Italian snipers secreted along its edge keep us forever on the alert. Gorica is utterly deserted and under a highly concentrated fire it visibly alters day by day. In Oslavje nad Sabotin it is the same. These two cities have been razed to the ground by Italian bat-eries that have thoroughly borne out heir program. Only we wonder at the poor sense of economy and proportion as round after round pours in'o cities already prostrate.
On Doberdob’s top one can no longer distinguish where the front begins and
leaves off. Here the earth has been ripped out of all its former semblance. The mountains Gabriel, Marko and Sveta Gora loom in the djstange and there, too, all'is hushed! DeatlVbroods terrible and alone.
(To Be Continued)
Schedule of Interlodge League Basketball
Cleveland, O.—The second round of the Interlodge League basketball is well on its way, and judging by the team standings, a merry race for the championship is sure to continue. Below is the complete schedule of remaining games. George Washington Lodge, No. 180, quintet is the only SSCU representative.
Wednesday, Jan. 13
Socas vs. George Washingtons.
Clairwoods vs. Buckeyes.
Serbians vs. Spartans.
Pioneers vs. St. Josephs.
Wednesday, Jan. 20
Pioneers vs. Serbians.
Socas vs. Spartans.
Buckeyes vs. George Washingtons.
St. Josephs, Clairwoods, bye.
Wednesday, Jan. 27
Buckeyes vs. St. Josephs.
Pioneers vs. Spartans.
Clairwoods vs. Socas.
Washingtons, Serbians, bye.
Wednesday, Feb. 3
Serbians vs. Clairwoods.
Pioneers vs. George Washingtons.
St. Josephs vs. Socas.
Buckeyes vs. Spartans. Wednesday, Feb. 10
Washingtons vs. Clairwoods.
Buckeyes vs. Serbians.
Spartans vs. St. Josephs.
Pioneers vs. Socas. Wednesday, Feb. 17
Spartans vs. Clairwoods.
St. Josephs vs. Washingtons.
Serbians vs. Socas.
Pioneers, Buckeyes, bye. Wednesday, Feb. 24
Pioneers vs. Buckeyes.
Washingtons vs. Serbians.
Clairwoods vs. St. Josephs.
Socas, Spartans, bye.
In ancient China the classes of society were sharply divided and were rated according to a fixed system. In some ways the plan was like the New Deal in the U. S. A. For instance:
No. 1 Man was the Professor or brain-truster.
No. 2 Man was the Farmer— and this took in all rural smalltown people, including gardeners, woodsmen and keepers of livestock.
No. 3 was the Mechanic or artisan.
No. 4 was the Merchant or middleman.
No. 5 was the Housewife.
No. 6 was the Menial or hired help.
No. 7 was the Criminal, who lived by violence.
It is interesting to see that these Chinese, even 40 or 50 centuries ago, placed the tillers of the soil at the head of the list, except that the Scholar or learned man ranked one step higher. However, in China the Scholar was not merely somebody who boasted a few college degrees and who claimed to be educated and who tried to lord it over the rest by reason of an assumed superiority The Scholars had to pass through years of deep and trying study and self-discipline.
China has always been spoken of as an “empire” but as a matter of fact it has always been a democracy—a loose confederacy—strange as this may seem to many. The organization of the Chinese people was built from the soil up. Jenghiz Khan, the Mongol leader in the 13th century, built up the greatest fighting machine the world has ever seen. He had a perfect system of murder and plunder. He invaded China a's well as a vast extent of territory reaching as far West as Poland. But he failed to really subdue the Chinese, who showed themselves stronger in their ways of peace than he did in his ways of war. The Chinese have always come up smiling—and it is worth while remembering that they constitute at this time one-fifth of the total population of the earth.
What a superb example they set us Americans*!, We have land which is the richest and most favored on the globe— and still we are a nation of grouches. With all our boasted scientific education, we have not mastered even the rudiments of agriculture. We starve on land which would support millions of Chinese. Instead of being thankful for what we have, we despise it because it isn’t more. The word “gratitude” has been taken out of our dictionary. Nobody dares uphold either this or any other moral virtue. We measure everything by money—and by thus grabbing for the shadow we lose the thing itself, as the greedy dog in Aesop’s fables did. We don’t ever dare mention such homely old tales as Aesop’s fables. Our people seem to have reached exactly the stage of degeneracy that the French people reached a century and a half ago, when Benjamin Franklin went over to Paris as a representative of the colonies. Franklin told a great number of amusing stories —and the sophisticated French, who thought they knew everything—were shocked to learn that Franklin was merely making suckers of them by repeating things from the Bible.
Chinese history and literature are immensely richer than those of any other part of the world. Their culture was ancient when we first started in. The difference is that the Chi-
Teams Begin Third Round of Kegling in the Cleveland SSCU Bowling League
Cleveland, O.—On Sunday, Jan. 10, the Cleveland SSCU Bowling League certainly made a noisy entry into its third round. The Pathfinders, led by “Samson” Drobnic’s onslaught, took three games from the Indians. “Samson’s” former good luck piece was the red pin. The Arrowheads, led by Sisters Elizabeth Stucin and Augusta Guzik, who collected 474 and 476 pins, respectively, made it two out of three from the National Stars. E. Stucin’s game of 206 topped individual performances of the ladies.
The league leading Colorado Sunshine team bowled the league’s toughest quintet, the Pittsburghers, taking two games, one by a small margin of nine pins. Cardinals made it two wins and one loss against the Happy-Go-Luckies. Box scores are published below:
PATHFINDERS
P. Krall  152	135	221
V. Drobnič  176	170	149
. Koren  144	142	126
M. Molk  160	145	187
F. Drobnič  195	218	159
Totals i  827	810	842
ARROWHEADS A. Guzik......‘.	158	164	154
E. Stucin.... 138	206	130
R. Bogolin... 116	112	108
Blind......... 105	105	105
M. Perdan  147	131	123
Totals .... 664	718	620
COLORADO SUNSHINE
F. Sluga..... 161	182	156
A. Vidmar.... 160	169	162
J. Champa  141	159	155
A. Sluga..... 142	208	170
A. Laurich... 191	165	157
Totals .... 795	883	800
HAPPY-GO-LUCKIES
W. Guzik..... 160	172	213
F. Zupančič....	151	149	116
E. Rupert.... 146	104	163
J. Kovitch... 167	100	142
A. Jelercic..:...	150	191	163
Totals .... 774	716	797
INDIANS
C. Mandel  151	168	137
Blind........... 140	140	140
J. Merhar  162	160	163
J. Laurich  184	169	145
G. Kovitch  152	150	177
Totals ........789	787	762
NATIONAL STARS
M. Škufca  107	138	155
C. Stucin  112	95	113
Blind .......... 105	105	105
J. Marek 	83	79	63
S. Jelercic  148	176	154
Handicap ........ 34	34	34
Totals ....... 589	627	624
PITTSBURGHERS
A. Perdan  142	159	154
F. Jankovič.... 185	165	180
B. Rupert  159	136	164
C. Wohlgem’h 117	144	181
M. Krall  183	202	174
Totals .....-	786	806	853
CARDINALS
J. Glavic  167	153	129
R. Jelercic  187	134	110
A. Debeljak.... 191	160	175
W. Krall  135	133	135
J. Lunka  122	138	157
Totals ....... 802	718	706
0, Bitter! Bitter!
We have been reading some pretty awful things about ourselves lately—about us the Pe°"-)^ pie, about humanity and the . world and the shape of thingsjj^.1 to come. To put it bluntly, we ^ have been reading that nobody ‘ v is any good, that all of us Prek ought to give ourselves up, that on ir everybody’s just a walking,* pol talking, eating and sleeping * ni \ failure.	ižiru
In one place, for instance, F j ^ we gloomily plowed through piece telling us that man hast had his day. In another place, we began to doubt the useful-ness of our own existence be-j cause a philosopher stepped l 130 forward and thundered the question, Is Man an Absurdity?
In still another place, we werejj filled with a vague but impell-^ ing sense of sadness over re'iK]t() ports that artists were seeing. . everything in chaos—a great tv big chaos of red, green and yeHjan low, the like of which has never s’‘ before been put on canvas. I ^
Of all these things, w%]jei brooded most over what the ^. artists were doing. A week °rr.^] so ago, if you had asked uSj(cJ(), about art, we would have said.
ve
it was a nice thing to look at,I . or something you collected for ^ ^ ,l the parlor, or a pleasant relax-r ation, or a spiritual satisfaction L derived from a lot of beautyL ' dusted off in a museum. Today,T ’ however, our story is different. ' Man, who probably is an ab-f?^ surdity, has had his day, the:! ‘ world is a nightmare, and arT]ju is violent blobs of paint on vio-I.^ lent subjects.	0	j
If you don’t believe us, con-L^ sider some of the canvases thatL/. were displayed sometime agoL in Pittsburgh at the Carnegi4 Institute’s International ExhibHjje tion of Paintings. There wa?|eR one there by Edouard Goerg-j z&. It was called “The Way of the|^a.j World and What” and it made'L^ it plain that Goerg doesn’t! b think much of the civilization "•lije few optimists are proud of. HiSwen canvas showed two huge biliouSfraši eyes looking down on a sceneta c of stabbings, beheadings, straii'|mi gulations and floating bodies|gov Another painting was called!^ “Burial of the Sardine.” Donejgnil by Jose Gutierrez Solana, it i'e'|)ci vealed grinning skulls blowinfJjach trumpets across a field of des4je , olation. A third canvas was th«n, ^ work of Umberto Romano wh<’nU); labele'1 it “American Prog-jtik; ress.” This was a sequence^ tl; starting with an Indian i11iiza chains, leading to a Negr%je bound to a cross, and ending|bu_ with a hooded figure on horse-jev. back, pointing backward. fy2t
There were other pictures ifl|jn the same despairing tones. Th4 ^ colors were red for blood, greeflju for death and yellow for decay-lje , They all seemed to cry out, “0,n >J( Bitter! Bitter!” as if it wer^ , true that life was a blunder andL^ that humanity should be thor-fa ^ oughly ashamed of itself. Any-j£0 how, that’s message the artistsL wanted to convey and, if yo^lve believe in it, you should g°fel, right out and buy their paint-pm ings for your parlor.	|	tj;
As for us, we don’t scoff. W® |a] recognize artists and poets as aj superior race whose sensitiv-^ ities enable them to see beyond^ the surface of things. WheiH j( they cry “O, Bitter! Bitter.!’’jj0 and say that man has had his day, we make a note of it and jg worry. We don’t know, though, j,0 whether our worry is really fo^Ly the approaching doom or fork0 those who depict it. We can’tbej, be sure, because deep down,lvit while we worry, we keep re-fcjr peating over and over again La, what we have long regarded aSltili one of the great verities prO'|{(j( pounded by Stoopnagle and|t[]( Budd. The great verity: No-1 je body has as much fun as peo- il, pie, no matter what.—Path' finder.
TEAM STANDINGS W	L
Colorado Sunshines 	 30	15
Pittsburghers 		 27	18
Arrowheads 	 23	22
Pathfinders	 23	22
National Stars 	 21	24
Happy-Go-Luckies 	 20	25
Cardinals 	 20	25
Indians 			 16	29
Frank -o-
‘Lefty” Jaklich, Secretary.
Juveniles, Please Note!
When writing articles for the juvenile section of Noba Doba please keep the following rules in mind:
1. Write on one side of the paper only.
2. Use ink, or typewriter if possible.
3. Sign your name in your own handwriting at the end of the article.
4. Show number of lodge of which you are a member.
5. Also indicate your age.
6. Address the envelope: Nova Doba, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O.
7. Include a return address on the envelope. If incorrectly addressed, the postal department will return the letter to you.
8. Avoid long and drawn-out compositions.
9. Don’t copy pieces from magazines, newspapers, etc., and then submit them as your own effort.
10. AND REMEMBER that the editor is only too willing to make necessary corrections on your compositions. Therefore, don’t hesitate to submit your work for publication.
nese have benefited by the lessons that experience has taught them, while we seem to think that we know more than all the ancients and that everything which has any age must be worthless. We are going to make great progress as soon as we start out on a new tack and learn to take advantage of the wind, instead of fighting it.— Pathfinder.
Pathfinders, Attention!
Gowanda, N. Y.—Pathfinders’ first monthly meeting in 1937 will be held next Tuesday evening, Jan. 19, at 7:30 p. m. New officers will be installed. Let’s start the New Year right by having a hundred per cent attendance. You, the members, will not be disappointed as immediately after the meeting will follow another one of our popular out-of-town parties. Those who have attended these parties know what they are, while absentees just fail to realize what they are missing. Committee in charge wants all members and their friends to be sure to come to this party. Admission will be only 15 cents to members, and 25 cents for friends. It will be worth all of it, so be sure to come.
Thomas Sternisha, No. .222, SSCU.
Not a New Model
And then there was the gentleman who didn’t know how to compute his income tax. He had three children, one 8, one 10 and one only 2 months old. He knew how to figure for the older children, but the baby stumped him because, he said, that was last year’s business.  o----------------------
Attractive cash awards await those members who are active in securing new members. — Awards range from fifty cents for each new juvenile to $4.00 for each new adult accepted into the membership.
He
j DOPIS!
r-1	-----
>	Ely,	Minn.
obletnici smrti Josepha js ^c|la> prvega predsednika e jt J in očeta minnesotskih slo-y iških društev. —
*tek°račil si dolgo, s kame-itpi in trnjem posuto življenj-|	^ odšel v kraje, odko-
% j ni vrnitve. Zapustil si svojo (žino in zapustil si mater J.
з, F' Jednoto. Upam pa, da te afi gradniki ne bodo nikdar s šibili, dokler bo Jednota ek-s |rala.
[_^e morem opisati, koliko si
trudil in žrtvoval za naš na-
Posebno tu v Minnesoti. V
gWerju, Minn., si ustanovil
? ptvo sv. Cirila in Metoda, ki
bil° prvo siovensko društvo
j, 'nnesoti in drugo slovensko
B.|štvo v Ameriki; prvo slo-
gl^ko društvo v Severni Ame-
atFJe društvo sv. Jožefa v
! junietu, Mich. Dobro se spo-
3r|jam, kako si se trudil in na^-
laijal rojake za vstop v dru-
;e°-Jn, ko je bilo društvo usta-
ie? Jeno, so se drugi trudili s
V°J’ c*a je društvo obstojalo tasti o.
aStfrl
id. r -ie Poskusil delo za na-.t,T Ve’ kako težavno in nehva-3rr° to delo. Stane mnogo x.^a in mnogo denarja. Mar-)nateri bi rajši vse skupaj vr-tylv °&enj ali vodo, kar bi bilo y,re’ kot Pa se mučil s takim it.r- Nagovarjaš rojaka za lj.lgovo dobro, pa se brani in ie^a, boječ se, da bi bil pre-i|rn- Pa ta nezaupnost je na-°.* liudem že prirojena.
Panes je v gotovem oziru to
и.° *a^je, ker ljudje že iz iz-atlfnj P°znajo podporne orga-.■ofC^e’ Vedo da so dobre, po-
in potrebne, vedo, da sc ^ strogo kontrolo. Organise imajo za pokazati pre-.gfen3e in uspehe v preteklo-hffl se nov* člani n,e boje dA?a> da-bi bili osleparjeni. ^Ja<-(Jtku je bilo težje, ker so
1 ?'?i j e r n cmfstP ° ^ or n e or^ani'
F-pokoJ*ni' Agnich se ni uep . ezavnega in nehvaležni ( e ^’.c^asi ga ni nihče silil e9l Ul' ^hče ga ni silil, razen edri 'i'0 ^So S1'ce, ki je želeji0 J1 ° sv°jirn sorojakom, ka-,e.s n?u. so se smilili zapuščeni nrff C' 111 vdove, katerim je bi 2SJac 0nia odvzet rednik. Žrtvo-w[J0|8'°i ^:is in denar, prepri-j-,o ’ Ua deluje za dobro stvar, k°nčno uspeti. On je c , 1 'lat rekel, da je prepri-iii!'-.f °' ^.ru®tva in podporne or-■ro, .1faeije bodo obstale in de-
n^fbu' °n c*avn0 '
,A 11' ^ar jo dobrega, mora f'dti. Ko opešajo starejši ijij' "amei° mlajši njihova me hcj'i nada"1Jujejo z dobrim de-
e#t ga Pričeli stare^ši' V r let je Videl, koliko dobi-
oll°lrganizacija storila, koli-.rei ,0'ni'<0in je pomagala, ko ndLi \c*0Vam in sirotam je sol-j°nisala, in vesel je bil svo-3 ,a dela.
8tS| ° Se :’e V avK'ustu 1935 na u vršila prva mladinska H'encija JSKJ, je bil tako F > da so ga solze polile, pniogel starček je takrat vi-Vej.C)a x<^Vava in živa mladina <l J uje delo, ki ga je on pri-
’ j
ndL,0^0Jn' sobrat Agnich po J** n' dosti govoril, toda, le govoril, je bilo premiš-hJ°; Nikoli se tudi ni hvalil, ndj 10 Okrega napravil. Ako Je kdo omenil njegovo za-r° za ustanovitev JSKJ, je °v°ril, da gre zasluga vsem, *° sodelovali, kajti en sam ne more kaj takega na-re- ^ahko da nasvet, in če lini'rUgi STnatrajo za dobrega, a9f|more ]'ti z delom naprej. Vbosti n* P°znal- Ako
nd 111 ° na se^ Prišel z boljšim P. °e°.m, kot je bil njegov, •le rad prav dal. Nikoli ni ■> da ima samo on prav. ^ll0 je bil mnenja, da vsak
človek ima/pO svojih mislih ne- ' kaj prav, čeprav jih mofda ne more pravilno izraziti z besedo. Tudi nevošljiv ni bil nikomur. Vsi ljudje so mu bili enaki; prišli smo enaki na svet in se enaki povrnemo pod grudo. Mnogokrat je za druge bolj skrbel ko zase, češ za njega se ne gleda, zanj je vse dobro.
Pred leti tu na Elyu nismo imeli pokopališča in smo svo-i je pokojnike pokopavali kar! po grmovju. Tisti svet je spa-j dal nekemu delničarju Chandler Mining kompanije in ni nič vedel, da njegov svet rabijo za pokopališče. Ko je poslal na Ely nekega eksperta, da pronajde, če je železna ruda na njegovem zemljišču, je mož pronašel, da se svet rabi za pokopališče. Mož se je na ! to obrnil na mestno upravo, da mora to ustaviti, kar se je tudi zgodilo. Pokojni Joseph Agnich se je jako trudil, da bi zainteresiral, društva,, da . bi kupila nekaj sveta za skupno pokopališče. Dobili bi bili tjri akre sveta za 300 dolarjev. Pa| je neka dobra oseba šla okoli društev in govorila, da mora dežela poskrbeti za pokopališče in mi smo ji verjeli, ker je znala tako lepo govoriti. Do-tičnik se je pozneje izrazil, da j c mislil, da je tako kot v starem kraju, pa smo mu povedali, da tudi v starem kraju si mora mesto ali vas samo nabaviti pokopališče. Tisti, ki je bil pripravljen zemljo prodati, je vsled odlašanja ponudbo u-j maknil in tako smo ostali brez pokopališča.
Potem so drugi narodi organizirali družbo in so kupili zemljo za pokopališče, nakar so prodajali delnice. Dotična oseba je kupila eno delnico in nas nagovarjala, da bi kupili za pokopališče na najslabšem kraju v globoki dragi, ki je zdaj stala mesto Ely tri tisoč dolarjev. Obrnili smo se na tisti odbor, kjer so nam povedali, da si lahko izberemo prostor, kjer hočemo, in izbrali smo si tisti del, kjer je zdaj naše pokopališče. Toda dotična oseba je še vedno delala zgago pri društvih, da društva niso hotela kupiti, ker pred le- j ti pač nihče ni mislil umreti.! Toda pokojni Agnich se nepridipravu ni dal ugnati in ustanovili smo društvo sv. Jožefa za pokopališče. Šli smo od hiše do hiše, da smo nabrali nekaj denarja in kupili tisto zemljo; računali smo po tri dolarje za loto za družino. Pa je tisti nepridiprav zopet hodil okoli in lagal, da hočemo delati denar, ker da smo kupili loto po 75 centov, prodajati pa jih hočemo po tri dolarje. Govoriti je znal lepo in ljudje so mu verjeli. Tako se je zgodilo, da je prišlo■ pokopališče duluthskemu škofu v roke.
Pa pokojni Agnich je bil dober in miren človek in se ni hotel prepirati z nepridipravom. “Sakra-iučko*” je dejal, “naj ima svoje veselje, sajj ne more živeti, če ne vara ljudi. Dosti smo delali in okoli hodili, nagovarjali ljudi in šihte izgubljali in denar zapravljali, pa nič žato, končno le imamo katoliško pokopališče, kjer bomo počivali. Tisti nepridi-| prav pa bo že enkrat prišel do prepričanja, da ni delal prav.
Tak je bil pokojni Agnich, vedno je delal za narod, toda od naroda ni imel ničesar. Edino JSKJ se ga je spomnila tekom njegove bolezni in onemoglosti in glavni odbor JSKJ ga je spremil k večnemu počitku na pokopališče. Žal mi je bilo, da ga zaradi mojega žalostnega položaja nisem mogel spremiti tudi jaz. čast glavnemu odboru, ki je izkazal primerno čast ustanovitelju. Jednote.
V resnici je tako kot je rekel Mr. Frank Sakser pred več leti tu na Elyu, da dobro in lepo je delati za narod, toda-nihče naj zato od naroda
ne pričakuje priznanja ali celo odškodnine. V par letih ali par desetletjih boš tako pozabljen, da se te bo morda spomnil edino kak stari prijatelj. Taka je plača onih, ki delajo zai narod.
Dragi prijatelj, Joseph Agnich, lahek Ti bodi p6čitek na košček u sveta, za katerega si se z menoj vred trudil. Nemara ne bo dolgo, ko ti tudi jaz pridem delat družbo na tistem gričku, daleč od mojega rodnega Črnomlja. Bodi ti o-hranjen blag spomin!
Štefan Banovetz.
Chicago, lil.
Člane in članice društva “Zvon,” št. 70 JSKJ vljudno vabim, da se polnoštevilno u-deleže prihodnje mesečne seje, katera se bo vršila v navadnih prostorih v soboto 16. januarja ob 7.30 zvečer. Na se-j ji bo podano poročilo za leto; 1938. Nekateri člani godrnja-j jo, zakaj je treba plačevati šel Vedno 20 centov mesečne naklade za društvo; na seji bo pojasnjeno, zakaj so ti prispevki še vedno potrebni. Podana bodo tudi druga važna poročila o poslovanju društva. Torej vsi člani in članice, ki niso bolni in ki jih ne zadržujejo drugi važni vzroki, naj! gotovo pridejo na sejo 16. januarja.
Meseca decembra 1936 je u-j mrl bivši društveni član in u-j Stanovnik dništva Frank Zeman. Zaradi brezposelnosti jej bil prestopil v razred “AA”j in si je vzel nekaj posojila na; svoj certifikat. Ker pa nika-j kor ni mogel plačevati svojih j nadaljnih asesmentov, je bil! mesecai maja 1933 suspendiran' in od takrat ni plačal nobene-1 ga asesmenta več niti društvu i niti Jednoti. Zavarovan je bil za $1,000.00, in ko je meseca decembra 1936 iimrl, je Jednota plačala njegovim dedičem polno vsoto, z izjemo $65.00, katere mu je bila Jednota po^-sodila.
Ta primer naj bi upoštevali tisti, ki tako radi hvalijo razne judovske “insurance.” Po treznem premisleku bodo prišli do prepričanja, da ni boljše zava-irovalnice kot je J. Š. K. Jed-jnota. Pri njej se je mogoče zavarovati ne le za smrtnino, ampak tudi za bolezni, operacije in poškodbe. Član ali članica, ki želi nadaljnih podatkov in pojasnil glede razredov “AA”, “B” in “C”, naj pride in se pogovori s tajnikom tega društva. Tajnik mu bo drage volje vse raztolmačil.
Za leto 1937 je bil izvoljen sledeči odbor: John Gottlieb, predsednik; Louis Dolmovich, podpredsednik; Andrew Bar vetz, tajnik; Charles Kapelj,! blagajnik; Joseph Oblak, za-j pisnikar.
Vse tiste, člane, ki so zao-! stali s svojimi asesmenti za' mesec december, pozivam, da1 jih gotovo poravnajo v mesecu januarju, ker sicer jih za-! dene neizogibna suspendticija. Bratski pozdrav'! —‘Za društ-! vo “Zvon,” št. 70 JSKJ:
Andrew Bavetz, tajnik.
White Valley, Pa.
Vsem članom in ’članicam društva št. 116 JSKJ naznanjam, da je bil na letni seji 20. decembra izvoljen za leto 1937 sledeči odbor:	John Kern,
predsednik; John Korče, podpredsednik; Jurij Previc, tajnik; Andrej Bogataj, zapisnikar; John Remic, blagajnik; Frank Havranek, Frank Kosmač in Rudy Fisher, nadzorniki.
Kot novo izvoljeni tajnik prosim člane, da redno plačujejo svojo asesmente. Ne želim, da. bi bil kateri suspendiran, toda tajnik ne more za-kladati za nobenega. Kdor ne bo imel plačanega asesmenta ob pravem času, ve, kaj ga čaka.
Jurij Previc, bivši predsednik.
liraddock, Pa.'
Vse one člane društva sv. A lojzija, št. 31 JSKJ, ki kaj dolgujejo, prosim, da porav-j najo pred januarsko sejo, ker; mi bodo s tem pomagali, da lažje poročam o računih na prihodnji seji. Člani in članice ne verjamejo, koliko potež- ' koč in nepotrebnega dela ima- ; jo društveni tajniki s tem. Tu- ; di društvene knjige ne morejo biti v lepem redu, če se mora i1 vedno križati po njih. Res jej' in tudi priznavam, da članstvo J težko plačuje, toda tajniki te-j mu ne morejo odpomoči, ker,, imajo svoje lastne težkoče. j1 Društveni uradniki za leto;' lls)37 so sledeči: Anton Nema-j-nič, predsednik; Imbro Vido- ’ vič, podpredsednik; Martin 1 Iludale, tajnik; John Rednak,i1 zapisnikar; Joe Regina, bla- 1 gajnik; Andrej Mlakar, Frank 1 Biazetič in John Sadar; nad- ! zorniki; Louis Hrovat, vratar. 1 Društveni zdravnik je dr.Mills. Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu v Hrvatski dvorani na Talbot St. ,— Brat- : ski pozdrav!
Martin Iludale, tajnik. ;
it/	I
Gilbert, Minn.
V zimskem času nam sladi! življenje slovensko petje, ka-' ttrega slišimo po radio iz Hib-1 binga in Virginije, Minn. Inl to vsako nedeljo po celo uro, ob sredah pol ure, ob sobotah zvečer pa tudi nekaj časa. j Ob sobotah je največ programa za obletnice, godovnice itd. Pri tej priliki smo prvič slišali mlado rojakinjo Miss Baraga iz Chishoima, katero je spremljal Mr. Frank Smoltz1; s svojim orkestrom, tudi iz j j Chishoima.	j,
Slovensko radio uro ob ne-!, deljah vzdržujejo trgovci, ju- , goslovanska društva in poaa- j mezniki. Dne 3. januarja se je spet oglasila naša pevka : Miss Olga Praznili, .katero je spremUal na klavirju njen brat William. ; Prav dobro so se postavili tudi , Shukletovi fantje in Mr. Kapsh iz Eve-letha. Tudi Mrs. Dušan, po redu Hrvatica, nam je lepo zapela ono krasno Vilharjevo “Po jezeru.” Spremljal jo je hrvatski tamburaški orkester iz Hibbinga. Med mnogimi darovalci za radio je bilo omenjeno tudi žensko društvo št. 133 JSKJ v Gilbertu,. Minn. Pomotoma je bilo omenjeno, da imenovano društvo zboruje vsako 3. nedeljo v mesecu. V resnici se bodo v letu 1937 vršile seje tega društva vsako četrto nedeljo.
Frances Lopp.
S pota.
Včeraj, 4. januarja, je tu v (severni Minnesoti zimska bur-! ja nesila sneg tako na gosto,, :da ni bilo videti korak naprej, j Niti do pošte nisem mogel, da-! si je oddaljena samo dva blo-jka. Snega je povsod dovolj in i ponekod ga je velike kupe.
! Dne 5. januarja je ‘ bilo po j radio povedano, da je mraza [samo 27 stopinj pod ničlo. Po radio je bilo povedano, da v Ilibbingu in okolici ne bo šole zaradi hude zime. Mojih! ■‘boarderjev” vrabcev ni bilo nič na izpregled in po radio niso nič povedali, kdaj pridejo.
Jaz z mojo bolno nogo nisem še sposoben za kako daljšo pot. Držim se večinoma v topli sobi in opazujem skozi okna divjanje zime. Ponoči kar hiše pokajo od mraza. Spo-mnjam ae neke hude zime v višinah Subleta, Wyo., kjer je bila svoječasno precejšnja naselbina, zdaj pa je mrtva. Tudi tam so stene pokale od mra-; 7,a, in neko noč je rojak, spa-vaječ v isti sobi z menoj, sanjal, da je v evropskih strel-: j skill jarkih, pa je stegal roke ' In kričal “fire!” Šele, ko sem ga glasno opozoril, da le stene ‘lokajo od mraza in da ni v strelskih jarkih, se je pomiril.
Matija. Pogorelc.
liraddock. Pa.'
Novoletno darilo sem dobil od Jurija Previca, zakar mu lepa hvala. Kar je bilo še posebej med darilom zapisano, je pa več kakor čudež. Zapisano je bilo: Dobiš $5.00 od Zveze. Pa sem si mislil zakaj in na kakšen način. In mi je prišlo na misel, da mi je neki zastopnik med odmorom rekel, da se mora temu odboru, ki se je trudil pred konvencijo, da izdela pravila JSKJ, nekaj plačati, namreč nekako nagrado iz zvezine blagajne. To se je menda zgodilo. Ker nisem bil po obedu na seji, zato ne vem, kakšen zaključek je bil. Zato moram čakati, da vidim izčrpek zapisnika, ali Zveza še obstoji ali ne. Torej, pomislite, bratje in sestre, trudili smo se za JSKJ, naša revica Zveza nas je pa nagradila, pa še posebno mene, ko sem povedal, da ne pridem več na sejo in da' naše društvo odstopi od Federacije. Da je zadnja konvencija ukrenila nekaj podobnega, pa bi se še v naprej in z veseljem zbirali po federacij-skih sejah, tako se nam pa nič kaj ne ljubi. Ako kažemo in ponujamo otroku sladkor, bo tekel za nami, ako mu kažemo palico, bo pa od nas bežal in jokal. Stari pregovor je, da sloga jači in nesloga tlači. Želim vsem članom in članicam srečno Novo leto, JSKJ pa mnogo novih članov. Bratski pozdrav!
Martin Hudale,
tajnik društva št. 31 JSKJ.
Salida, Colo.
Članom društva sv. Alojzija,1 št. 78 JSKJ, posebno tistim,! ki so na potnih listih in ki niso bili na zadnji seji, se naznanja tem potom, da je bilo na seji 20. decembra sklenjeno, da društvo priredi plesno veselico v soboto 16. januarja. Za to veselico mora vsak član kupiti vstopnico, ki velja 50 centov; to se more smatrati kot nekak društveni asesment. Vstopnice morajo plačati tudi tisti člani, ki so na potnih listih; kadar pošljejo za asesmente, naj doložijo še tistih 50 centov.
To je bilo treba storiti, da se pokrijejo društveni stroški za leto 1936, katerih je bilo1 precej. Člani naj bi pomnili, la v zadnjih šestih letih niso pri našem društvu plačali več vo po deset centov mesečno za iruštveno blagajno. To je na >7sak način, tako nizek društve-li prispevek kot le pri malo-<aterem drugem društvu. Pa je še zaradi tega asesmenta bilo nekaj oporekanja v oktobru lanskega leta. Mislim, da to pot ne bo kritiziranja, ker vsakemu mora biti znano, da če se 5amo iz žepa jemlje, vanj pa nič ne nosi, bo žep končno prazen. Isto velja za društveno blagajno.
Pri tej priliki tudi vabim člane našega društva, da se polnoštevilno udeležijo prihodnje seje, ki se bo vršila v nedeljo 17. januarja in se bo pričela ob 10. dopoldne. Na omenjeni seji bomo imeli za rešiti zelo važno zadevo o nabavi dovoljenja ali licence za prodajo piva. Bolj natančno bom to pojasnil na seji. Torej naj se je člani polnoštevilno udeležijo. Obenem bo na prihodnji seji podano šestmesečno finančno poročilo. — Za društvo št. 78 JSKJ :
Anton Gaber, tajnik.
White Valley, Pa.
V resnici nisem mislil, da se bom še kaj oglasil o tistih nesrečnih resolucijah, toda nekateri člani so radovedni, kakšne so bile, in na zadnji zvezini, seji, ki se je vršila v Pittsburghu dne 27. decembra 1936, je bila o tem debata. Ker nekateri mogoče mislijo, da resolucije v resnici niso bile sposobne, da bi se bile čitale pred zbornico, jih hočem tu priobčiti, ker imam prepis istih, da bo član-
• r1
i st
decembra 1936, je bila prav slabo obiskana, dasi šteje društvo 242 članov v odraslem oddelku.
Na glavni letni seji pa je bil storjen zaključek, da mora vsak enakopravni član in članica plačati vstopnino v znesku 25 centov, pa če se veselice udeleži ali ne. Neenakopravni člani in članice pa plačajo po 10 centov vstopnine, pa če so se veselice udeležili ali ne.
Vsi člani in članice našega društva naj torej upoštevajo, da so po sklepu glavne letne seje dolžni plačati to naklado v obliki veseličnih vstopnic. Ti prispevki se bodo pobirali ob-unem z rednim asesmentom v nedeljo dne 17. januarja. Bratski pozdrav! -— Za društvo št. 6 JSKJ:
Matija Ostanek, tajnik.
Joliet, lil.
V nedeljo 3. januarja je tu preminila Miss Frances Koši-ček, stara šele 25 let, članica društva sv. Petra in Pavla, št. 66 JSKJ. Spravila jo je v grob pljučnica, ki je sledila influenci. Pokopana je bila dne 5. januarja na pokopališču sv. Jožefa.
P o k o j n a Miss Košiček je spadala k ženskemu odseku društva št. 66 JSKJ, ki se imenuje “Ladies of the SSCU”; njen je bil prvi slučaj smrti v tem odseku. Sosestre tega odseka so jo polnoštevilno spremile k njenemu zadnjemu počitku. Pogreb je bil krasno aranžiran, mnogi sobratje, sosestre in prijatelji so se poslovili od pokojnice z obilico cvetja. Bilo je krasno in žalostno obenem.
Tako se je nenadoma poslovila od nas v cvetu mladosti priljubljena in spoštovana so-sestra, . dobra družabnica iji članica družine, ki 100-procent-no spada, k JSKJ. Vsi, ki so jo poznali, jo bodo ohranili v, trajnem lepem spominu. Materi, bratom, sestram in drugim sorodnikom pokojnice pa bodi izraženo iskreno sožalje.
John L. Jevitz.,
Chicago, lil.
Članom in članicam društva “Zvezda,” št. 170 JSKJ naznanjam, da se bo naša prihodnja seja vršila v sredo 20. januarja v navadnih prostorih, to je na 2294 Blue Island Ave. Za rešiti bo več važnih zadev, zato je želeti, da je vse članstvo navzoče. Napraviti bomo morali tudi načrt, kako najuspešnejše pričeti novo leto s pridobivanjem novih članov v oba oddelka našega- društva. Kar smo zamudili v preteklem letu, skušajmo popraviti v tekočem. Ako pridobimo vsak in vsaka le po enega novega člana v letu 1937, bo to Velikanski napredek za Jednoto. Kakor znano, Jednota še vedno plačuje nagrade za novopri-dobljene elane, kar deloma plača naš. trud pri agitaciji. Obenem je vredno pomniti, da smo storili dobro delo članu, ki smo ga pridobili za vstop v našo dobro in finančno trdno organizacijo. Človek nikoli ne ve, kje in kdaj ga zadene bolezen ali nesreča; naša Jednota pa je poznana kot točna in poštena v izplačevanju podpor in odškodnin, ki jih predpisujejo pravila.
Obeta se nam, da bo leto 1937 v splošnem dosti boljše kot je bilo leto 1936, torej naj nam bo letošnje leto tudi boljše za pridobivanje članstva v našo Jednoto. Posebno letos, ko se bo spet vršila mladinska konvencija JSKJ, bi morali biti zelo uspešni v pridobivanju novih članov za mladinski oddelek. In uspešni bomo, če se resno zavzamemo.
Srečno in zdravo novo leto vsem in na svidenje ria seji 20. januarja!—Za društvo “Zvezda,” št. 170 JSKJ:
Agnes Jurečič, tajnica.
(Dalje na 8. strani.) •
!0' il ,h
'stvo znalo kake so bile, spo-' sobne za pred zbornico ali ne.1
Resolucija zaradi jednotinih znamk se je glasila: Ker ima1 vsaka organizacija svoj urad-' ni jednotini znak in ker ga je tudi JSKJ imela, ali žal, da se je sedaj nekje izgubil, zatorej 1 mi priporočamo konvenciji, da ga spet dobimo nazaj, in sicer na vse listine, kar se tiče poslovanja JSKJ, kakor tudi na pravila in glasilo Novo Dobo.1
— Druga se je glasila: Ker se ; vse organizacije v današnjih časih zanimajo za našo mladi- i no, zatorej tudi mi priporo- . čamo, da naj naša JSKJ usta- ; novi svoje mladinske krožke, ' kjer naj sami zase poslujejo,1 ker s tem se bodo naučili po-1« slovanja, kadar bodo prestopili v odrasli oddelek JSKJ. .
— Tretja resolucija se pa gla-! < si: Ker federacije obstoje že več let naše JSKJ in ker federacije so bile ustanovljene,1 da delujejo za v korist naši JSKJ za pridobivanje novih; članov in ustanavljanje novih i društev, kjerkoli je mogoče,1; zatorej priporočamo, da kon- i vencija sprejme točko v pravila, da so tudi naše federacije < pripoznane v prihodnjih pra- . vilih JSKJ. Dalje priporoča- , mo, da bi bile federacije nekake posredovalnice med društ- ; vom, glavnim in porotnim od- , borom.
To so tiste tri resolucije, ki so bile predložene resolucijske- ■ mu odboru na konvenciji. Naj- ; prej naj se dotaknem, resolu-1 cije o mladinskih krožkih. — , Bratje in sestre, gotovo se še1, .spominjate članka v Novi Do-j; bi od lanskega leta, katerega1 j je- pisal sobrat glavni predsed-j nik. Članek je bil pisan o mladinskih krožkih, in od našega odbora in od Zveze je bilo priporočano, da se naj izdela resolucijo. To smo upoštevali, in kaj smo dosegli? Dosegli smo, da se mladinske konven-! cije vršijo na vsaki dve leti. i Ako bi se bili ustanovili -še j I mladinski krožki, sem skoraj j prepričan, da bi bili dali na ta način več korajže mladini za pridobivanje novih članov, posebno zdaj, ko je sprejeto, da bodo imeli svojo konvencijo; zakaj ne bi imeli tudi drugo j svoje. — Kar se pa tiče resolucije zaradi federacij, pa samo toliko rečem, da bo bodočnost pokazala, če je v korist ali ne, ko ni bila čitana in sprejeta. Seveda se nekateri sedaj potegujejo in pravijo, da so federacije dobre. Jaz še nikdar nisem rekel, da niso. Tisti, ki sedaj pišejo o njih, ne vem zakaj se niso pa vsaj na konvenciji nekoliko bolj pote-igovali in zagovarjali federacije! Upam, da sem dosti po-I jasnil od moje strani za en-1 Ikrat vsem tistim, kateri se za-j j nimajo.
Jurij Previc, bivši delegat.
Verona, Pa.
V soboto 16. januarja se bo v Narodnem domu na 312 Arch 'jSt. v Veroni, Pa., vršila skup-na veselica. To veselico priredijo sledeča društva: Gorska
■ Vila, št. 175 JSKJ; št. 216 S.
— N. P. J. v Veroni, Pa.; angle-» ško poslujoče društvo št. 680
■ SNPJ v Veroni, Pa.; Branch
! Progress, 675 I.W.O. iz Oak-t monta, Pa.; klub Rdeča zvez-• da iz Oakmonta, Pa,; odsjek t 602 HBZ iz Verone, Pa.; št. 472 SNPJ iz Harmarville, Pa. Dohodki veselice so namenjeni v plemenite namene. Kar se postrežbe na veselici tiče, lipam, da se ne bo mogel nihče pritožiti, imeli bomo dobro godbo in tudi govornika v osebi Mr. Josepha Chandlerja. Nastopilo bo tudi pevsko društvo “Prešeren.” Torej, na svidenje v soboto 16. januarja!
Anton Tratar,
tajnik društva st. 175 JSKJ.
Lorain, O.
Veselica društva sv. Alojzija, št. 6 JSKJ, ki se je vršila 27.
osonaoi
0
o
11
[0E301
[03=30
Knut Hamsun:
BLAGOSLOV ZEMLJE
OBOI
(Prevedel Rudolf Kresal)
saocaoc——locaoco
18
DOPISI
Stricu Sivertu pa se je le bližala smrt. Elizej je bil pri starem približno tri tedne, potem je umrl. Elizej je pripravil pogreb in je bil v tem pogledu pravi veščak; v tej ali oni hiši je dobil nekaj fuksij, izposodil si je zastavo in jo izobesil na pol droga, kupil pri trgovcu črne tenčice za zavese. Izak in Inger sta bila obveščena in sta prišla k pogrebu. Elizej je bil prav za prav edini pravi gospodar in je prav dobro umel sprejemati povabljence, še več, potem ko so pevci ob krsti odpeli, je spregovoril Elizej celo nekaj primernih besed, za kar je morala njegova mati od samega ponosa in ginjenosti uporabiti žepni robec. Vse je šlo izvrstno.
Na potu domov je moral Elizej v očetovi družbi vpričo njega nositi svoj površnik, palico pa je skril v rokav. Vse je bilo dobro, dokler se niso peljali v čolnu čez vodo; tedaj je Izak po neprevidnosti sunil v plašč in začul se je pok. — Kaj je bilo? je vprašal Izak. — O, nič, je odgovoril Elizej.
Ali zlomljene palice ni vrgel proč; ko so prišli domov, je Elizej pričel iskati prikladnega prstana za zlomljeno mesto. — Kaj, če bi jo zaklinili je vprašal Sivert, veliki šaljivec. Poglej semkaj, če položimo na vsako stran po eno močno trsko in ovijemo z dreto . . .? Da, jaz te bom ovil z dreto! je odvrnil Elizej. —■ Hahaha! A tako, ti bi seveda ovil rajši z rdečo podveznico? — Hahaha! A tako, ti bi seveda ovil rajši z rdečo podveznico? — Hahaha! se jg smejal tudi Elizej, toda nato je šel k materi in pri njej je dobil star naprstnik, od katerega je vrhnji del odščipnil, nakar je dobil za izprehajalno palico lep prstan. O, Elizej s svojimi dolgimi rokami nikakor ni bil tako neroden.
Brata sta še zmerom uganjala svoje šale med seboj. Kaj dobim jaz tisto, kar je zapustil stric Sivert? je vprašal Elizej. — če dobiš ti? Koliko pa je? je odvrnil Sivert. — Hahaha! Ti bi rad prej vedel, koliko da je, ti, skopuh! — Da, lahko dobiš, je dejal Sivert. — Okrog pet do deset tisoč bo. — Tolarjev? je vzkliknil Sivert; vprašanja ni mogel pogoltniti, — saj Elizej vendar ni računal na tolarje, ampak zdaj mu je prav prišlo, pokimal je in je pustil Siverta do prihodnjega dne v tej veri.
Potem pa je začel Elizej stvar iznova. Ali ti je žal zaradi tvojega včerajšnjega darila? je vprašal. — Tepec, je odvrnil Sivert, kako da ne; toda pet tisoč tolarjev je bilo, pet tisoč tolarjev ni ni-kaka malenkost; če brat ne bo skopuh ali ničvrednež, tedaj bo z njim delil. — No, pa ti zdaj nekaj povem, je nazadnje dejal Elizej, jaz ne verjamem, da bi se od te dedšjine zredil. — Sivert ga je presenečeno pogledal: Tako, ne? — Ne, ne preveč in ne par excellence zredil.
Elizej se je računanja vendar učil; svojo skrinjo, slavno omaro za steklenice, je bil stric pred njim odprl in on je moral pregledati vse listine in vse izračunati. Dtric Sivert nečaka ni izkoristil za poljsko delo ali za krpanje mreže, temveč ga je pahnil v strahoten nered številk in računov, če je bil pred desetimi leti kak davkoplačevalec plačal s kozo ali s posušenim oglarskim menkom, potem ni bilo o kozi ne o ribi ne duha, ne sluha, temveč stari Sivert je poiskal moža v svojem spominu in dejal: Plačal je. — No, potem to črtamo, je dejal Elizej.
Pri tem je bil Elizej pravi mož, bil je prijazen in je spravljal bolnika v dobro voljo z zatrjevanjem, da stoji vse dobro; oba sta se dobro uživela drug v drugega, časih sta se celo šalila. Elizej je bil kajpada v tem in onem malo prismojen, pa to je bil stari Sivert tudi ; dokumenti, ki sta jih sestavila, so bili kar visokoleteči, ne samo v Sivertovo korist, temveč tudi za vas, za občino, ki ji je služil stari trideset let. — Bili so imenitni časi! — Jaz bi res ne mogel dobiti boljšega od tebe, Elizej! je dejal stric Sivert. Poslal je koga v vas in kupil sredi poletja zaklano! ovco, ribe je dobival sveže iz morja in Elizeju je ukazal, naj plača iz skrinje; živela sta prav dobro.
Poklicala sta. Oline in boljše ne bi mogla dobiti, ki bi se udeležila svečane pojedine, pa tudi nihče ni bil bolj kakor ona ustvarjen za to, da je sirila'slavo starega Siverta zadnjih dni. In zadovoljstvo je bilo obojestransko. Mislim, da se tudi Oline lahko, spomnimo z majhno dediščino, je dejal stric Sivert, ona je zdaj vdova in ji precej trda prede. Za malega Siverta še kljub temu dosti ostane. — Elizeja je to veljalo samo nekaj črt s peresa veščo roko, dodatek k zadnji volji, in potem je bila tudi Oline uvrščena med dediče. — Jaz bom skrbel zate, ji je dejal stari Sivert; Če več ne ozdravim in ne ostanem v življenju, hočem, da ti ne bo treba stradati. — Oline je vzkliknila, da nima besed; ampak to ni bilo prav nič res, bila je ginjena in je jokala in se zahvaljevala, nihče bi ne znal kakega zemskega daru tako spraviti v zvezo s primerom “velikega nebeškega povračila na onem svetu” kakor Oline. Ne, brez besed ni bila.
Pa Elizej? če so se mu zdele stričeve razmere izprva ugodne in zadovoljive, je moral pozneje stvar pač še enkrat preudariti in povedati resnico. Poskušal je z rahlim ugovorom: Blagajna prav za prav ni tako povsem v redu. — Kajpada, ali to je vse, Aar zapuščam. — Da, in potem imaš pač tudi še tu pa tam denar v kaki banki? je vprašal Elizej, saj govorili so tako. — Eh, je odgovoril stari, naj le govore. Toda velika mreža, posestvo in hiše in živina in bele krave in rdeče krave! Meni se zdi, da čenčaš, dragi moj Elizej!
Elizej ni vedel, koliko* je vredna velika mreža; ampak živino je vsekakor videl: vsega je bila samo ena knava. Bila je bela in rdeča. Stricu Sivertu se je nemara bledlo. In Elizej tudi ni razumel vseh računov starega; bili so vse vprek razmetani, prav cata zmeda, zlasti od tistega leta dalje, ko so bili tolarji zamenjani s kronami. Okrajni blagajnik je večkrat računal majhne krone za cele tolarje. Nič čudnega, če se je imel za bogataša! Toda Elizej se je bal, da potem, ko bo vse urejeno, ne ostane veliko, mogoče nič, mogoče ne bo niti zadosti.
O, mali Sivert mu tisto, kar je zapustil stric Sivert, lahko obljubi.
Brata sta se o tem šalila: Sivert ni bil potrt, nasprotno, morda bi se bil čmeril, če bi bil pet tisoč tolarjev res kar tako zabil On je dobro vedel, da je bil krščen po stricu Sivertu zgolj iz navadnega računarskega premisleka, torej ni od njega tudi ničesar zaslužil. Zdaj je Elizeju kar naravnost dediščino vsilil: Ampak seveda jo moraš sprejeti, pojdi, napraviva pismeno! je dejal. Jaz ti jo dam, nemara boš še kdaj bogat. Nikar je ne zavrzi.
(Dalje prihodnjič.)
(Nadaljevanje s 7. strahl)
Butte, Mont..
Na letni seji društva sv. Martina, št. 105 JSKJ je bilo sklenjeno, da skupno z društvom Western Sisters, št. 190 JSKJ priredi banket v nedeljo 31. januarja. Naša redna seja je bila iz 17. januarja prestavljena na 31. januarja; vršila se bo ob 7. uri zvečer. Na isti seji se bodo zaprisegli društveni uradniki in uradnice od obeh društev za leto 1937. Torej so člani in članice obeh društev vljudno vabljeni, da se udeležijo skupne seje in skupnega banketa v nedeljo 31. januarja.
Vsi člani in članice društev št. 105 in .190 JSKJ so vstopnine prosti. Na banket so vabljene tudi soproge članov, če same niso članice, i stot ako možje članic, če sami niso člar ni; za take je določena vstopnina 50 centov.
Naj še omenim, da s tem banketom praznuje društvo sv. Martina, št. 105 JSKJ tudi 25-letnico ustanovitve. Od ustanoviteljev sta še med nami Martin Evetz in George Sne-ler. Sobrat Martin Evetz je bil prvi predsednik društva, sobrat Sneler pa blagajnik. IJ-pamo, da se oba udeležita našega banketa in društvene 25-letnice.
Na banket vabim tudi našega sobrata urednika. Zajamčimo mu kar najboljšo postrežbo, obenem pa mu obljubimo preskrbeti burota ali oslička za ježo. Kot sem čital, je že dobil kozo, mačko in pe telina, toda dokler nima še burota, ne more postati stopro centni bajtar. Torej naj pride, če hoče, da ga obdarimo z osličkom, burotom, donkijem, magarcem, ali kakor se dotični sivi gentleman pač imenuje v raznih krajih. (Rajši ne, kajti če bi me kdo videl v družbi omenjenega gentlemana, bi se lahko zgodilo, da ne bi vedel who is who! Op. ured.) Na vsak način pa naj ne pozabijo člani in članice društev št. 105 in 190 JSKJ priti v Narodni dom na skupno sejo in skupni banket v nedeljo 31 januarja. In naj ne pozabijo, da se bo z istim banketom pro slavila 25-letnica društva sv. Martina, št. 105 JSKJ. Pozdrav članstvu obeh društev! — Za društvo št. 105 JSKJ: John Petritz, predsednik za leto 1937
seji je bilo sklenjeno, da se ta' obletnica primerno proslavi. Proslava se bo vršila enkrat poleti ob primerni priliki. Datum prireditve in vse podrobnosti bodo naznanjene v Novi Dobi enkrat pozneje. Za enkrat se samo priporočamo bližnjim društvom ter posameznim rojakom in rojakinjam, da se že zdaj odločijo, da po-setijo prireditev ob priliki 35-letnice našega društva.
K sklepu želim J. S. K. Jed-noti in vsemu članstvu iste vsestranskih uspehov v letu 1937. — Za društvo št. 33 J. S. K. J.:
Frank Schifrar, tajnik.
Lorain, O.
Videti je, da so vse glavne ali letne seje pri kraju, in zdaj se lahko oddahnemo do prihodnjega leta. Tako vsaj misli tista večina članov, ki se rednih mesečnih sej ne udeležuje.
Ena važna letna seja pa še ni prišla na vrsto, in to je seja Slovenskega državi j a n s k e g a kluba. Vršila se bo 3. nedeljo v mesecu, to je 17. januarja ob uri zvečer v S. N. Domu. Na tej seji se bo volil odbor za leto 1937 in ukrepalo se bo o raznih važnih zadevah. Volili bomo tudi zastopnike za Slovansko ligo. Kar smo se pridružili Slovanski ligi, bi bilo treba še posebnega zanimanja od naše strani, kajti potom te združitve imamo precejšnjo moč z ozirom na mestno upravo in drugod. Z našim zanimanjem lahko izboljšamo položaj, če že ne nas starejših državljanov, pa vsaj naši mladini. Vedno več je dorašča-joče mladine, ki ima primerno izobrazbo ter je zmožna prevzeti in voditi razna javna mesta. Vsi plačujemo davke, zato gredo pa tudi nam in naši mladini tiste pravice kot drugim. ■ Seveda, na krožniku nam jih ne bo nijiče prinašal. Moramo se pobrigati zanje in jih zahtevati. To pa se najlažje izvrši potom močnega državljanskega kluba, kjer člani pri-tajajo na seje in se zanimajo za tekoče probleme.
Torej, pridite na sejo Slovenskega državljanskega kluba v nedeljo 17. januarja vsi slovenski državljani tega mesta! Pridite tudi mlajši, tisti, ki ste tu rojeni in ste dosegli predpisano polnoletnost. Slovenski državljanski klub bo v številnejših ozirih mogel pomagati vam, kot nam starejšim. Pri Slovenskem državljanskem klubu ni prav za prav nikakih obveznosti, torej se mu vsak državljan lahko pridruži, ne da bi bilo to v zvezi s kakimi tež-kočami. Torej, na svidenje v nedeljo 17. januarja ob 7. uri zvečer!
Vida Kumše.
Chicago, Ul.
Članstvu društva Jugoslovan, št. 104 JSKJ naznanjam, da se vrši prihodnja seja 19. januarja. Seja se bo vršila v navadnih prostorih in se bo pričela točno ob osmi uri zvečer. Ker bo to prva seja v letu, menda ne bo odveč, če opozorim članstvo, da kakor bo pričelo v začetku leta, tako bo najbrž šlo vse leto, to je vseh ostalih 11 mesecev v letu.
Vsem članom naznanjam, da od društvenega asesmenta ni bil nihče oproščen, torej vsi člani, ki niso plačali naklade v decembru, morajo isto plača ti v januarju. Kdor ne plačž izrednega asesmenta, tudi n< bo mogel plačati rednega.
Volili smo pa tako-le: Glava (predsednik) je ostala po starem, kar je edino prav, ker kolikor časa bo| imelo društvo glavo na pravem mestu, bo vse v redu. Z dušo in srcem društva, to je s tajnikom in zapisnikarjem, pa ven, kar je tudi prav, kajti s sobratom zapisnikarjem sva bila mnenja, da v osmih ali desetih letih si vsak pošten človek nekaj pri-
dobi, ako ga društvo pusti toliko časa pri koritu. Midva sva že “obogatela,” zdaj naj si pa še kdo drugi pomaga. Ker smo se člani nekako kislo držali, je izgledalo, da si bomo morali tajnika izposoditi od kakega drugega društva, kakor smo že dvakrat zaporedoma storili z ozirom na delegata za konvencijo. Članice so nekaj časa gledale in poslušale, kako smo mi “dedci” prazno slamo mlatili, nato pa so si zavihale rokave in izjavile: “Ali right, če si vi ne upate, bomo pa me “zaronale” društvo!” In tako se je zgodilo, da smo dobili tajnico in zapisnikarico. Tako imamo zdaj dušo in srce novo, torej novo priliko, da se društvo zbudi iz spanja in začne napredovati.
Članstvo pa naj si zapomni, da dobra glava, z zdravo dušo in srcem, ne pomeni dosti, ako so ostali udje telesa bola-ni in zaspani. Na Članstvu je torej ležeče, da-li bo društvo napredovalo ali nazadovalo.
K sklepu se kot bivši osemletni tajnik zahvaljujem vsem članom, tistim, ki so z menoj sodelovali, in tistim, ki so nagajali. Pozabimo vse in pojdimo skupno na delo za večje društvo in J. S. K. Jednoto!
Anton Krapenc Jr.,
bivši tajnik društva št. 104
jskj!
Brooklyn, N. Y.
Članom in članicam društva sv. Petra, št. 50 JSKJ naznanjam, da so bili na letni seji lanskem decembru za leto 1937 izvoljeni vsi stari društveni odborniki.
Tem potom pozivam člane in Članice našega društva, da se polnoštevilno udeležijo prihodnje redne seje, ki se bo vršila v soboto 16. januarja in se bo pričela ob 8. uri zvečer. Na omenjeni seji bo podano poročilo o društvenih dohodkih in izdatkih v preteklem letu.
Bratski pozdrav in srečne novo leto vsem članom in članicam J. S. K. Jednote! — Za društvo št. 50 JSKJ:
Valentine Orehek, tajnik.
Doma. Pri obletnici torej sodelujejo vsi domovi odseki in vsi direktorji.
Po programu se bo v prizidku servirala okusna večerja, zato ne hitite domov, ampak naravnost v prizidek k večerji. Kmalu potem se prične ples, ki bo trajal do polnoči.
Da se omogoči slehernemu rojaku in rojakinji, užiti par uric zdrave zabave, se je določilo izredno nizko vstopnino temu bogatemu programu, namreč samo 25c. Ta vstopnina krije za enkratni vstop; to je: dokler ne zapustite dvorane. Dajalo se ne bo nobenih pass-ov za povratek. Vstopnina samo k plesu zvečer je tudi 25c in opozarjam stariše, pošljite svoje hčere in sinovet ta dan v S. N. Dom. Se bodo dobro zabavali.
Vabim vse delničarje S. N. Doma in vse prijatelje tega našega narodnega hrama, da se polnoštevilno odzovete v nedeljo 17. januarja, k praznovanj u 13 - obletnice otvoritve. Na svidenje!
Erazem Gor she, tajnik Prosvetnega kluba SND.
Kemmererju. Nevesta jel Miss Paulina Krusich, lief našega društvenega tajnika Krusicha, ženin pa Will1 Evezitch, sin Mr. in Mrs. I zitch. Na ohceti je bilo P zabavno. Bilo je vsega v J bilju, kar se tiče postrežbi seveda smo tudi plesali in I Razume se, da je prišla sto tudi tista: “Pojd’mo! Štajersko gledat kaj del ljubice tri . . .” Mladima j koncema želimo mnogo ^ nih tednov in še medena ) povrh.' Škoda, da našega? brata urednika ni bilo tuf Morda bi bil deležen pulf < ve prednje noge ali pa še|S. sa boljšega. Pozdrav 'jra< skupaj!	(jar
Frances Rosensteif blagajničarka društva Š«,
JSKJ-	lic-
Jsel.
Euclin dve
Članom in i;lanic,ar<’ drulliri Napredek, št. 132 JSKJ n4 njam, da je šlo na seji &j / nuarja vse po najlepšeiwit> du, točka za točko. Pri §105 “razno” je bilo sklenjenoitan ostane plačevanje asesiflfien po starem, to je, da je z*tan čas za plačan j e asesmentafBai dne v mesecu. Naj še omeltv( da od sedaj naprej ne bon'dru sprejemal asesmenta na $ ampak v naših običajnih L rovalnih prostorih, to je v >ov venskem društvenem d<2 j Tam me bodo člani dobili jo kega 25. dne v mesecu od ie 1 do 8. ure zvečer. Vse ^ari ki niso bili na zadnji seji sim, da upoštevajo nav^ društvene sklepe. Bratski zdrav! — Za društvo N# dek, št. 132 JSKJ:
John Tanko, taji|
SKUPNA POTOVaSI rf	'X
\m_ m »L
Kakor vsako leto, priredim letos več skupnih ialetov, da ta mo rojakom priliko, da pottf stari kraj v družbi svojih rojak 17. marca — Velikonočno p«11 — na modernem orjaškem bil niku NORMANDIE. Potniki dflf Ljubljano na Veliko sredo.
5. maja — Majsko potovanje 1 gigantskem rekordnem brzopai^ QUEEN MARY. Potniki do Ljubljano iz New Yorka v 7 5. junija — Skupno potovali' rektno v Dubrovnik in Trst n* nem parniku Italijanske linije CAN1 A.	■,
16. junija — Glavno skupno Pat vanje na orjaškem modernem ay. parniku NORMANDIE. Potni!# potovanja spremlja prav do Ljwttl poseben spremljevalec.	*)()(
Za nadaljne informacije o | kart, potnih listih, permitih šite na spodaj navedeni naslov, i Jg Ako hočete potovati ob druf?e<! su in s kakim drugim parniko«1' s ravno tako pišite, ker mi zast*' vse linije in parnike in vam Ial>* p strežemo v vsakem slučaju. ■	1
Cene za pošiljanje denarja J Zn	$ C.00	200	Din.Ua	? S.50	?clV(
Zu	7.25	300	Din.lZu	G.40	Iftrl;
Za	11.f,5	500	Dln.J Za	12.25
Za	23.00	1,000	Din. Zn	20.00	"Oto
Za	45.00	2,000	Din.| Za	57.00	1,(1 u
Pri višjih zneskih sorazmeren Po \ Pošiljamo tudi v dolarjih' j Notarska opravila. j V vseh drugih zadevah, v ^Zp si sami ne morete pomagati, & nite na nas, kajti mi špecializir’ vsemi zadevami s starim kraje*11] Sl Vsa pisma in druge pošiljke f o vite na:	j	'
LEO ZAKRAJš! C
1NERAL TRAVEL SERRVIi East 72nd St. New Y
Ni
I
1
Cleveland, O.
Obletnica S. N. Doma. Čas beži, pravi marsikdo, ko se spomni tega ali onega važnega dogodka v življenju. Da, čas beži. Komaj zapopademo, da bo v nedeljo, 17. januarja, praznoval Slovenski Narodni Dom na St. Clair Ave. že 13-obletnico otvoritve. In vendar je res. Tako se nam zdi, kot bi se prebudili iz sna. Ob 13-letnici otvoritve avditorija S. N. D. se zopet snidemo v avditoriju k bogatemu programu, ki ga nam podajo pevska in dramska društva ter posamezniki. Pričetek programa bo ob 3. uri popoldne. Zvečer, oziroma kmalu po programu se prične ples, ki traja do polnoči. Igral bo Krištofov orkester, ki zna zadovoljiti mla^ de in starejše goste.
Program popoldne otvori predsednik S. N. Doma, Frank Somrak, s kratkim govorom. Kratek, toda vrlo zanimiv govor poda tudi predsednik Prosvetnega kluba, V. J. Grili, nakar nastopi mladinski pevski zbor “Slavčki” pod vodstvom učitelja Louis Šemeta, ki nam zapojo ‘nekaj pesmi. Temu sledi živa slika pod vodstvom Vinko Cofa in J. F. Terbižana. Nato nastopijo tri plesalke v umetnih solo plesih in sicer: Miss Dolores Vild, Miss Florence Mae Novak in Miss Bernice Naymik. Za temi nastopi socialistični pevski zbor “Zarja” z nekaterimi pesmimi. Nato, kot zadnja točka prvega dela programa, vprizorijo vsem dobro poznani igralci igro “Janez hoče v nebesa,” satirična komedija v enem dejanju, ki bo tokrat prvič igrana v slovenskem jeziku v Ameriki. I-gra je vprizorjena pod pokroviteljstvom Skupnih društev S. S. P. Z. v Clevelandu. Sledi 15 minut odmora.
Drugi del programa otvori samostojni pevski zbor “Zarja,” ki zapojo več pesmi in odlomkov iz oper. Nato nastopijo zgoraj navedena dekleta v skupnem, umetnem plesu, zvanem “Diana.” Za temi nastopi skupina mladih fantov, “Spartan’s Jr’s SSPZ Orchestra,” iri zaigrajo več točk. Temu sledi zopet zelo smešna igra “Mož gospodinja,” ki jo je spisal John Stebla j, katero tudi režira in sam, v njej igra. Igra je podana od dramskega društva “Ivan Cankar.”
Oderski program, se vrši pod pokrovitelj stvom Prosvetn ega kluba S. N. Doma; kuhinjo oskrbuje Gospodinjski klub, točilnico pa Klub društev S. N.
Kemmerer, Wyo.
V začetku mojega dopisa naj voščim srečno in veselo novo leto vsemu članstvu društva Marija Danica, št. 28 J. S. K. J., in sploh vsemu članstvu naše Jednote. V letu 1936, ki je šlo v zgodovino, smo pri našem društvu še dosti dobro napredovali, kar se tiče članstva v odraslem in mladinskem oddelku. Upam, da bomo napredovali tudi v bodoče, če že ne ravno lahko, pa z nekoliko večjim trudom. Tukaj je mala naselbina in skoraj vsak rojak je že kje zavarovan. Kadar v takih razmerah dobimo novega člana, smo lahko veseli uspeha. Pridobivanje novih članov zdaj ni tako lahko kot snemanje klobas s klinov. (Ali pa. snemanje pravih prekajenih klobas z grmičev divjega pelina, kar je nekoč pisec teh vrstic lastnoročno prakticiral v bližini naselbine Reliance, Wyoming! Op. ured.) Naše članstvo se izogiblje prepirov, pač pa se zanima za nove člane. In to je gotovo v korist društvu in Jed-noti.
Dne 26. decembra je zadela huda nesreča sobrata Johna Zebreta, podpredsednika društva št. 28 JSKJ. Pri delu v rovu Kemmerer Coal Co. se je vsula nanj plast kamenja in ga precej močno poškodovala. Zdaj se zdravi v L. C. Miners Hospitalu v Kemmererju. Sobrat Zebre je bil vedno dober društveni član in vselej pripravljen delati in pomagati v korist društva. Vsled tega je splošno priljubljen in mu vsi želimo skorajšnjega okrevanja.
Leto 1937 smo začeli veselo, in če pojde tako naprej, bomo vse leto Židane volje. Vršila se je namreč slovenska ohcet v American Legion dvorani v
e la
Center, Pa
Članom društva sv. Barbare, št. 33 JSKJ naznanjam, da je bil za leto 1937 izvoljen po večini stari odbor. Društvene seje se bodo vršile tudi po starem, namreč vsako tretjo nedeljo v mesecu ob eni uri popoldne v navadnih prostorih.
Ta mesec se bo pobiralo po 5 centov društvene naklade za pokritje stroškov venca za pokojno Terezijo Kosmač. To naklado plačajo vsi enako, enakopravni in neenakopravni člani in članice.
Letos 2. junija bo preteklo 35 let, odkar je bilo ustanovljeno naše društvo, in na letni
Inn
B
SK
VAŽNO ZA VSAK0GA
KADAR poiiljat« denar v »tari kraj; KADAR ste namenjeni v atari kraj:
KADAR Selite koga iz starega krila; KARTE prodajamo za vse boljSe parnik« »o najniiji ceni in seveda tudi za vse izlete.
Potniki so i nmSim posredovanjem vedno •	zadovoljni.
Denarne pošiljke izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu.
V JUGOSLAVIJO	V	ITALIJO
Za	$ 2.55	100	Din	Za	$	6.50	100	Lir
Za	5.00	200	Din	Za	12.25	200	Lir
Za	7.20	300	Din	Za	30.00	500	Lir
Za	11.70	500	Din	Za	57.00	1,000	Lir
Za	23.00	1,000	Din	Za	112.50	2,000	Lir
Za	45.00	2,000	Din	Za	167.50	3,000	Lir
Ker se cene sedaj hitro menjajo so navedene cene podvržene spremembi (tori ali doli. Pošiljamo tudi denar brzojavno in izvrlujemo izplačila v dolarjih.
V VaSem lastnem interesu je, da pilit* nam, predno se druarje poslufcite, za cent in pojasnila.
Slovenic Publishing Co.
(Glas Naroda—Travel Bureau) tl« Wfti K Si New York. V. T.
Jr
Gi
GLAS NARODA*
NAJSTAREJSI NEODVlS^; SLOVENSKI DNEVNI* '
V AMERIKI
Jie najbolj razširjen bIov«®*^ Ust v Ameriki: donaia vs»*5 Si nje svetovne novosti, najW_*jos. izvirna poročila lz stare &0'. ' vine; mnogo Sale In prejwn romanov najboljših pisatelj®^^
Pošljite $1.00 H
ln pričeli ga bomo poillj** •* .
Vsa pisma naslovite n«’
GLAS NARODNO
£16 W. llth St., Nev York, N'jtr’
NAJCENEJŠI SLOVENSKI DNEVNIK V
AMERIKI JE ENAKOPRAVNOST
Naročnina za celo leto izven Clevelanda je samo $4.50.
Društvom in posameznikom se priporočamo za tiskovine. *	* * linijsko delo—zmerne cene
6231 Si Clair Ave.	Cleveland,	Ohio