Leto XXIV., št. 261
Upravni Si vc L|uDi|*a» r*ucciniMf»» oUca J Tetetor 4t «-22 »1-23 »1-24
Inserainj jOUeiek UuDliaua Kucamievt alt
ca i - Teleloo 4t »1-25. il-26 Podružnica Nove nesto: Liubl lanska cesta 42 Izkiručnc tastopsivc a iglast a Italii* h>
mo/emsrvo UPI !>	MIlAJVt.
Haču.u u LtuDiiaiisk«. pošalim on ooiiao
£eko<.oen) eavodu ii 17.749. o anale krai«
Italne Servizio Conti Corr Post No Il-»llt-
LJubljana, lorde 14« novembra 1944
Preis — Cena 1-— L
Izhaja vsak das razen ponedeljka.
Mesečna naročnina 25 Ui
UredDittvoi LJubljana — Puccinijeva ulica tt. & Telefon St 31-22. 31-23 81-24.
Rokopisi se ne vračajo
ErMtterte KampSe Im Raum beiderseits Mete
Feindliche Panzerkrafte an der Nied zu riickgeschlagen — Gegner sudlich Mor-chingen aus einer Reihe von Ortschaft en geworfen — Seit Besinn der Schlacht um Metz 222 USA-Panzer vernichtet — Zaher deutscher Widerstand bei Forli — Schlacht ostlich Budapest nimmt an Umfang ond Heftigkeit zu — Panzer-verbiinde warfen den in Jaszbereny eingedrungenen Feind zuriick
Zaprisega nemške ljudske vojske
pred krvno zastavo
simbol za ves Reich - Ogromna manifestacija pred možmi 9. novembra Pos! niča Fiihrer ja - Zaprisega pred ReichsSiihrerjem SS
Aus dem Fiihrerhauptquartier, 13. Nov.
DNB. Das Oberkommando der Wehrmacht gibt bekannt:
An der VVestfront lag auch am gestri-g n T?.g der Schmerpimkt der erbitterten liiimpfe im Raum beiderseits Metz.
Gegen heftigen \Viderstand unserer Truppen und ihre Gegenangriffe konnten die Nordainerikaner ihren Briickenkopf rordnrtJeh Diedenhofen nur geringfiigig erwei*ern, aber in die Stadt selbsi eindrin-gen. TTm die alte Zitadelle wird heftig gekampft.
SMdKtllch Metz vvurden an der Nied di" feindlichen Panzerkrafte abgefangen oder v\ ieder zuriickgeschlagen. Im Raum sudlich Morchšngen fiigten unsere Divisionen in erbi'tertem Panzertreffen dem Gegner bobe Verluste zu und \varfen ihn aus einer Keihe von Or.schaften. Seit Beginn der Schlacht nm Metz haben unsere Truppen 222 a meri ka niseh e Panzer und Panzer-sj^hvvagen vernichtet.
Vor unseren Festungen im Westen hat R!c»i feindliche Artilleriefeuer und die F!ie:;er- und Kampf.atigkeit verstarkt. Ff i":t iche Angriffe gegen die Ostfront der F.--s+irag St. Nazaire seheiterten.
Das Vergeltungsfeuer auf London vvurde fortgeseizt.
Im iCtruskischen Apennin zersprengte Bclivvere Artillerie sudlich Vergato stširke-
F"!;rerjev g'avni stan. 13. nov. DNB. Vrhovno pove'jn:'štvo oboroženih sil javlja;
Na zapadnem bojišču je bilo včeraj te-ž	r n;h bojev na področju ob obeh
straneh Metza.
Spričo slovitega odpora naših čet in njihovih protinapadov so Američani le nekoliko razširili svoje predmostje severovzhodno od Thionvilla, vdrli pa so v mesto st;:ro trdnjavo se bijejo siloviti
boji.
'. "novzhcdno od Metza smo ob Niedu
pr -egM sovražnikove ok!opn;ške sile ali j;h v g!i zopet naznj. Na področju južno od Mo?hir?~ena so zadale naše divizije v og^r-Čr- ■ -h klopnlških spopadih nasprotniku ve'k- izgube. Vrgle so ga iz več krajev. Od p : ka b->ke za Metz so uničile naše če+e 21? a^erišk;h oklopnikov in oklopniških izvidniških voz.
Pred nagimi utrdbami na zapadu se je ota čit r 'vražnikov topn;ški ogenj ter njegova let: I ka in bojna aktivnost. Sovražnikovi napodi preti vzhodni črti trdnjave St. Nazaire so se izjalovili.
Povračilni ogenj na London se nada'ju.ie.
V Etmšč^nskih Apeninih je razbilo težko
f............... MMWW—
re feindliche Kolonnen. In der Schlacht um Forli gelang es den Briten, gegen den zahen VVidersjand unserer Truppen erst nach schweren, den ganzen Tag iiber an-dauernden Kampfen nordlich der Stadt auf schmaler Front in unsere Stellungen ein-zudringen und etvva 2 km vorvvartszukom-men.
Die Schlacht im Raum ostlich Budapes. nahm bei erhohtem Kriifteeinw»tz des Gegners an Umfang und Heftigkeit zu. Unsere Panzerverbande varfen den in Jaszo«-reny eingedrungenen Feind im Gegenan griff \vieder zuriick und schossen dabei 33 sovvjetische Panzer ab. Durch den harjrtii ekigen Widerstand deutscher und ungari scher Truppen \vurden heiderseifcs Mezoko-vesd die mit 10 Scliutzendivisionen und /■^hlreichen Panzern angreifenden Rolsche-vvisten am vveiteren Verdrlngen verhin-derfc.
Siidvvestlich des DnkJa-Passes und bef-derseits der Rominter-Heide seheiterten sovvjetische Aufklarungsvorst iisse.
Im Ranm von Autz verstiirkte der Gegner seine am Vortage begonnenen Angriffe, die jedoch auch gestern erfolglos blie. ben.
Im VVesten und iiber dem Reichsgebiet war die feindliche Fliegertatigkeit am ge-sirigen Tage gering.
topništvo južno od Vergata močnejše sovražnikove kolone. V bitki za Forli je uspelo Britancem, da so kljub žilavemu odporu naših čet šele po težkih, ves dan trajajočih bojih, severno od mesta na kratk" črti vdrli v naše postojanke in napredovali za kaka dva kilometra.
Bitka na področju vzhodno od Budmpe-šte postaja vsled povečane uporabe sovražnikovih sil večja in silovitejša Naši ok'op-niški oddelki so vrgli pri Jaszberenyju vdr-lcsa sovražnika s protinapadom zopet nazaj. Uničiti so 33 sovjetskih oklopnikov. Trdovraten odpor nemških in madžarskih čet je preprečil ob obeh straneh Mezoko-vesda z desetimi strelskimi divizijami in števi'nimi oklopniki napadajočim boljševikom nadaljnje prodiranje.
Južnozapadno od prelaza Dukle in ob obeh straneh Rominter Heide so se izjalovili sovjetski izvidniški sunki.
Na področju Autza je ojačil nasprotnik svoje prejšnjega dne pričete napade, ki pa včeraj niso imeli uspehov.
Na zapadu in nad ozemliem Reicha Je bi'a sovražnikova letalska aktivnost včeraj majhna.
MonaKovo, 13. nov. Udeleženci pohoda z dne 9. novembra 1923 so doživeli letos za svoje padle tovariše edinstveno spominsko svečanost. V zgodovinskem mestu * bojnih zborovanj za novo Nemčijo se je zbralo simbolično nekaj bataljonov nemške ljud--ske vojske k zaprisegi pred krvno zastavo, pred možmi, ki so odgovorni Fuhrerju za ljudsko vojsko, Reichsfiihrerjem SS in poveljnikom nalomestne vojske Heinrichom Himmlerjem ter vodjem strankine pisarne ' Bormanncm. Reichsfuhrer SS je prečital Fiihrerjevo poslanico in zaprisegel ljudsko vojsko, o katere pomenu je govoril Gauleiter Paul Giesler.
Bila je to veličastna manifestacija svetega nemškega narodnega boja. Ljudska vojska je prisegla, da se bo borila v duhu starih udeležencev pohoda. Prisegli je na mestu, na katerem je Fiihrer nekoč že razvil zastavo s kljukastim križem. Prisegla je pred krvno zastavo 9. novembra.
Obsežni prostor so napolnili možje ljudske vojake v civilnih uniformah, poleg njih pa razen udeležencev pehola in njihovih preostalih svojcev skoraj še vsd Re;chslei-terji in vodje strankinih organizacij.
Mogočno je odmevala skupna pesem vDeutschland hoch in Ehren«. V svojem z revolucijonarnim bojnim duhom prežetem govoru je nato poudaril Gauleiter Paul Giesler:
Tu v Monakovem sta se sešli dve kolona, tu sta se zdiužili koloni borb za nemško svobodo. To je kolona, ki je korakala v temni dobi nemškega upora iz nujnosti z Adolfcm Hitlerjem na čelu k Peldherrn-halle, kjer so zahtevali oi nje za njeno
Fiihrerjevo
ki pravi med drugim:
Zahteve totalnega vojevanja so me prisilile, da sem preložil spominsko svečanost 9. novembra na sledečo nedeljo. Prav tako mi delo v glavnem stanu ne dovoljuje, da bi ga tuda le za nekaj dni zapustil. Razen tega smatram, da ne obstoja danes moja naloga toliko v prirejanju govorov kakor v pripravah in izvedbah vojnih ukrepov, ki so nujni za dokončno zmagoslavno končanje te vojne, kajti prav tako kakor v času krize 1. 1923 me preveva tudi danes ena sama vodilna misel: Sedaj moramo še prav posebno storiti vse, kar rabimo za nujni uspeh! Kakor smo takrat po desetih letih lahko upravičeno rekli mitvim tovarišem, da so vendar zmagali, tako mora in bo tudi v velikih borbah našega naroda za biti ali ne biti zmaga na koncu pripadla njim, boreči se fronti in nič manj junaško bojujoči se domovini. Res so se časi v primeri s 1. 1923 spremenili, toda ostalo Je bistvo nam vsiljenega bcfja:
1.)	Naš lastni cilj, namreč ohranitev našega naroda, zagotovitev njegove bc loč-nosti z vsemi sredstvi, m
2.)	Cilj naših sovražnikov, uničenje nagega naroda, njegovo pokončanje in s tem pienehanje njegovega obstoja.
Da vse to ni le teza narodnosociaMstične propagande, nam je nekoč pokazalo dejstvo notranjega nemškega razpada m nam danes potrjujejo proglasi naših sovražnikov. Noben narocbiosocialistični propagandni minister ne bi mogel jasneje očr. tati ciljev naših sovražnikov, kakor je to delal desetletja ži lovski tisk in dola še prav posebno danes, ko jih poleg tega javno s svojimi ministri objavljajo sovražni državniki. Cilj naših sovražnikov je botre j preveč javen. Boljševizem, ki ga podpirajo demokracije, je nekoč poizkušal, da bj naS pokret uničil znotraj g terorjem. Od demokracij podpirani sevjetizem si prizadeva, da bi razbil Reich .in uničil naš narol.
Evropa je bila skoraj vedno skupnost številnih med seboj tekmujočih narodov in držav, kljub temu pa je dol?il pojem EJvro. pe svojo duhovno predstavo po večini le v eni državi ali eni skupnosti sorodnih narodov. Večni spor evropskih narodov mei seboj je imel pri tem tudi velike prednosti. Kakor vsako tekmovanje je podžigal sposobnost in udarnost posameznih narodov, toda v časih najtežiecra boia vseh za biti ali ne hiti je obstojala velika nevar-nrgt razbitja sil pred grozečim navalom azijskega vzhoda, te stalne nevarnosti za Evi o,po. Narodi predvsem pa njihovi državniki, vojskovodje ln diplomati so v vseh časih lahko prenašali dneve sreče in s tem uspehov. Značilni za velike meže svetovne zgodovine kakor za narode, ki so poklicani k velikim delom, so bili vedno njihova vztrajnost v dneh težav, njihovo zaupanje v časih navideznih brezupnosti, njihovo kljubovanje ln njihov pogum po udarcih. Dejstvo, da so monarhi popolnoma pozabili na pomen svojega, danes le §e zgodovinskega položaja, izgubili pogum in postali izdajalci, je utemeljeno v njihovi medsebojni plemenitvi, ki je povzročila duševno in moralno degeneracijo.
Narodi zahtevajo v takih časih drugačne voditelje kakor obolele stare rodbine. Ako so se pustili tudi tako zvani državniki ln vojskovolje zapeljati, misleč, da je mogoče zgodovinsko obračunavanje za biti ali ne biti odločiti s podlo kapitulacijo sebi v korist, nam to prav tako dokazuje le tisočletno izkustvo, da ne živi na zemlji istočasno mnogo velikih duhov. Vsepovsod tam, kjer, je prišlo do take kapitulacije, kjer so o njej premišljali, ali bi morda o njej še danes hoteli premišljati, pa njen rezultat nI enostavna rešitev iz svetovnozgodovinske krize, temveč nujno ln gotovo uničenje doti! čn ega narol a ln a tem tudi njegovih odgovornih mol, kajti boljševizem, zmede ln drža^janska Vojna , so fe prve posledice. Druge se pri čno z Izročanjem tako zvanlh »vojnih zločincev«, to je dragocenih mot, ter se končajo z ne.
prepričanje prve krvne žrtve, njej pa se pridružuje velikj zbor nemške ljudske vojske, ki je semkaj prikorakal s tisoča svojih bataljonov. Obe koloni se tu združujeta. Iz vas tisočev, ki ste resno pričeli navidezno biezupni boj in ga odločno nadaljevali, je nastal skupni boreči se narod, ki se bori za svojo svobodo v ljudski vojski. Sovražnik si naj zapomni: Za vsako puško ljudske vojske in za vsako oklop-niško pestjo stoji Nemčija. Dejstvo, da so v Monakovu zbrani bataljoni prisegli ob spominski uii za mrtvece dne 9. ne«vembra in za krvno zastavo, najdragocenejši simbol narodnosocial i stične Nemčije, jih odlikuje pred vsemi ostalimi, obenem pa predstavlja za nje visoko obveznost. Nič ne veže kake skupnosti bolj kakor~pretresljaji ki jih častno prestane. Semkaj spada zlasti verno zaupanje. To neomajano vero prinaša novembrska kolona iz 1. 1923 kot svoj doprinos formacijam nemške ljudske vojske. Njen zgled kaže Nemcem pomen stare resnice, da sta sreča in uspeh vedno le protidajatev za zvestobo, napore in žrtve. Ce tako gledamo na 9- november 1. 1923, izhaja iz njega ojačujoča gotovost, i a bodo Nemci vseeno premagali vse svoje sovražnike.
Zaključne besede Gauleiter ja, ki je navedel besede Dietricha Eckarta >Gorje narodu, ki danes še spi. — Nemčija zbudi se!«, so naletele na ogromen olmev.
Nato je prenesla godba mogočno težko in opominjajoče to pesem v prostor in simbolično v ves Reich. Zatem je napovedal Gauleiter: »Reichsfuhrer SS in poveljnik nadomestne vojske-bo prečital
preglednimi kolonami ljudi na poti v sibirske tundre, da bi ostale tamkaj kot žrtev slabosti svojega državnega volstva. Čeprav so bile posledice teh izdajstev za Nemčijo kot glavnega nosilca boja v pričetku vojaško zelo težke, kljub temu niso omajale stavbe Reicha, nit; niso mogle premagati odpornega duha. Obratno je postala bojna volja naroda bolj trdna in šele prav fanatična. Srečni smo. da so se pri nekaterih narodih, ki jih je zajel razpad, našli elementi odpora, ki se zbirajo, v Italiji okrog volitelja nove države Benita Mussobnija kot Duceja, na Madžarskem okrog Szalasija, na Slovaškem pod vodstvom predsednika Use in Hrvatskem pod Poglavnikom Paveličem, Vsi ti so vodje mladih naredov. Vemo, da so pri ostalih narodih prav tako nastali odbori in vlale, ki nočejo priznati kapitulacije in enostavno zato biti za uničenje narodov, ker so odpovedali nekateri brezznačajni slabiči ali pa so sanjali neumneži o možnostih, v katere danes že sami več ne verjamejo. Naša velika zaveznica Japonska je smatrala vojno ol prvega dne kot to, kar je, kot odločilni spopad za biti ali ne biti. Zato se bori z junaštvom resničnega naroda junakov. Od o 1 pada italijanskega zaveznika z vsemi njegovimi težkimi posledicami, ki so s tem nastopile za naše bojevanje, so izdajstva prizadevala naš narod. Kljub temu se niso uresničila upanja naših nasprotnikov. Vedno znova se nam je posrečilo obdržati fronto in ustaviti nasprotnika. Tako je preostalo le upanje v odločilni sunek znotraj Nemčije. Brezznačajne osebnosti, mešanica fevdalne arogance, meščanske nedostatnosti in bivših parlamentarcev, so se zbrale upajoč, da bodo takoj nato dobile plačilo za to podlo dejanje. zlomile namreč nemški odpor pri koreninah. Vsekakor so pravilno predvidevale: Dokler živim jaz, ne bo doživela Nemčija u^ode ob boljševizma pregažene evropske države. Dokler bom dihal, bosta moje telo in moja duša sledila zgolj misli, da postane moj narod močan v obrambi in v napadih proti grozeči Piu smrtni nevar- , nost% kajti, ako so se bile prejšnje vojne za linastične ali gospodarske interese, je smisel te vojne v boju za ohranitev našega naroda. Znto predstavlja logično posledico vseh žitev le nemška ljudska država. Ako se nekateri dogodki temu Se upčrajo, ne moremo nič pomagati, ker bo ta ljudska država preko njih "postala resničnost. Ako menijo posamezniki iz že premaganih strank, razredov ali drugin odtenkov našega na ro l a, da je prišel morda sedaj čas za njihov ponovni nastop, bodo v trenutku doživeli popolno uničenje. Narodni socializem, ki so ga nekoč krvavo preganjali, je bil napram svojim političnim nasprotnikom po prihodu na iblast ne Te naravnost spravljiv, temveč celo ži-rokopotezen. Le preti onemu, ki je z besedo ali dejanjem napovedal boj novi državi, smo postopali po zakonih. Poleg tega sem omogočil prevzetje oblasti vsakemu Nemcu in zlasti vsakemu uradniku in častniku, da je lahko izpolnjeval svoje dolžnosti, ne da bi prišel v spor s svojo vestjo. Kdor pa misli sedaj, da lahko spravlja v spore z vestjo ostale ljudi, ne da bi sam kaj takega doživel zaradi mojega postopanja, se mora zavedati, da to pomeni smrten konec. Dokler so preganjali samo mene, sem lahko velikopotezno izpregledal to preganjanje, kdor pa bi danes dvignil roko proti Nemčiji, bo brezobzirno uničen.
Nekaj ur je zadostovalo za zadušitev poizkušanega upora dne 20. julija, nekaj meeecev za odstranitev vse klike teh brez-častnih katllinskih ljudi. Kakor mi je služIl 1. 1934 upor male skupine v pokretu za izvedbo očiščenja, tako je predstavljal novi upor pričetek temeljite preureditve vsega državnega aparata. Ca« komproml-■arsklh značajev ln ljudi • pridržki je dokončno mimo. Nemška vojaška zastava je ▼ teh dneh simbol narodnosociallstične revolucije ixi državne ideje, polkovna zaata- ,,
va nemške vojske. Uvedli smo nemški pozdrav. Ljudske grenadirske divizije bodo pomagale, da bo zmagala narodnosociall-stična ideologija.	_
Po tem 20. juliju me je najbolj prevzelo in razveselilo dejstvo, da so vojska, mornarica in letalstvo — vojaška SS je bila že prej izven dvoma — ne da bi bilo prej navzven vidno, tako prežete z narod-nosocialističnim duhom, da nam ni preostalo nič drugega, kakor da pomečemo nevredne iz stranke, iržave ln vcjske in tako izvedemo popolno enotnost stranke, naroda, države in vojske v njihovih pogledih in volji.
Kljub temu so bile posledice tega izdajstva gTenke. Naši nasprotnik! so, misleč, da lahko sedaj Nemčijo na hitro pregazijo, strnili vse svoje sile. Da se jim je načrt ponesrečil, se moramo zahvaliti junaškemu obnašanju vojske, predvsem pa hrabremu ebnašanju nemške domovine. Odgovora na poziv k izgralitvi utrdb in v ljudsko vojsko sta le simbola za vedno bolj jasno nemško ljudsko skupnost v tem usodnem boju za bodočnost našega naroda.
Tako stopa popolnoma enakovredno poleg starih vojakov vojske, mornarice in letalstva danes vojaška domovina ne le s svojimi možmi, starčki in mladeniči, temveč tudi ženami in deklicami.
Ako preglelam skupno vsoto vseh ogromnih naporov, ki jih danes doprinaša naš narod, vse trpljenje, ki ga morajo prestajati milijoni ljud; v naših mestih, p^t naših delavcev in delavk ter podeželskega prebivalstva, potem bj vprašal zločince z dne 20. julija , le še tole: S kako pravico bi lahko zahtevali take žrtve, ako ne bi bili sveto prepričani, da bomo ob koncu tega boja ojačili nemško ljudsko državo, jo velno bolj izgiadili in končno napravili to veliko obdobje našega naroda za rojstno uro Reicha, ki ne bo le navzven obsegal vseh Nemcev, temveč jih tudi na-vznotraj osrečil? S tem, da se borim za narodncsocialistično državo, podajam največja borbi naše zgodovine edinstveno moralno in nravno vsebino. Kdor misli tudi v teh urah le na svoje stanovske koristi, ne postopa zgolj kot zločinec, temveč je blazen egoist, blazen, ker misli v svoji neverjetni omejenosti, da se je narod morda pol stoletja navduševai za boj na življenje in smrt le zaradi kake srednjeveške fevdalne države.
Ko je bilo 1. 1923 končano, sem napisal v ječi »Mein Kampf«. Neprenehoma, mi je lebdela pred očmi uresničitev narodnoso-cialistične ljudske države. Doilga leta smo se borili za to idejo, po prevzemu oblasti pa za njo praktično delali. Ob pogledu na dosežene uspehe v gospodarskem in socialnem življenju, na naraščajočo kulturo in pomiritev razredov sta prevzemala naše nasprotnike bes in zavist. Ako ' danes objavljajo v drugih državah tako zvane »socialne načrte o bodočnosti«, potem je to le slab odsvit tesra, kar je narodnosocial isti čna Nemčija že praktično uresničila.
Zato se danes lahko Izjavim le za nadaljevanje tega dela. Kot star narolni socialist ne bom v boju niti sekunde kolenaL ako bo šlo za izpolnitev naloženih mi dolžnosti. Slednjih si nisem sam izbral, temveč jih je vsakemu Nemcu naložila previdnost. ki zahteva, da storimo vse in ne opustimo ničesar, s čimer bi lahko zagotovili nemškemu narodu bodočnost in njegov obstoj. Na najtežje udarce usode bomo odgovorili s kljubovalno zagrizenostjo, neprestano prežeti s prepričanjem, da ljubi tudi previdnost često le one, ki jih vzgaja, in da mora ljudi preizkušati, da bi našla njihovo vrednost. Jaz pa sem neomajno odločen, da dam zanamcem v tem bolu prav tako svetel zgled, kakor so ga dali veliki Nemci v prejšnjih dobah. Moje lastno življenje ne igra pri tem nikake vloge, to se pravi, niti svojega zdravja, niti življenja ne bom čuval pri izpolnitvi nalog, ki so mi naložene kot prvemu Nemcu. Ako v tem času nemškemu narodu malo a5i relko govorim, potem se to dogaja, ker delam in izpolnjujem one naloge, katere mi je naložil čas in katere moramo izpolniti, da zopet obrnemo usodo. Ker imam voljo in ker moj narod zvesto stoji za menoj, ne dvomim niti trenutek, da bomo na koncu uspešno prestali dobo preizkušenj in da se bo nato približala ura, ko nam bo Vsemogočni zopet prav tako podelil svoj blagoslov kakor v dolgih dobah pred tern. Takrat smo izvojevali največje zmage svetovne zgodovine in se kljub temu nismo prevzeli. Časi udaicev nas ne bodo nikdar upognili in bodo tako sliko o značaju iiem-škega naroda pri zanamcih potrdili !e v dobrem smislu. Zato upam z neomajanim zaupanjem, da bo z našim delom in z našimi žrtvami nekega dne prišel trenutek, ki bo kenčno z uspehom kronal naše delo. Cilj našega boja pri tem m prav nič drugačen, kakor je bil oni, za katerega smo se morali boriti 1. 1923 in za katerega je šlo v smrt prvih 16 mučencev našega pokreta.
Rešitev našega naroda iz stisk in nevarnosti, zagotovitev življenja naših otrok in njih potomcev do daljnjih redov, to je naš cilj. V senci našega naroda pa koraka ona Evropa, ki občuti, da ne gre danes le za nemško usolo, temveč za bodočnost vseh onih narodov, ki se prištevajo k Evropi in ki zavestno odklanjajo boljševiško barbarstvo.
Tako pozdravljam iz daljave svoje »tave strankine tovariše po glasniku tega prepričanja, z zagrizeno odločnostjo, s sivo. jim starim nezlomljivim bojnim pogumom in z neomajno samozavestjo Ob tej priliki se Se enkrat zahvaljujem borcem pred
(Nadaljevanje na Z* str.)
Prva poročila očividcev o „V 2"
rsetu p24ohea egroasiea izstrelek — Angleško prebivalstvo pod silalsn vtisom »ovega psvračevalnega orožja
Stoekhoim. 13. nov. Ker je bil Churchill pod vtisom nemških vesti o obstreljevanju z »V 2« prisiljen, da odkrije v spodnji zbornici kopreno tajinstvenosti, v katero je bila odeta resnica o »V 2«, so prispeia sedaj tudi že prva poročila očividcev, ki pa so seveda močno cenzurirana.
Poročila predsednika »United Pressa« Hugha Baillieja cenzura ni dovolila objaviti. Baillie, ki se je medtem vrnil v New York poroča, kako je slišal v svojem hotelu prvo zelo oddaljeno eksplozijo »V 2«. Ko si je ogledal kraj, kamor je izstrelek padel, se mu je pred očmi odprlo velikansko žrelo, vse naokrog pa je bilo slično bojišču. Ljudje so bili izredno razburjeni. Niso vedeli, ali je bil to meteor ,bomba ali kaj drugega.
Ostali, ki so doživeli bombardiranje z >V 2«, so izjavili- da so izgledali nemški izstrelki kot »velika ognjena krogla«. Neki očividec je izjavil Reuterjevemu dopisniku: »Na nebu sem videl rdečo kroglo, ve i ko kot nogometna žoga. Nekaj minut kasneje je nastala grozna eksplozija«. Drugi očividec je dejal: »Videl sem črn oblak dima in nato nekaj, kar je izgledalo kot svetla zvezda. Brzelo je bliskovito hitro. Naenkrat je nastala eksplozija z rde-č.m in oranžnim sijem.« Druge priče so zopet opisovale »V 2« kot leteče brzojavne drogove«.
Neka vest »United Pressa« iz Londona pravi, da je »V 2« podoben ogromni repa-tici, ki se nevidno in neslišno spusti na tla ter razširja strah po velikih predelih Anglije. Komentator londonskega radia L ndlev Fraser poroča, da je izstrelek drugačen kot »V 1«, ker je hitrejši od zvoka. Dejal je: »V 2« je premagal sirene«.
Radijski komentator Archie Lee prikazi/, je takole svoje vtise_ o »V 2«: »v 2« sem videl pozno ponoči. Izgledal je kot žc-rsča krogla. Padal je navp čno z n:ba, izginil na obzorju ter povzroč:l ogromno de.onacijo, ki sem jo kljub veliki oddaljenosti občutil.« Lawrence Hanson poroča: »Najprej sem mislil, da je bil utrinek, nato sem ugotovil, da postaja vedno večji, prava ognjena krogla Nekaj sekund kasneje je udaril »V 2« daleč proč med hiše na nebu pa se je pokazal rdeč sij«.
Londonski dopisnik »Stockholms Tidnin. gena« pravi, da večina Angležev prvotno sploh ni vedela, za kaj gre. Govorili so o. eksplozijah plinohramov, municijskih skladišč in podobnih stvari. Nato pa je javnost končno izvedela, da so se pričeli dolgo pričakovani napadi »V 2«. Brzina izstrelka je naravnost strahotna ter so zato vsi protiukrepi zaenkrat nemogoči. Londonski dopisnik »Svenske Dagbladet« primerja učinek »V 2« s posledicami potre«-
sa. Po »Dagens Nyheterju« imaš vtis, da eksplodira »V 2« po presledku ene sekunde še enkrat
Londonski poročevalec švicarskega lista »Suisse« opozarja na Churchillovo poročilo, da ima »V 2« še večjo probojno moč kot »V 1«.'Bistvena razlika je v tem, da pade »V 2« kar naenkrat iz oblakov, ta ko da prebivalstvo ne more biti pravočasno opozorjeno. S tem v zvezi ie izrede-no močan tudi vtis, ki ga je napravil na Angleže.
Amsterdam, 13. nov. Kot javlja londonski radio, je bilo samo v gremviškem okrožju poškodovanih z letalskimi'bombami skoraj 85 odstotkov hiš. 11.5 odstotkov pa uničenih. 10.000 rodbin stanuje v poškodovanih hišah, 2000 v zelo težko poškodovanih- 500 rodbin nima nikakih stanovanj ali pa ne more več stanovati v svojih popolnoma uničenih domovih.
„Zakasxi|en pričetek oSmive"
Berlin, 12. nov. Pod naslovom »Zakasnjen pričetek ofenzive« piše »VoJkli cher Be-obachter« o ofenzivi na Lotrinškem, da verjetno ni prva, ki jo poizkuša ge^rral Eisenhower v tej jeseni. F^itisk, ki ga izvaja javno mnenje v sovražnikovih deželah in ki nastaja tudi iz objektivne nujnosti, je tako velik, da mora nekaj storiti. List nadaljuje, da je verjetno, da se priprav ja na zapadnem bojišču v tej jeseni še dramatičen razvoj, namreč pozkus r nasprotnik a,da tn prenesel vojno v liotra^jo^t Nemčije. Toda če ima gene-al Bi enhovver takšne načrte, piše list zaključno, potem pada na te načrte senca. Ta senca se imenuje Anvers.
Tudi Liis&au zavzet
Tokio, 1L nov. Japonski glavni stan je včeraj objavil, da so japonske čete, ki prodirajo iz srednje in juž^e Kitajske. 10. no-evmbra popolnoma zavzele Kvejlin in Liu-čau. S tem so dokončno razbil ameriška oporišča na teh podroaiih ter si zagotovi e izredno važne postojanke.
Vrhovni poveljnik vojske na tem odseku je general Jasuji dkamura, vrhovni poveljnik mornarice pa admiral Nobut-^ko Kondo. Čete v osrednji K tsjcki s*oje pod poveljstvom generalnega poročnika Isamu-ja J.ikojame. d očim poveljuje če+^m v južni Kitajiki gfinera^i poročnik Hi-~i?i Tanaka. Mornarica v južnok't9j?tkih vodah j epod poveljstvom vieeadimjrah S^jedn-me, letalstvu pa poveljuje generalni poročnik Taikuima Simojama.
Zatetmujev od 1*J. do 640
©presni boji na obeh straneh Metza
Sovražnikove oklopniške sile ob Niedi razbite — Sovražnik vržen jnžno od Mor-cl ip la Iz več krajev — Od pričetka bitke za Metz uničenih 222 oklopnikov ■— Žilav nemški odpor pri Forliju — Bitka vzhodno od Budimpešte postaja ob i . ijša in silovitejša — Oklopniški oddelki so vrgli pri Jaszberengju vdrlega
„ sovražnika nazaj
f
CNadaljevanje s prve strani)
21 leti, ki so nam prav tako dali zgled za bodočnost našega naroda Velikonemškega Reicha.«
Temu sporočilu so sledile viharne ovaci-Je navdušenja in veselja. Možje nemške ljudske vojake so z vročimi srci sprejemali besedo za besedo, razumeli so, da Fiihrer sedaj ne more govoriti, temveč da hoče zmagovito končati to vojno. Vsi so najbolj jasno spoznah smisel in pomen besed Adolfa Hitlerja.
Živahno so odobravali Fiihrerjeve besede o junaštvu Japoncev. Z velikim veseljem in hvaležno zahvalnostjo so odgovorili na Fiihrerjevo obljubo, da ne bo Nemčija nikdar izročena boljševizmu in da bo vsakdo, ka bi dvignil roko za sunek v hrbet, neusmiljeno uničen. Z grmečim odzivom so potrdili opozorilo o brezkompromisnosti nemškega .boja.
Oči so se jim zasvetile, ko je FOhrer
pohvalil junaško obnašanje nemške domovine. Vsa so bili s Hitlerjem edini v veri v bodočnost in v spoznanju, da morajo junaški nemški vojaki izvojevati srečo in mir za vso Evropo.
Ljudskft vojska prisegla. Reichsfiihrer SS Himmler je nato zaprisegel ljulsko vojsko. Njeno odposlanstvo je stopilo pred krvno zastavo, dvignilo desnico in položilo levico na sveto blago.
Tisoči so na velikem obsežnem prostoru izgovorili prisego:
»Prisegam prt Bogu to sveto prisego, da bom Fiihrerju Velikonemškega Reicha Adolfu Hitlerju brezpogojno zvest in poslušen. Obljubljam, da se bom za svojo domovino junaško beril in raje umrl, ka. kor da bi izdal svobodo in s tem socialno bodočnost svojega narola.«
S petjem narodnih himen se je ta pomembna svečanost zaključila.
Narod in Fiilirer združena v skupni prisegi
Svečama zaprisega ljudske vojske v vseli pokrajinah velikonemškega Reicha
Berlin, 12. nov Medtem ko nera&e d vizije na bojiščih na zapadu. vzhodu in jugu v težkih obrambnih bojih, v katerih zadajajo sovražniku velike krvne izgube, in medtem ko je nemški vojak prežet z neuklonljivm občutkom premoči ter z žilavo voljo za obrambo svoje domovine, se je dvignila tudi nemška domovina, ki je pripravljena, da brani nemške meje do zadnjega. Stoti so či nemšk h mož so v nedeljo v vseh pokrajinah nemškega Reicha manifestirali svojo pripadnost k nemški ljudski vojski in podali sveto pr.sego Fiihrerju. Očetje n sinovi, možje iz vseh poklicev in starosti so sitali drug poleg drugega združeni v prisegi da bodo storili vse za zaščito svete nemške zemlje pred sovražnikom.
Preveva jih ista vera. kakor je prevevala može. k- so korakali 9. novembra 1923. Njihovo izročilo nosijo danes v srcih borci na bojiščih, nosi ga pa tudi nemška ljudska voj ska. ki se je zaklela, da se bo borila in tudi umrla če bo treba, za svobodo ji bodočnost nemškega Reicha.
Tako je postal 9 november 1944 največji in najbolj vzvišeni spominski dan vsega n nroda. Vsii Nemci so z orožjem v rokah združeni v priznanju junaštva nemških vojakov in v prisegi, da ne bodo prej odložili orožja, dokler ne bo dosežena zmaga.
Nemška prestolnica je sličila v nedeljo velikemu vojaškemu taborišču. Na desetih velikih prostorih so se zbrali vojščaki, da bi skupno poslušali govor svojega Gaule-terja ministra dr. Goebbelsa. ki je pred desettisoči očrtal na velikem berlinskem trgu dogodke te vojne. Deja! je, da je hotel sovražnik na tem trgu stati že ob koncu oktobra, sedaj pa sitoje na n em vojaki nemške ljudske vojske pred svojim Gauleiterjem To so bataljoni .odločnosti, bojne pripravljenosti, borcev za svobodo in življenje Velike Nemčije.
V Gdansku. na izpostavljeni postojanki na vzhodu, je govori! štabni šef oddelkov SA Schepmann Dejal je. da so ob vzhodni meii, kjer se razbijajo valovi sovjetskih divizij, že bili prvi bataljoni ljudske vojske v borbah s sovražniki in prestali svojo preizkušnjo. T*, možje, ki so Mi v boj. (fa bran io svojo domači io, svoja polja in delavnice so prisilile sovražnika do največjega priznanja. Nasprotnik je spoznal, da nemška ljudska vojska ni prazno ime. temveč simbol nezlomljive nemške odporne moči ln neuklonljive zmagovalne volje
Berlinski tisk o zaprisega nemške ljudske vojske
Berlin, 12. nov Prisega nemške ljudske vojske nudi berlinskemu nedeljskemu tisku priliko. da se obširno bavi z enotnostjo vojske, naroda in narodn o-^socialističnega pokreta. »Volkischer Beobachter« prikazuje v svojem uvodniku notranjo povezanost med narodnimi socialist', iz novembra 1 1923 in ljudsko vojsko sedanjosti. Upor 1. 1923 ni bil nikak pa-
radni pohod. Tudi ljudiska vojska n gardni zbor s sijajnimi uniformami, pač pa je s skupnim cil;em zvezana edinica. Možje teh oddelkov niso sledili p nasilnosti zakona temveč povelju svoje vesti, prav tako kakor prostovoljci v Monakovu Ljudsko vojsko je treba označiti kot »armado na j večj h nemških idealistov«. Nemška ljudska vojaka n zadnji ni poslednji, pač pa najodločinejši. neuničljivi in najplemenitejši nemški vojni potencial.
»Deutsche Allgemeine Zeitung« ugotavlja pod naslovom »Kdo nosi orožje«, da sta sedaj vojska in stranka v razmerju, ki že davno ni tako. kakor bi ga radi prikazal5 nekater inozemski glasovi. Pr. splošni nemSci težnji k individualizaciji je bilo sicer pričakovati, da bosta dinamično načelo političnega pokreta in statično načelo nemškega armadnega zbora vodila do krize, a upanje onkraj nemških bojnih črt so ostala neizpolnjena. 20 julij je dokazal. da se take naravne napetosti vedno trdneje vare v skupno pot. 5 let trde vojne Je izoblikovalo častniški in vojaški zbor, kateremu je sožitje stranke in vojske v sedanji državi vedno bolj nekaj skupnega, medsebojnega in neobhodno povezanega Politiki in vo-akl so v teh tednih in mesecih odločitev postali taka enota, da je iz tega narodnoso-cialistični pokret. ki smatra, da je kot vod;,ni organ odgovoren za usodo naroda in Reicha, izvajal posledice Stoletja zapadne zgodovine bran! sedaj ta enota s totalnim sodelovanjem in žrtvovanjem, ki mu ni primere.
»Berliner Morgenpost« ugotavlja, da hočejo zavezniki -zaslužiti milijone dolarjev in tudi ogoljufati svoje lastne partnerje v voinlh poslih. dočim obstoja nemški cilj v obrambi domače zemlje in izvojevanju življenjskih pravic nemškega človeka Vsekakor meji predstava, da morajo milijoni junaških mladeničev umreti zato, ker zahtevajo tt> petrolejske koncesije in otoška oporišča, premogovna skladišča ali trgovinski monopoli, na blaznost. Pri mišljenju, ki vlada pri zaveznikih, bi ve-1 ka m sveta ideja nemške ljudske vojske gotovo nikdar ne mogla zrasti.
Berlin, 12. nov. Stotisoči nemških mož so izjavili v nedeljo, da spadajo k nemški ljudski vojski. Prisegi so Fiihrerju V Berlinu je govoril več stotisoč vojščakom minister dr. Goebbels. V Gdansku štabni šef oddelkov SA Schepmann V Monakovu. kjer sta Gauieiter Giesler in maršal Keitel položila pred spomenikom večne straže Fiihrerjeve vence v čast padlim žrtvam 9. novembra, se je izvršila na posvečenem kraju bojna manifestacija za novo Nemčijo. V prisotnosti udeležencev pohoda leta 1923 je prečital Reichsfiihrer SS Himmler Fuhrerjjevo poslanico ter zaprisegel ljudsko vojsko na novembrsko krvno zastavo. Gauieiter tega zgodovinskega okrožja Paul Giesler je v sivojem govoru pojamiil posebni pomen zaprisege na dan novembrske proslave.
Vojna kot merilo vrednosti44
Najnovejši članek dr. Goebbelsa
Berlin, 13. nov. Pod naslovom »Vojna kot merilo vrednosti« Se bavi minister dr. Goebbels v svojem najnovejšem uvodniku v »Reichu« s posledicami, ki jih povzroča ta vojna v notranji strukturi narodov, zlasti pa nemškega naroda. Dr. Goebbels ugotavlja, da je generacija, ki prestaja v sedanji vojni svojo ve'iko preizkušnjo, pozvana da zraste v vodstvu države Ka^ti njej se bo treba zahvaliti, ako bo izšla Nemčija ojačena in utrjena iz te vojne. Ta nova skupnost nemškega naroda. ki bo njen rezultat mora imeti socialistični značaj ter odklanjati tudi zadnje preostanke na razredne razlike vezanega mišljenja. Predpravce. izvirajoče iz starih že zdavnaj nepotrebnih naslovov nimajo v tem novem vrednotenju nlkakega pomena več. Velja le še osebnost, ne glede na to. kakemu poklicu ali sitanu pripada. Če je že narodnosocialistična revo'ucija predstavljala prodor naroda do države. potem bo to tem bolj veljalo za to vojno. Slednja mora rodit: popolno ljudsko
državo, sicer bodo Nemci kljub zmagi vojno Izgubili. Kajti kaj drugega pa branijo danes, kot prav to državo?
Nemška vztra:nost ni le posledice stabilnejših nemšk h značajev, temveč tudi rezultat log:čneiše in družbeno smiselne j še razčlenitve nemškega državnega in dnižhenega življenja. Ljudska država, po kateri Nemci streme ln ki jo hočejo po vojni dokončno ustvariti, ne predstavlja nlkakega splošnega izenačenja. Saj prinaša pravice in dolžnosti Kdor sledniih ne izpolnjuje tudi prvh nima. Nemc: se z orjaTciml koraki bližajo novi dobi. k: bo stala onkraj običajnh utesnitev. V njej bodo imele zasluge za narod prednost pred vsemi ostalimi čednostmi. Le oni. ki je v nevarnosti zvesto in neomajeno branil name* in njegov obstoj. ;ma pravico govoriti v imenu svojega naroda, braniti njegove pravice ter pazit! r.a obrambo njegovih zahtev. Preizkušnje te vojne bodo edlino merilo vrednosti.
Iranska vlada odstopila
Stockholm, 10. nov. Kakor javlja agencija Reuter iz Teherana, sta iranski ministrski predse 1 nik Said in njegova .vlada podala šahu ostavko.
Z vsemi sredstvi izvrševana gonja, ki jo je spremljal od Moskve plačani iranski list, je dosegla s tem svoj cilj. Min. predsednik Said se je drznil upreti izsiljevanju Kremlja, kjer bi radi dobili petrolejske koncesije v Iranu. Zato je moral pasti.
Egiptski parlament
bo razpuščen
Amsterdam, 12. nov. Agencija Reuter ^uvlija iz Kaira, da bo egiptski parlament po kraljevem ukazu prihodnji četrtek razpuščen, nakar se bodo vršile v 60 dneh nove volitve. Računajo, da bosta nastopila ministrski predsednik Ahmed Maher in bivša ministrski predsednik Nahas paša v istem volilnem krogu.
Komunizem v USA
Stockholm, 12. nov." V nekem članku newyorŠkega lista »Warld Telegram« piše: Napačno je smatrati, da komunisti ne mi-sijjo na to, da bi sa pridobili oblast v Zedinjenih djpaivah, marveč doslej še niso ▼ položaju, da bi Lahko to storili. Toda nji-h * je doseči oblast v eni izmed pri-fctt-iiijiii v&l&ib narodnih
Anglija finančno na tleh
ženeva, 12. nov. Ameriški dopisnik »Dal ly Heralda« piše, da bo izdala prihodnji teden angleška vlada Belo knjigo, ki naj dokaže, kako je žrtvovala Anglija De glede na svojo bodočnost vse svoje bogastvo za zmago nad Nemčijo. Podatke iz te knjige so sporočili lordu Keynesu, ki vodi trenutno zaupne razgovore o omiljenju zakona o posojilih in zakupih in ki skuša doseči, da bi smela Anglija del teh dobav izvažati, da bi se tako lahko postavila na trdne noge. Dopisnik je izjavil, da je Anglija finančno popolnoma »na tleh«.
Pred važnimi odločitvami Argentine
Amsterdam, 12. nov. Kakor javlia agencija Reuter iz Buiemos Airesa.	li t »Noticias Grafices«, da so izjavili v vladnih krogih, da je pričakovati važne odločitve z ozirom na notranji in zunanje politični položaj Argentine. Častnike vojske in mornarice, ki so imeli doslej visoka mesta v vtladi, bodo nadomestili s chtčlMl Ravno-taiko bodo zasedli doslej nezasedena mesta v notranjem in poljedelskem ministrstvu.
Kriza finske vlade
Stockholm, 13. nov. Zaradi brezobzirnega boljševiškega pritiska je finska vlada odstopila. Faasikivi, posredovalec frrHcega izdaj-stva^ jg prevzel sestavo nove fclade.
Svečana proslava NSDAP v operi
Ljubljana. 13. novembra V nedeljo 12 novembra so v ljubijanfkem opernem gledališču na svečan nač n počastili spomin in simboličen pomen 9 novembra dan nae onalnosocialis-tične ideje n njenih pionirjev. Prve žrtve za veliko idejo nacional-socializma so 9. novembra 1921 postavile trden in neporjšljiv temelj velikonemškemu Rajhu Svečanosti so prisostvoval: člani stranke, zastopniki nemške vojske, predstavnki najvišjih nemških in slovenskih oblasti in častni gostje. Slovesnost samo je otvorila L v. Beethovnova uvodna skladba »Egmonta«, bogat n globokemu pomenu r.rimeren spored pa
je izpolnjeval zbor podoficirske šole. Spregovoril je SA Obersturmbannfiihrer Veihouz, ki se je v svojih izvajanjih spomnil vseh padlih z prve svetovne vojne, vseh padlih z današnje velike borbe nemškega naroda za svojo svobodo in nacionalno neodvisnost in vseh številnih nedolžnih žrtev, ki j h je terja! od nemškega naroda anglo-amerišk; terorizem Svečana slovesnost se je zaključila s počastitvijo vodje vel konemškega Rajha Adolfa Hitlerja Dokazala je nerazč:enljivo po'iza-nost nacionalno-socialistične ideje z ner, i m narodom, deje. ki je porok svobode in bodočnosti velikonemškega Rajha.
Neue Geldscheine in der Provinz Laibach
Um den Bargeldumlauf in der Provinz Laibach wieder zu normalisieren und ge-vvisse aufgetretene Mangel zu beseitigen. vvird die Sparkasse der Laibaeher Provinz auf Grund der Verfiigung des Chefs der Provinzialvervvaltung vom 14. September 1944 in der nachsten Zeit Geldanvveisungen zum Nominalvvert: Lire 50.—, Lire 100—, Lire 500.—, und Lire 10G0.—, ausgeben.
Diese Geldanvveisungen vverden in Rahmen des Guthabens, vvelches die Sparkasse der Laibaeher Provinz bei der Bancn d' Italia besitzt, ausgegeben. Es ist also fur jede Geldanvveisung bei der Noienbank vo le Deckung in Lire vorhanden. Die Geldanvveisungen stellen also dense'ben Wert dar, wie die Noten der Banca d' Italia, und es wird sie selbstverstandlich je-dermann als Bargeld zum NominaJvvert annehmen, wie dieses die Verfiigung des Chefš der Provinzialvelvvaltung es zur Pflicht macht. Eine von Chef der Provinzial vervva' t ur-g
besonders ernannte Komnuss on bat d e Aufgabe, die Ausgabe der Geldanvveisungen streng za beaufsichtigen. Di se Auf-sichtskommission bietet vojle Gevvahr, dass nur soviel Geldanvveisungen in Um-lauf kommen. vvie volle Deckung voihan-den ist.
Wird ein Normalzustand im Umlauf der Barmittel erreicht, vverden die Ge da ;wei-sungen vvieder eingezogen. Der Chef der Provinzialvervvaltung vvird einen ange-messenen Termin veroffentlichen, inner-halb dessen dem Cberbringer von Geldanvveisungen Noten zum Nominalvvf rt der Emmissionsbank umgetauscht vverden. Es vvird dseher nochmals darauf h!ngewiesen, dass die jetzt zur Ausgabe gelangendrn Ge'dvveisungen der Sparkasse der Laiba-cher-Provinz ein vollvvertiges Zah ungs-mittel darstellen, und selbstversandlich von aPen offentlichen Stellen, vvie au-h von der Bevolkerung zum Nominalvverte angenommen vverden miissen.
Nove denarne nakaznice v Ljubljanski
pokrajini
Da bi se zopet ustalil gotovinski denarni obtok in da bi se odstranile razne pomanjkljivosti, bo Hranilnica Ljubljanske okrajine na podlagi odredbe š fa pokrajinske uprave z dne 14. septembra 1944 dala v prihodnjih dneh v promet denarne nakaznice v nominalni vrednosti po 50, 100, 500 in 1000 lir.
Te denarne nakaznice se bodo izdajale v okviru dobroimetja, ki ga ima Hranilnica Ljubljanske pokrajine pri zavodu Banca d'Italia. Za vsako denarno nakaznico je torej pri novčanični banki po>no kritje v lirah. Denarne nakaznice im?jo zaradi tega isto vrednost kakor ncvčanice zavoda Banca d'Italia in jih bo seveda vsakdo sprejemal kot gotovino po nominalni vrednosti, kakor to predpisuje odredba šefa pokraj;nske uprave.
Posebna od šefa pokrajinske uprave imenovana komisija ima na ogo, strogo nadzirati izdajo denarnih nakaznic. Ta nadzorna komisija nudi polno jamstvo, da bo prišlo v promet le toliko denarnih nakaznic, kolikor obstoja polno kritje.
Ko bo doseženo normalno stanje v gotovinskem obtoku, se bodo denarne nakaznice zopet vzele iz prometa. Sef pokrajinske uprave bo objavil primeren rok, v katerem se bodo denarne nakaznice zamenjale prinositelju po nomnalni vrednosti v novčanice emisijske banke.
Ponovno se poudarja, da predstavljajo denarne nakaznice, ki jih sedaj izda Hranilnica Ljubljanske pokrajine, polno vredno plačilno sredstvo in jih morajo sprejemati po nomina ni vrednosti vsa javna službena mesta kakor tudi prebivalstvo.
Hrvatska vojska v bsrbi s tolovaji
Zagreb, 10. novembra Področje Podravske Slatine je popolnoma očiščeno komunistov, ki so se bili zakopali ob Dravskem prekopu, 17 km sevemovzhodno od imenovanega kraja. Tu so sovražne obrambne postojanke popolnoma uničene, po končani borbi pa je bilo na bojišču najdenih 150 mrtvih in okoli 80 ranjenih komunistov.
26 km severnozapadno od Ogulina je bil krvavo odbit napad upornikov, ki so na mestu spopada pustili 110 mrtvih in 74 ranjenih »tovarišev«.
Vzhodno od Mrkopolja so ustaSke čete v naskoku zavzele Begovo Razdolje in raz-b'le neko odmetniško skupino. Zaplenile so 3 strojnice in 65 pušk.
V	področju Babinega potoka, 22 Kri, vzhodno od Otočca, so ustaške čete j ničile večjo uporniško skupino. Pri tem ie padlo na bojišču 322 tolovajev, ranjenih je bilo 43, ujetih pa 126. Plen je obsegal 2 strojnici, 482 pušk, 1 metalec min, 17 volov, 19 konj in še več raznega vojnega blaga.
13 km južnovzhodno od Dervente so se ob napadu hrvatskih oboroženih sil odmet-niki med krvavimi izgubami razbežali ter ostavili na mestu spopada znaten plen.
V	področju Travnika (Bosna) se skrivajo odmetniki v bližnjih planinah, ker so po-
polnoma razbiti. Pri Tomislavgradu (Duv-no, Bosna) hrvatske čete nadaljujejo uspešno zasledovanje odmetnikov. Zasledovalci ne dajo sovražniku počitka, marveč so stalno na lovu za njim. Odmetniki beže proti Jadranu. Pri Aržanu so ostavili 72 mrtvih in precej orožja Tolovajev je bilo ujetih tu 24.
Ponoven napad odmetnikov pri Obrovcu je bil odbit s krvavimi izgubami za sovraž-n ka. Ustaški odredi so odmetnikom tesno za petami. Tolovajske tolpe beže proti morju. Na mestu spopada je padlo 51 odmet-rnkov, ujetih je bilo 42, zaplenjen je bil 1 badoljevski top, 2 strojnic: istega porekla ter 55 pušk.
V občini Gornje polje (pri Livnu v Bosni) so odmetniki ponovno poskušali napasti to področje, pa so bih s krvavimi glavami odbiti. Padlo jih je 23, ujetih pa je bilo 15. Ra^en tega je bil zaplenjen 1 top, 1 strojnica ln 18 pušk Ostanki tolovajev beže v smeri na Sinj.
Na jadranski obali ni bilo večjih spopadov. Hrvatske oborožene sile, zlasti ustaški odredi, v junaških protinapadih odbijajo neprijatelja ter mu prizadevajo težke izgube* Na jadranski obali so bila zbita štiri sovražna letala, ki so bombardirala zaledje.
VangSingvej mt*rl
Nanking, 13. nov. Dne 10. novembra je umrl v starosti 62 let na Japonskem, kjer se je zdravil, ministrski predsednik Van-čingvej. Z novico, da so prepeljali posmrtne ostanke predsednika iz Japonske v Nanking, so obenem objavili, da sta narodna vlada in Kuomintang sestavila skupen pogrebni odbor. *
Vojaške težave kanadske vlade
Ženeva, 11. nov »Položaj v Kancdi je napet. n^ cestah d šimo vznemirljive pogovore,« poroča »Timesov« dopisnik iz Oitavve. Novi vojni minister general Mc Naughton poizkuša izhajati s sistemom prostovoljcev in upa. da bo Lahko odpravil zelo nujno poman kanje ojačenj za kanadsko pehoto na evropskh bojiščih s premestitvami iz drugih vrst vojske. Z bojišča pa prihajajo hude kritike, ker je vlada ostala še nadalje pr! prostovoljcih in sili tako one Kansdce. k: so na bojsču, sitalnn v zelo hude boje. Olo v vladi sami so se po a-vila nasprotstva ter splošno računajo, da bo odstopil najmanj še en minister.
Bern, 11. nov. »Exange Telegr 'i« poroča, da je oprostil novi vojni minister le Naugh-ton šefa generalnega štaba kanadske preko-morske armade divizljskega generala Stuarta vojske službe, stočasnu pa napovedal njegov odpttst. Po odstopu prejšnjega vojnega ministra Rastcna je postal S tu;-rtov položai ne-, vzdržen in je zato moral odstopiti.
Napet položaj na Kubi
Madrid, 11. nov. Po vesti iz Havane ie bil predsednik republ ke dr. Grau San Martin zaradi zmerom pogostejših političnih umorov po vsej deželi prisiljen, da sam prevzame poveljstvo nad organ: javne varnosti Na Kubi govore, da bo treba v kratkem računati z vojaškim Udarom proti rež mu dr. Martina. General Abernilla. ki naj bi bil po teh vesteh vodja vojaškega upora, je te govorice zanikal.
Napoleonova krcna izginila
Stockholm, 12. nov. »Associated Press« javlja iz Pariza da so iz Inval'dskega doma ukradli Napoleonovo krono in njegovo 4Tlato uro. Dejanska vrednost ni bila prevelika ker je bila krona narejena Iz srebra in je bila le pozlačena. Tehtala je približno
1.4 kg. Spravljena je bila v istem prostoru, kakor je Napoleonov grob. L. 1804 jo je Napoleonu podarilo mesto Cherbourg.
Sovjetska zveza tn mednarodna gospodarska konferenca v USA
Madrid. 13 nov. Kot javlja BFE iz Wa-sh ngtona. Sovjetska zveza na mednarodni gospodarski konferenci v Rveju v Zedinjenih državah, ki je bila otvoricna pretekli četrtek, ne sodeluje, temveč je poslala tja le svojega opazovalca. Razgovori zastopnikov 52 držav, med katerim sta tudi Španija !n Portgualska, so poltajni ter imajo novinarji dostop le k plenarnim seiam.
Ob cbletnici premirja iz h 1*13
Madrid, 13 nov. »Premirje z dne 11. novembra 1918 je moralo vod ti do nove vojne,« piš" »Pucblc« v komentarju ob obletnici p remi-i a po zadnji vojni. 34 točk mirovnega diktaca je predstavljalo 34 smrtnih udarcev premagani Nemčiji, tako da 60 celo socialisti protest ra'i. Takbzvani »mir«, ki ni prinesel nlkakega pomirjenja. temveč je hotel le dokončno un čitj Nemčijo, je moral povzročiti novo vojno.«
Neugoden pdožaj v cun^klnški Kitajski
Sanghaj, 12. nov. General Wedemeyer, naslednik Stilvvella, je izjavil na pivem sestanku z novinarji v Cunkingu, da položaj »ni ugoden«. Glede oskrbe je potolažil čunking z načrti glede obnove zveznih poti s prekomorsldmi deželami. Dejal je, da je pri vojaških načrtih časovno Vprašanje ir.redno važno.
Glede Stihvellovega o 1 poklica je dejal, da ne ve nikakih podrobnosti in da jih tudi ne poizkuša izvedeti.
*>adro£]e Banjaluke očiščeno
BerLn, 11. nov. Nemški in hrvatski od-lelki so očistili področje Banja luke in o'4'Obcd'H nad 700 kmet"v, kž so jih hoteli komunisti sprsvlti v tako zvano »osvobodilno vojsko«. Kvnunistične tolpe so izgubile mnog> padlih.
Zatemnitev od 17. do 6.40
Poziv obveznikom delovne službe
Delovni urad v Ljubljani je izdal dne 13. t m. pod št. 1776-1 naslednji poziv:
Vsi zamudniki, ki doslej še niso zadostili svojim pozivom, se morajo dne 15. t. m. brezpogojno zbrati ob 13. na glavnem kolodvoru (v čakalnici 3. razreda) v Ljubljani. S seboj morajo prinesti odloke o obvezni službi in predpisano prtljago.
Dodeljevanje cigaret
Pokrajinska uprava razglaša da se od ponedeljka 13. novembra dodeljujejo na tobačne nakaznice moškim potrošnikom po 2 cigareti na en odrezek, ženskim pa po eno.
Podpora onemogTo in vdovam
Šef pokraiinske uprave je potrdil skler ravnateljstva ZSZ. po katerem se iz sredetev zavarovanja za onemoglost, starost in smrt zplača enkratna podpora, in sicer: začasno in trajno onemogl m in vdovam po 400 Hr_ otrokom po 350 lir. sorodnikom pa po 250 'ir. Podpirancem. ki pre;emajo podporo iz podpornega skbda. se izplača kot enkratna pod-n^-a 300 lr. Nakazovanje se prične v prlhod-nj h dneh. Za\T.d za socialno za\ arovanje Ljubijanske pokrajine.
Omejitev porabe
električnega toka
Šef pokrajinske uprave opozarja na brez-izjemno izvajanje predp sov o porabi električnega toka Organi uprave policije in mestne e'ektrame imajo nalog vršiti preti ede in preiskave na vseh potrošnih mest h ? vse strogostjo. Ni dopustno v prepovedanem čn^u, ko morajo biti loka/i in pisarne :aprti. t-ešiti električni tok za zaprtimi vratmi. v gostinskih obratih, drugod nego v kuhinii uporabljati električne kuhalnike ob času. ko se kuha, za ogrevanje prostorov ali kakorkoli izigravati predpisane omejitve. Nedopustno je žgati lestence z več žarnicami za razkošje. Po danih navodilih bodo organ' mestne elektrarne pri veaki opaženi kršitvi pobrali števec in električni tok izključli za gotov čas. odgovorno osebo pa prijavili upravi nolicije v Ljubljani.
Obvestila »Prevoda«
Delitev jabolk
Od 14. do 16. t. m dobi mladina od 3. do 18 leta po 1 kg jabolk proti odvzemu odrez-kov »b 214« in »c 320« (brez pretiskanih črk) dodatnih živilskih nakazn e. zdanih od Mastnega preskrbovalnega urada.
Jabolka bodo prodajale stojnice na živilskih trgih in trgovine s sadjem
Prodajna cena: 16 r za kg.
Gospodarstvo
= Doklade za zavarovalne premije. V smislu odloka vrhovnega komisarja za operacijsko področje »Jadransko primorje« z dne 27. julija 1944 bodo zavarovalnice zaračunavale 15%-no režijsko doklado na skupne premije elementarnih zavarovanj, 4%-no režijsko doklado na skupne premije življenjskih zavarovanj in 3%-no režijsko doklado na skupne premije ljudskih zavarovanj. To doklado so dolžni plačati vsi zavarovanci za elementarna zavarovanja od 1. decembra 1944 dalje, za življenjska in ljudska zavarovanja pa od 1. januarja 1945 dalje. — Združenje denarn h in zavarovalnih zavodov Ljubljanske pokrajine, Sindikat zavarovalnic.
= Nemška plemenska živina za Hrvatsko. številčno stanje živine je na Hrvatskem v zvezi z vojno precej nazadovalo. Zato se hrvatska vlada trudi, da nastale vrzeli čim prej izpolni Istočasno gre prizadevanje za tem, da se zboljšajo pasme posameznih vrst živine. Vlada je nakupila v Nemčiji večje število plemenskih bikov simentalske pasme, ovnov in ovac pasme »merlno«, plemenskih koz in perutnine. Pozneje bo nabavila Nemčija tudi plemenske žrebce. Nakupljene živali bodo dali na razpolago živinorejskim zvezam, da se na ta način doseže čim večji uspeh. Prav posebno se vlada trudi za zboljšanje pasme ovac tako v pogledu volne kakor tudi v kakovosti mesa.
= Onemogočen promet švicarskih tovornih avtomobilov preko Francije. Za vzdrževanje švicarskega blagovnega prom ta s prekomorsldmi deželami preko španskh in portugalskih lulk, je Švica pred meseci uvedla redni tranzitni promet s tovorn md avtomobili preko Francije, ker želez n ški promet v Franciji sami še ni uregen. Pretekli teden pa so ob francosko-švicarski mejil obtičali tovorni avtomobili, ker francoske oblasti niso vozil pustila preko meje. Isto se je zgodilo ob špansko-francoski meji.
= Rastoči deficit švicarskih državnih
financ, švicarski zvezni proračun za leto 1945 predvideva novo povečanje deficita. Izredni proračun, ki vsebuje vse izdatke v zvezi z vojnim stanjem v Evropi, je dosegel 1825 milijonov frankov. Za kritje teh izrednih izdatkov je na razpolago le 385 milijonov frankov. Medtem ko je znašal v letih od 1940 do 1942 letni deficit okrog 800 milijonov frankov, je lani narasel na 1.1 milijarde frankov, prihodnje leto pa se bo dvignil na 1.44 milijarde frankov. Tako bo celotni deficit vojnih let do konca • leta 1945 dosegel 8.5 milijarde frankov.
= Gradnja predora med švedsko in Dansko. švedsko-danski načrti za gradnjo predora pod morsko ožino Oeresund, ki naj zveže švedsko železniško omrežje z din-skim otokom Seelandom, zlasti pa s Ko-danjem, so dozoreli za izvršitev. Vsi podrobni načrti so pripravljeni. Predor bodo gradili med švedskim mestom Malmoiem in otokom Amager, odnosno Kodaniem. Predor bo dolg 40 km in bo speljan do 40 metrov pod morsko gladino. Pri gradnji predora bo zaposlenih skozi 6 let okrog 3000 delavcev. Potrebnih bo 90 000 ton železa in 200.000 ton cementa. To bo drugi največji podvodni predor na svetu, kj ga bo prekašal le že projektirani predor med Korejo in japonsk'm otokom. Pri tem predoru bo znašala dolžina okrog 200 km.
Zfmfemb* »imovine tinomlkcv
Službeni lis« šefa pokrajinske uprave v Ljubljani od 11. nov. 1944 objavlja odločbo o zaplembi imov ne upornikov dr. Zvvitterja Franca un'v. profesorja, nazadr.je stanu-jočega v Ljubljani, Gregorčičeva ul. 17a, in šturma Franca, yiiv. profesorja, nazadnje stanujočega v Ljubljani, Levstikova ul. 25.
Kronika
*	Vlasov pri Ribbentropu. Zunanji minister nemškega Reiciia von Ribbentrop je sprejel 11. novembra vodjo osvobodilnega pokretu ruskih narodov generala Viasova.
*	70letni čian nemškega Voikssiirira. Nemški listi be.ežiijo prumer nekega 70-letnega bivšega občinskega tajnika, ki j^ bil svoj čas cesarski lovec ter ima razikna odlikovanja. Ta mož, odlikovan z zilato kolajno za hrabrost, se je sedaj javil za pristop v vrste nemške ljudske vojsire.
*	Smrtna nesreča francoskega finančnega ministra. Pariški radio je objavil podrobnosti o nesreči, katere žrtev je postal francoski finančni minister Lepercq. Minister je odpotoval v Lille, da bi nazoroval ukrepe glede osvobodilnega posojila. V večernem mraku je strmoglavil njegov voz v nek prekop, ne da bi kdo opazil nesrečo, šele naslednjega dne zjutraj je uspelo najti voz. Potnike je najbrže ubil že sunek ob padcu. Smatrajo, da je bila slaba vidljivost vzrok katastrofe.
*	Madžarski notranji minister je odredil, da morajo bari in ostala zabavišča do nadaljnjega prenehati z obratovanjem. »Uj Magyarsag« pozdravlja ta vladni ukrep kot uresničenje dolgotrajne zahteve narodne javnosti na Madžarskem ter izraža upanje, da bodo proste delavne sile pritegnjene k totalnemu voje-vanju.
*	Najnovejša Aljehinova simultanka. Svetovni šahovski mojster dr. Aljehin je odigral v Vailadolidu simultanko s 30 igralci, ki je trajala 5 ur. Dobil je 29 partij.
*	Smrt pobira rudarje. Po izjavi norveškega notranjega ministra Morrisona v spodnji zbornici je izgubilo v preteklem letu v angleških rudmkih in v tovarnah življenje 2000 delavcev, kakih 2.5 milijonov pa jih je bilo ranjenih.
*	Begunce iz severne Norveške bodo po vesteh norveških listov namestili po vseh delih dežele. Neko otroško zavetišče iz Tromsoia bodo celotno prepeljal! v Oslo, neko zdravališče za tuberkulozne na visokem severu bodo premestili v Gudbrandsdal.
u— Nov grob. Po težkem trpljenju je umrla v 77. letu svojega življenja šolska upravitelj i ca v pokoju Terezija Kovač;č. Pogreb bo v sredo, 15. oktobra ob 14. uri popo'dne z 2.al, kapelica sv. Jožefa k Sv. Križu. Pokojndci bodi ohranjen biag spomin, preostalim naše sožalje.
u— Prodaja ženskih nogavic na izkaznice. Pišejo nam: Prejšnji teden so po daljšem odmoru zopet začeli prodajati ženske nogavice na oblačilne izkaznice. Naže ženske so nestrpno pričakovale tega trenutka in se jih je priglasilo za nakup več, kakor je bilo trenutno nogavic na razpolago. Marsikatera je morala po večurnem čakanju dvakrat, trikrat oditi , praznih rek. Ker ve"ika večina naših žensk, ki so gospodinje ali pa so zaposlene po uradih in pri drugem delu, ne more brezplodno čaltati dan za dnem. nogavice pa nujno potrebuje. bi bilo treba prodajo urediti po nekem redu. Razen tega naj bi se nogavice prodajale samo tistim, ki pridejo oseb" o. Morda bi se uredila prodaja po abecedi ali po številkah izkaznic. Taiko bo odpadla vsaka neumestna protekcija, našim . ženskam bo pa prehranjenega mnogo dragocenega časa.
u— Ljubljana ima 31 ljudskošolskih
vzgojnih zavodov. Vzgoja mladine v najzgodnejših letih je v Ljubljani poverjena 31 šolskim in drugim zavodom. Državnih deških ljudskih šol je 5, dekliške so 3, mestna občina pa vzdržuje 6 mešanih ljudskih šol. Razen tega pomaga vzgajati ljubljansko mladino še pomožna ljudska šola za duševno nerazvito mladino, dve dekliški in ena deška zasebna ljudska šola, 2 gospodinjski in šola za vzgojo mlajših mladoletnikov. Mladina se vzgaja tudi v dveh mestnih in petih zasebnih zavetiščih, nadalje na deški in dekliški vadnici na državnem učiteljišču in dekliški vadnici pri Uršulin-kah.
Opozorilo
Davčna uprava za mesto LJubljana opozarja vse hišne lastnike, da je prijave za odmero zgradarine za davčno leto 1945. vlagati do 30. novembra 1944.
V izogib prevelikega navala zadnje dni termina se davčni zavezanci naprošajo, da naj čimprej vlagajo izpolnjene prijave.
Prijave sprejema za mesto Ljubljano davčna uprava na Vodnikovem trgu št, 5, v vložišču v sobi št. 5/1. nadstropje.
Število ljudskošolskih učencev pada.
V	Ljubljani je 18 javnih in zasebnih ljudskih šo.l Letos se je vpisalo v prvi razred vseh teh šol 1.078 otrok, lani 1567. V vseh razredih je bilo v začetku letošnjega šolskega leta vpisanih 5.420 otrok, lani 5.587 in predlanskim 5.931. Največ otrok se šola na Viču, kjer ima I. mešana ljudska šola
j vpisan h 745 otrok. Za njo pride ljudska šola v Mostah s 547 učenci in učenkami.
u— Zahvala! G. Mergenthalerju Adollu se za spoštovanje fantovskih pravic, ob priliki njegove poroke z gdč. Bxha_ Ciri o, najlepše zahvaljujemo. Zg. Sšenski fantje.
u— Kdor je zadel kak dobitek druge ljudske knjižne tombole, naj ga dvigne še danes, ker po 15. novembru ne bomo več izdajali dobitkov. — še vedno pa morete žrebati za knjige, ki jih je izdala Zimska pomoč. Za 20 lir dobite lepo knjigo.
u— Zahvala. V počastitev spomina pokojnega prof. dr. Alojza Zalokarja so darovali zasebniki in podjetja skupno 6500 lir za revne matere. Uprava Bolnice za ženske bolezni v Ljubljani se vsem darovalcem najlepše zahvaljuje.
u— Namesto cvetja na grob ge. Milene Pirjevec darujeta za Dom slepih neimenovani Lir 200.—.
u— Učite se strojepisja! Novi tečaji pričenjajo 14. in 15. novembra. — Praktično znanje, koristno vsakomur sedaj in v bodoče. — Učne ure dogovorno z vsaKim posameznim obiskovalcem (-ko). — Vpisovanje dnevno. Učnina zmerna. — Prospekti: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Domobranska cesta 15.
u— Kar naprej tatvine koles. Policijska kronika navaja v preteklem tednu 15 prijav tatvin koles m triciklov. Last ilvi so navedli, da so v zvezi s tatvinami oškodovani za blizu 100.000 lir. Dne 24. oktobra je bilo v Črni vasi Alojziju Jarcu ukradeno moško, črno plekano kolo znamke »Vesta«, vredno 12.000 lir. Dne 31. oktobra je bilo ukradeno pred opero Vinku Sab at-niku moško, modro-srebrno peskano kolo znamke »Adler«, vredno 3000 lir. V sredo 1. t. m. je bilo ukradeno pred gosti.no Mraik moško, črno pleskano kolo Alojza Oraža znamke »Rekord«, vredno 20u0 lir.
V	četrtek 2. t. m. je biio ukradeno na Borštnikovem trgu moško kolo Henrika Straha. Neznan tat pa je kolo odvrgel in ukradel le plašča, zračnici, sedlo in omamo svetilko. V petek 3. t m. je b.lo ukradeno Cveti Krašovčevi žensko, črno pleskamo kolo znamke »S -»on«. Istega dne je bilo ukradeno Ivanu !■ včiču v Slomškovi ulici ženeko sv vo kolo, vredno 8000 lir. V soboto 4. t. m. so bila ukradena: na Rimski cesti moško kolo I vena Kočarja znamke »Puch«, vredno 7000 lir, pred palačo Bate moško kolo Jurija Lasana znamke »Suhi«, vredno 7000 lir, Ob Ljubljanici črno pleskan tricikel Janka Pra-protnika, vreden 20.000 lir, na Gosposvct-ski cesti moško kolo Franea Moha j.i znamke »Alta«, vredno 12.000 lir, končno pa je istega dne neznan tat odpeljal ša moško kolo Antonije Gradišarjeve, ki je vredno 9000 lir. V noči na nedeljo 5. t. m. je bilo ukradeno z dvorišča beži"raj ke gimnaziiije na škodo uprave tega zavoda moško kolo, vredno 1000 lir. V noči na 6. t m. je bilo ukradeno iz pralnice Aniona Primožiča v Rožni dolini c. Vili mošio kolo znamke »Baronia«, vredno 6000 lir.
V	ponedeljek 6. t. m, je bilo ukrade-o Antoniji Bajtovi iz palače Bate žensko kolo znamke »Kosmos«, vredno 10.000 lir.
V	torek 7. t m. je b'lo ukradeno v kolodvorski ulici Leopoldini Laznikovi žensko kolo znamke »Baranda«, vredno 6000 lir.
u— FORMICOT PASTILE ZA DEZINFEKCIJO UST IN GRLA dobite v lekar nah.
u— Nesreče. Jože Kramar, 13l'en sin čevljarskega mojsira iz Ljubljane, je na Rožniku padel in si zlomil desno roko. — Heleno Ziherlovo, 501etno ženo upokojenega železničarja iz Ljubljane je med prepirom neka ženska hudo pretepla. — Janez Znidaršič, 44letni posestnik z Rakeka, s: je pri padcu zlomil levo nogo. — Jože Ko-sič, 151etni sin posestnika iz Sv. Jošta, je padel s kolesa in si zlomil levico. — Cecilija Trtnikova, 53letna žena vratarja v papirnici v Vevčah, si je pri padcu zlomila levo nogo. Franc Blaži e, 61'etni upokojeni voznik električne cestne železnice iz Ljubljane, je padel z zidarskega odra 4 m globoko in si zlomil levo ključnico. — Ana Oblakova. 52letna delavka Tobačne tovarne v Ljubljani je padla na Trž ški cesti s. tramvaja in se poškodovala po životu.
u_ Nalivna peresa boljše vrste m dobro
ohranjena stalno kupuje tvrdka EVEREST, Ljubljana. Prešernova ulica 44.
MuMu&a
Davorin Ravljen — novi avtor »Dobre knjige«
»Dobra knjiga« pripravlja za prihodnje mesece več izvirnih slovenskih novitet, ki so vse nastale letos. S tem ne bo ustregla samo zahtevi po pospeševanju domače slovstvene proizvodnje, marveč bo verjetno ugodila tudi svojim bralcem, ki si po raznih romanih iz tujih slovstev gotovo žele zdravega literarnega sadja, kakor je zraslo na domačih tleh in ima v sebi sokove slovenske zemlje.
Prvo tako delo bo izšlo že v novembru, namreč povest Davorina Ravljena »Mrtvi ognjenik«. Pisatelj je znan prijateljem slovenske povesti po svojih prejšnjih knjigah, kakor so vojna povest »Črna vojna« "(1938), zgodba iz življenja slovenskih izseljencev. »Tulipan« (1932), novelistična zbirka »Zgodbe brez groze« in potopis »Pot k mrtvim bataljonom«. »Mrtvi ognjenik« ni samo njegovo najnovejše delo, ampak verjetno tudi najboljše izmed dosedanjih. Dogaja se večidel v slovenskem plan:nskem kraju., kjer še žive taki korenjaki, pravi »planinski kralji«, kakor je kmet Artnik, ena najznačilnejših, res krepko izoblikovanih oseb Ravljenove povesti. Toda glavni junak ni oče Artnik, marveč akademski slikar Mirt, ki se po daljši odsotnosti vrne v domači trg pod gorami. Okoli njega je razpredal pisatelj živahno sp!sano zgodbo, v kateri se srečujeta kot ljubezenski tekmovalki za Mirta Artnikova Lenka, zalo in krepko kmečko dekle iz nepokvarjenega planinskega sveta in ljubljanska operna pevka. Ena izmed značilnih' oseb, ki imajo večjo vlogo v zapletu dejanja, je obogateli špekulant lz časov po prvi vojni Ignacij Orehek, tip iz ljubljanske družbe v razdobju med dvema voinama. Tako se prvotno trško-kmečka zgodba razplete v Ljubljano in RavJjenova povest učinkovito zajema v svoj krog vse poglavitne soc'alne plasti slovenske družbe. Kmeta, tržana, meščana,
duševnega delavca, obenem pa združuje obodne planinske kraje s središčem in kaže ob koncu — tik na pragu sedanje vojne — izbruh »mrtvega vulkana«, t. j. skritih sil v našem ljudstvu.
Prepričani smo, da bo ta domača pripovedna noviteta vzbudila živo zanimanje bralcev »Dobre knjige« in s posebnim zadoščenjem naznanjamo njen bližajoči se izid.
Razstava slik V, Skrušnega
V velikem ateljeju gledališke kulisarne je njen šef Vaelav S k r u š n ^ priredil razstavo svojih slik. Karakteristike njegovega slikarskega delovanja so. znane izza prejšnje razstave in se tudi na najnovejših proizvodih njegove slikarske nadarjenosti, sku-šenosti in marljivosti niso spremenile. V. Skrušny je tokrat razstavil 50 slik v olju, po veliki večini krajine. Vse so z malimi izjemami ateljejsko delo, narejene po skicah z nekdanjih njegovih potovanj in bivanj v širokem svetu: od krasne Prage s čudovitim pogiedom na Hradčane preko razpoloženj v gozdovih ob Labi ali motiva s tipično češko vasjo z ribnikom, tja do jesenskih barv hrastovja v slavonskih gozdovih ali do čarobne mediteranske lepote Lo-kruma in od tam cel6 do mogočnih kavka-ških gora, v čijih senci je naš mojster preživel celo desetletje.
Največ svoj!h olj pa je V. S krušni posvetil slovenski zemlji. Zlasti plamnski kraji z ostrimi konfiguracijami svojih tal, s temnim bleskom svojih jezer, s hudourniki sredi bujnih zelenih gozdov, z vasmi ali samotnimi bajtami na jasah in v tesnih do-I linah so mu navdahnili mnoge, tehnično in j koloristično, prav kakor estetsko zanimive motive. Njih obdelava kaže veščo in zanesljivo roko in očiten smisel za dekorativni učinek, najs! sicer pogrešamo močnejšo osebno noto in visok umetniški zamah. Poleg planinskih motivov iz Julijskih Alp in Karavank je razstavljenih nekaj slik iz Ljubljane fn njene ožje okolice. Svojo sposobnost v oblikovanju dekorativno učinku-jočih predmetov je V. Skrušn? pokazal tudi
Z Vrhnike
Meseca oktobra so umrli na Vrhniki: 96-
letna Ivana" Slabe, hiralka s Stare-Vrhnike; 92 letni Miha Jerina, užitkar iz Blatne Brezovice; 88 letni Franc Plahtar, hiralee z Vrhnike; 87 letna Urša Jerina, užitkarica z Vrhnike; 83 letni Janez Nagode, hiralee z Vrhnike; 80 letni Janez Smrtnik, užitkar z Velike Ligojne; 58 letna Frančiška železnik, už tkarica z Drenovega griča.
Iz Nsvega mesta
Naše kulturno življenje. Novomeški komisar g. dr. Virn.k Maks je sklical sestanek kulturnih delavcev. Zastopniki dramskega ansambla, godbe in petja so se izjavili pripravljene, začeti s kulturnim delom. Male zapreke se bodo dale s pomočjo uvidevnega g. komisarja kar mimogrede premostiti. Kakor čujemo, bo za prvo prireditev prišla na spored proslava 100 letnice rojstva Simona Gregorčiča m sicer z nastopom orkestra, 'pevcev, igralcev, predavatelja in recitatorjev. Morda bi se dalo to združiti tudi s proslavo našega dolenjskega rojaka Josipa Jurčiča? Zelo umesten je sklep, da se bo čisti dobiček vseh prireditev daroval za Zimsko pomoč. Prepričani smo, da bodo Novomeščani hvaležni našim idealnim kulturnim delavcem in da bo gmotni, kakor tudi moralni uspeh odličen.
2 Gorenjskega
V	Zgornjem Dravogradu je priredilo ženstvo svečanost, na kateri je bila obnovljena prisega in zvestoba Fuhrer ju nemške države. Prireditev je prav zadovoljivo uspela.
V	fcrežah je ondotmo ženstvo pri letošnji akciji za vojaške bolnišnice nabralo. 473 kg mezge, 45 kg sevežega sadja in 6 kg krhljev.
O dogodk h na bojišču je govorila okrožna voditeljica ženstva Vilma Jobstova v Mežici. Pozivala je poslušalke, naj ve-tno izpolnjujejo vse naloge, ki jih zahteva od njih današnji čas.
Na južnem bojišču je padel desetnik Mihael Brulič.
V	Št. Vidu ob Savi in njeni okolici so umrli v zadnjem času: Franc Čuden iz Vižmarij, Frančiška Završnik iz S o njih Pirnič, Marija Fricelj iz Šmartna, Valentina Cesenj iz Tacna, Alojzij Šušteršič lz Stanežičev. Janez Avčin od istotam, Jenez Skalar iz Medna, ter Ana Kučara iz Gun-ceij. Na področju šantvidške občine ob Savi se je v teku septembra narodilo 12 oseb.
V	Celovcu so te dni pokopali trgovčevo hčer Jožefino Doiboviškovo, ki je umrla r>o kratki bolezni. .
Smrtna kosa med koroškimi rojaki. V
Celovcu so umrli v zad~>j'"(m času: 8lleina upokoijena bolničarka Katarina Lepurče-va, vdova po državnem železničarju E iza beta Mariničeva, 13ktni rokodelcev sin Herbert Canko. vojakova vdova Fr-nč:ška Korenčanova, 44'etna najemnica Kat r na Grobe'nikova, ter 79letna vdova po železničarju Ana Donjakova.
S štaferskega
v Gozdnih Karpatih je padel pri obrambnih bojih dr. A fred Otti iz G adca. Narodil se je pri St Lenartu na Koroškem ter je pripadal že L 1930. narodni so ial -stični stranki. Šolal se je na uriv izi v Gradcu, 1. 1934. je pobegnil v Nemčijo. Še le L 1939. se :'e vrnili na Š ajers -' , jer je prevzel pri graškem Gauleiterju službo di:-želnega propagand, star
KINO MATICA	Telefon 22-41
Barvno veledelo IMMENSEE Kristina Soderbaum, Čari Raddatz, Paul Klinger Predstave ob 16. in 18. uri
KINO SLOGA	Tel. 21-30
Krasna drama po romanu Weisenborna
DEKLICA IZ FANdJA Brigitte Horney, Joaehim Gottschalk
Predstave ob 16. in 18. uri
i _
[- ------- -----
KINO UNION	Telefon 22-21
Film mladostne romant'ke
NEVARNA POMLAD Olga čehova, VVinnie Markus, Siegfried Breuer, Paul Dahlke itd. Predstave ob 16. in 18. uri
v tihožitjih s sadjem in cvetlicami. Tako nam njegova nova razstava kaže, da deluje vztrajno in uspešno tudi na področju, ki sega onkraj njegovega siceršnjega udej-stvovanja s čop'čem. — Razstava, katere ogled priporočamo, bo odprta tudi prihodnjo nedeljo med 9. in 16. uro.
Nov vrtnarski priročnik
Inž. Franjo Janežič: Bolezni in zajedavci na vrtninah.
V okviru knjižnice Kmetijske zbornice je te dni izšel kot VIII. zvezek poučni priročnik, ki so ga naši nepoklici vrtnarji že dolgo pogrešali. Kmetijska zbornica j m je napravila veliko uslugo, da je za'ož'la izvmtno >'n-temeljito delo našega strokovnjaka inž Franja Janežiča: Bolezni in zajedavci ra vrtninah«. Knjigo, ki ima praktično priročno ob''ko in obsega 180 strani, je natisnila tiskarna Merkur. Besedilo pojasnjuje in poživlja 115 slik.
O boleznih in zajeaalcih naših vrtnin je že mnogo napisanega. Naši strokovnjaki, rned njimi pisec gornje knjige, so o nj'h redno predavali na poučnih predavanih Sadjarskega in vrtnarskega društva Kljub temu se je že dolgo občutilo pomanjkanje priročnika, ki bi vrtnarju omogočil, da se ob vsakem primeru opaženih rastlinskih bolezni takoj pouči o vrsti bolszni in o sredstvu, s kaiterm bi rastlino u~pešno zdravil. Iskanje navodil, raztresenih po raznih strokovnih mesečnikih, je zelo zamudno, prav tako pa ni vedno mogoče doseči strokovnjaka, ki bi pomagal s pravilnim nasvetom
Knjiga inž. Janežiča bo odpo-mogla vsem tem težavam Priročnik je vsebinsko zelo bogat v kratkih, sostavno urejenih sestavkih, obravnava pisec vse številne bolezni in zajedalce naših rastlin. Prav presenetljivo je, koliko živali se skuša okoristtd s sočnim sokom vrtnin, ki jih človek vzgaja s tolikim trudom in stroški, kolko belezni napada te žlahtne rasrtjine. Res je več'ni praktičnih vrnarjev znano, da čim več vrt-
Iz Trsta
Slikarska razstava. V petek je bila otvor-jena v razstavnih prostorih tržaške galerije slikarska razstava slikarja Jožefa Zaninija, ki je kot karikaturist znan pod imenom Nino Za.
Prijava količin vina. Tržaški prefekt j 3 izdal odredbo, ki obvezuje vinv gradnike, da prijavijo v roku 10 dni po končanem prešanju količino vinskega pridelka 1944 in stan.ie morebitnih zalog.
Razdeljevanj jajc. Tržaško prehran e-vaino raznateljstvo sporoča, da prejmejo tržaški potrošniki te dni po eno jajce na odrezek živilske nakuznice. Jajca se dobijo v prodajalnicah delavskih zadrug v tržaški občni Cena lajcu po 15 lir.
Smrtna kosa. Te dni so umrli v Tr-tu: 79letna Elizabeta Negrin, 57letna Katarina FiLipčič-Svoboda, 3letni Livij Smoljan. 15-letna G. Grablovec, Franc Pekar, 86leum Emilija Hočevar, 781etna Terezija L nir-don, 311etni Ivan Brada, 31 le'.na Ma ija Vratovič-Fontana, 24letna Naiina Kr še-vič, 421etni Lucijan Zega. 37letni Marij Košar in 84'etni Angel Batič.
Himen. Te dni so se poročali v Trstu trgovec Gaston Trevisan in gospod nja Ban-ca Negro. Kovač Henrik Kolarič in gospodinja Santa Možina.
Ljudsko gibanje. V Trstu je bilo dne 9. novembra 8 rojstev, 20 smrtnih primerov in 5 porok	. ..
Kuharjeva smrt v tržaški vojni kuhinji. 30letni kuhar Marin Miani, stanujoč v Lorenzettijevi ulici 16, se je nenadoma zgrudil sredi dela v tržaški vojni kuhinj L Tovariši so mu priskočili na pomoč, poklicani zdravnik je ugotovil, da je kuhar umrl zaradi posledic srčne kapi.
Vsak dan nezgode. Na mehanika Julija Betilano je padel kos železa m ga ranil na obrazu. — Pri .de.u se je ponesrečil 43-letni Guido Ziani, ki ;ma poškodbe na levem očesu in obeh rokah. — Z gobami se je zastrupila 371etna Marija Uljančič. — Izstrelek je pri eksploziji rani: 38.eteega čuvaja kopališča »Ausonia« Mirija Bradača. Ima popolnoma razmrcvarjenio levico. — Na desni rami je ranjena 701etna Klementina Kajgaris, ki je padla po step-nicah. — Levo nogo si je zlomila pri paacu 50letna Štefanija Marina z Mostu sv. Ane št. 983. — Ko je prečkala ulico Sedmih vodnjakov je prišla pod avtekar 30letnei Marina Capa to. Ima več poškodb. — Pri delu si je poškodoval levo nogo 4Sletni delavec Salvator Termini z Gr- sicega stopnišča 8. — Desno nogo si je zlomila pri padcu v predoru Sv. Vida 82letna Katarina Kriveiič. — Levico in desnico ima ranjeno zaradi eikisplozije izstrelka 311eini mehanik Roman Bizjak iz Sv. Marije Magdalene Spodnje 1081. — 70letni Avguštin Sanciii je padal po stopnicah in obležal z raz . mi poškodbami. — Ponesrečenci se zdravilo v tržaški bolnišnici, kamor se je zatekel tudi 491 etni Andrej Marušič s Sv. Jakoba na Hribu 1, ki ga je napadla skupina neznancev.
Iz Gorice
Goriški prefekt določa: Takoj po znamenju za alarm se morajo zapreti vse t go-vine, kavarne, restavracije itd. Občinstvo mora oditi. Ob prvem znaku za alarm, se mora podati prebivalstvo v zefelonišča, ter mora izprazniti ulice, trge :n d.uge javne kraje. Strogo je prepovedano z*d zevati se v bližini javnih zaklonišč, v zakloniščih pa je strogo prepovedano kaditi. Med alarmom smetjo hoditi po ulicah samo osebe, kd imajo za to posebna dovoljenja. Krši cl predpisov bodo kaznovani z globami po 30, k) in 100 lir.
Prepričanje. V »Goriškem listu« štev. 54. beremo: »Danes zahtevamo na Goršk m več kakor v usnje vezano pre ričanje, če se hočemo obdržati, zakaj danes nam ne gre več za to, ali si bil »klerikalec« ali »liberalec«, s takimi sitvarrri so se mog i igrati naši predniki. Nam danes za te igrače ni v^č. Nem gre danes za to, al si Slovenec, ali si proti slovenstvu. Kdo: danes izgubi prepričanje, da je Slover.ee, mu seveda nihče v'eč ne mor? poma- at. Kd >r danes prestopi v mte n ciema z m preneha biti narodno zavedni Slovenec in je že izgubil svoje preprič uje lz ub 1 je svojo narodnost, svojo vero, svojo tradicijo in svojo povezanost z lastnin icdom! Na Goriškem dobro čuitmo, da žila zgodovine hitreje utrip je, kakor je u.rpala od 1 ta 1914, do letos. Bilo je vmas dovolj trp ije-nja ogromno preganjanj, toda nikdar nismo občutili, da šteje usode ure in m'nu+e za nas, tako hitro, kakor prav sedaj. In vendar vemo, da bomo obstali, pa naj se zgodi kar hoče. Obstali smo, ko naš jezik
nin in čim ž'ahtnejše vrste goj mo, tembolj se širijo njihove bolezni in zajedale! Prepričani pa smo, da se bo marsikdo ob listanju in čdtaniju novega dela inž. Janežiča začudil, koliko škodljivcev mora prav za prav odvračati, da ne zaidejo na n e ove gredice, in ko"ikim nevarnostna za pridelek mora streči po žvljenju
V	splošnem delu obravnava pi"ec najj-prej splošne podatke o boleznih in zaje-dalcih vrtnin. Sledi pogavje o zatiranju bolezni in zajedalcev: s pravilno vz^jo, z biološkim zatiranjem in neposrednim zatiranjem, pri čemer daie pi-ec podrobna navodila za sestavo raznh škropiv, za uporabo piašil, razkužil za seme, žel d-čnih, kožnih in dihalnih hrupov, za razku-ževanije zemlje, rastlinjakov, zaprtih gred, kleti, zabojev in lončkov.
V	posebnem delu opisuje knjižica posamezne bolezni' in zajedalce. Vsakemu 'e odmerjenega toliko prostora, da so v njegovem okviru navedene vse znač ino«ti bolezni, znaki bolezenskega nastanka in razvoja, končno pa še. kako se zahirajo. Najprej razpravlja pisec o boleznih in zajedal cih, ki napadaro več rastlin. Teh je obdelanih 21. Sledijo opisi bolezni in zajedalcev kauusnic (14), glavnaite solate (5). endivige (2). motovilca (1), špinače (3), pe*e (6), korenja (7)V> zelene (3). črnega korena (2), redkve in redkvice (5), repe (1), maka (2), rabarbare (1), beluša (5). fižola f8), boba (2), graha (7), kumar (9), paradižnika (14), paprike (1), krompirja (4) in'čebulnic (9).
Zaključno poglavje obravnava zatiratre bolezni in zajedalcev po letnih čas h. Praktično vrednost priročnika ie pisec vzorno dvignil s tem. da mu ie ob zaključku dodal Se poseben ključ m določanje bolezni in zajedalcev na vrtninah. Vrtnar, ki opazi na svojih ljubljenkah kake nevšečnosti, bo vzel v roke priročn:k, odpr! bo strani, k)er je natisnjen ključ, ugotovil bo približno za kakšno bolezen aH za jemalca gre. na+o pa si bo v besedilu poiskal vse ostalo. Marsikatera tuja knjaga te stro&e, ki je izšla
ni bil dovoljen, ko si smel v Gorici govoriti turško ali arabsko, samo slovensko ne. Obstali bomo tudi pozneje.
Preselitev občinskih uradov v sodno Pa" iaoo. . Z goriške občine razglašajo, da so bili preseljeni nekateri občinski uradi v prostore sodne palače Tja sta bila med dragim preseljena tudi urad za ob'ačilne ter osebne izkaznice, urad Pokrajinske a odbora za pomoč oškodovancem zaradi bombnega napada
Nova cena mleku. Pokraj neka zveza trgovcev v Gorici sporoča, da je bla s 1. novembrom uvedena n< va cena ml ku, ki bo stalo 3 lire liter, kup j eno pri proizvajalcu sicer pa po 4 lire liter. -
Zasneženi okoliški hrib:. Za Martin vo je pobelil sneg bližnje hribe v goriški okolici. Mestno ozračje se je zaradi tega občutno shlaciilo.
ššešežnie**
tiOl.t;i>AK Torek, 14. novembra: Jozafat.
DAN ASA' J E fUIKEDITVE Kino Matica: Immensee Kino Sloga: Deklica iz Fanoja Kino Union: Nevarna pomlad Kino Mosie: Sproščene roke
DEŽI RNK LEKARNE Danes: Mr. Sušnik, Marijin trg 5, Deu-Klanjšek Dia, Gosposvetska cesta 4, Bohi-nec ded., Cesta 29. oktobra 31.
Zatemnitev oš 17* do 6.4®
DRŽAVNO GLEDALIŠČE
DRAMA
Torek, 14. novembra, ob 16.30: September. Red B.
Sreda, 15. novembra ob 16.30: Kar hočete. Red sreda
Četrtek, 16. novembra ob 16.30: Matiček še ženi. Red Četrtek.
Marij Skalan: »September«. Tridejanska drama Dejanje ima za snov tragedijo starajoče se žene in njeno jesensko ljubezen. Godi se v sedanjosti in je hkrati slika današnjega družabnega življenja iz boljših meščanskih krogov.
Drama pripravlja kot naslednjo premiero komedijo M. Acharda »življenje je lepo« v režiji prof. šesta. To delo je bilo uprizorjeno na našem odru pred 10 leti in je imelo velik uspeh. Sodobna igra z nekoliko romantično noto, osvaja s toplo prisrčnostjo.
OPERA
Torek, 14. novembra, ob 16.30: Jenufa. Red C.
Sreda, 15 novembra ob 16.30: Mignon. Red A.
Četrtek, 16. novembra ob 16.30: Manon. Red D.
Janaček: »Jenufa«. Libreto je napisala Gabrijela Preissova. Dejanje se dogaja na vas: v hiši cerkovnice Buryje in obravnava usodo njene pastorke Jenufe. Prvo dejanje se godi v mlinu Buryjevih, drugo in tretje dejanje v cerkovničini hiši.
Iddajniška skupina jadransko Primorje
RADIO LJUBLJANA
TOREK, 14. NOVEMBRA 7jOO—7.10: Poročila v nemščini. 7.10— 9.00: Jutranji koncert. Vmes od 7.30 do 7.40: Poročila v slovenščini. 9 00—9.10: Poročila v nemščini. 12.00—12.30: Opoldanski koncert. 12.30—12.45: Poročila v nemščini in slovenščini, napoved sporeda. 12.45— 14.00: Koncert za razvedrilo. Radijski orkester vodi D. M. šijanec. 14.00—14.15: Poročila v nemščini. 14.15—15.00: Prenos osrednjega nemškega sporeda: od dveh do treh — šare meh. 17.00—17.15: Poročila v nemščini in slovenščini. 17.15—18.30: Prenos osrednjega nemškega sporeda: Popoldansko kratkočasje. 18.30—18.45: Pregled sportn!h dogodkov (nem. n slov.). 18.45— 19.00: »Zdravniška ura«. Ing. Golob Franc: Vpliv toplote na živila. 19.00—19.30: Slov. ljudska oddaja. 19.30—19.45: Poročila v slovenščini. 19.45—20.00: Aktualno predavanje (prenos). 20.00—20.15: Poročila v nemščini. 20.15—21.00: Dunaj pozdravlja Ljubljano. 21.00—22.00: Komorna glasba — Komorni kvartet — igrajo: Leon Pfeifer in Alb. Dermelj — violino, Cenda šedl-bauer — cello in Marjan Lipovšek — klavir; solist: Leon Pfeifer — violina, pri klavirju L. M. škerjanc. 22.00—22.15: Poročila v nemščini 22.15—23.00: Plesni orkester vod: M. Vodopivec. 23.00—24.00: Prenos osrednjega nemškega sporeda
v razkošnejši opremi in na trgu, ki zmore mnogo višje naklade, se ne more ponašati s takim ključem
V uvodu pravi pisec, da je želel, da bi knjižica na kratek in lahko umljiv način poučila vrtnarja spoznavati in zatirati bolezni in zajedalce. Ta smoter bo nedvomno uspešno dosega. Kdor koli se zaradi užitka ali zaradi potrebe bavi s pridelovanjem vrtnin, bo z veseljem segel po knjižici, ki mu bo kmalu postala nepo<rrcš!i v priročnik. V niem bo našel nasvete za m°oee "ežave, ki jim doslej ni vedel zdravila Spoznal bo tudi, da je zat;ranje škodljivcev in zajedalcev na vrtnin?h ve;"no poglavje umnega in uspešnega vrtnarstva Kniž co toplo priporočamo,	zg.
Zapiski
Dr. Alexis Carrel umrl. Kakor je minule dni zabeležila »Deutsche Adria Zeitung«, je umrl v Parizu znameniti fiziolog dr. Ale-xis Carrel. Bavil se je z zapletenimi problemi življenja in zaslovel s svojimi bio-loško-medicinskimi poizkusi. Najznamenitejši med njimi je izkonstruiranje umetnega srca. pri čemer je sodeloval znani letalec Lindbergh. Za svoje velike zasluge v fiziologiji je dr. Carrel prejel Nobelovo nagrado. Najširši sloves pa mu je prinesla knjiga, ki je izšla v francoščini z paslovom »L'Homme, cet lnconnu« in bila prevedsna v vse važnejše jezike sveta. V tej knjigi je znameniti raziskovalec strnil v sintetično podobo dosedanje poglavitno znanje o človeškem organizmu in njegovi fiziološki in psihološki dejavnosti, uvažujoč seveda samo bistvene spoznave. Na vsem tem pa je zgradil Izvirno in zanimivo filozofijo o človeku ln njegovih življenjskih nalogah. V knjigi je zavrnil prav s stališča naravoslovno mislečega človeka marsikatero idejo materialističnega časa. podvrgel kritiki zlasti demokrati čno-ko 'ektivrsti čne in feministične težnje in skušal z novimi idejami utemeljiti razvoj individuja in odnos družbe do človeka. Dr. Alexis Carrel je umjl v starosti 71 let
ŠPORT
Prijetno svidenje z Gorenjci
V dveh nogometnih tekmah so Ljubljančani spravili dva
zaslužena uspeha
Ljubljana, 13. novembra.
Vzgledi vlečejo, tako so računali pri vodstvu SK Ljubljane, ko so kot gledalci prisostvovali dvema dobro obiskanima tekmama s koroškimi klubi na šišenskem stadionu, pa so skoraj na tihem in precej na hitro sklenili pridobiti še eno nogometno enajstorico z one strani meje, da bi priskrbeli svojim nogometašem v tej pozni sezoni še eno priložnost za resnejšo preizkušnjo. Načrt je v celoti uspel in res se je posrečilo že včeraj organizirati gostovanje kar dveh gorenjskih nogometnih mo-Stev, ki sta se na splošno zadovoljstvo predstavili ljubljanskemu športnemu občinstvu na igrišču Ljubljane ob Dunajski cesti. Ker bo športne prireditve s tujimi športniki v zadnjih letih prava redkost in posebno ker so bili to pot med gostujočimi mnogi stari znanci z nogometnih terenov, je le nekaj kratkih opozoril v listih brez javne reklame učinkovalo tako krepko, da se je kljub deloma hladnemu, toda suhemu vremenu zbralo na igrišču
najmanj Zooo gledalcev,
ki jim gotovo ni b:io žal tega sprehoda m bivanja med športniki. Med prisotnimi smo opazili tudi precejšnje število takih, ki se za obisk športne prireditve odločijo samo ob najbolj svečanih prilikah, kakršna je prav gotovo bila tudi včerajšnja, saj smo po več kakor treh letih in pol slavili svidenje z gorenjskimi športniki, med njimi tudi z nekaterimi vidnejšimi zastopniki bivše ljubljanske nogometne podzveze. V tem znamenju je občinstvo mile goste sprejelo s toplim pozdravom in spremljalo tudi vse njihove napore za dosego športnega uspeha z največjim razumevanjem.
Gorenjski gostje, ki so prispeli med nas precej številni, so bili v glavnem iz Kranja, vendar pa kranjski nogometni klub ni imel dovolj najboljših moči za sestavo prve garniture in je zato vzel s seboj nekaj (vsega 6) močnejših igralcev z Jesenic, tako da je prvo moštvo SK Kranja bilo obenem skoraj tudi gorenjska nogometna reprezentanca — kakršna je bila napovedana —, medtem ko je v predigri nastopila njegova okrepljena rezerva proti ta čas četrtemu ljubljanskemu klubu SK Mladiki.
Spored se je začel z nekaj zamude, tako da je bilo treba prvo tekmo
Mladika — Kranj 3*1 (2:1)
za dobre četrt ure skrajšati. V obeh enaj-storicah so bili po večini mladi igralci, ki so se zelo trudili, da bi zapustili dober vtis in si seveda priborili zmago. Pri tem so mnogo bolj uspevali igrišča in ljudi vajeni domačini, medtem ko so Kranjčani posvečali glavne sile obrambnemu delu. V tej smeri se je mnogokrat izkazal vratar, pa tudi ožja obramba je pridno razdirala številne bolj ali manj nevarne akcije nasprotnika. Tekmica je minevala v kar se da prijateljskem ozračju m prinesla zasluženo zmago bolj podjetnim in bolj srečnim predstavnikom domačega kluba.
Ljubljana - Gmenpka
322 (Js8)
V	glavni Igri smo imeli pred seboj naslednji dve enajstorici:
Gorenjci: Dolžan, Martelanc, Engelman L, Pogačnik, Razinger, Bonceij, Slokan, Ti-čar, Fale, Engelman n., Janežič.
Ljubljana: Plečko, Dekleva, Perharič. Pe-llcon, Pilej, Volavšek, Trškan, Medved, Hac-ler, Pupo, Smole.
Tekma, ki je prinesla tesno, toda zasluženo zmago domačemu moštvu, bi se dala — kakor kaže že sam rezultat — razdeliti V dve čisto različni polovici V prvem delu igre so Ljubljančani absolutno gospodarili na polju ter izvedli serije lepih akcij ki so jih samo trikrat zaključili tudi z davno zasluženimi zgoditki. V teh 45 minutah so se morali Gorenjci omejiti v glavnem na obrambo ter le sporadično odhajati na ljubljansko stran, kjer pa nikoli niso prišli tako daleč, da bi bili resno zaposlili ozadje belo-zelenih. Pri tem so se izkazali kot fizično krepki in silno požrtvovalni, ki pa jih je tehnična premoč ljubljanskih tovarišev le držala zelo vstran od žoge.
V	drugi polovici igre se je slika spremenila v korist gostov, toda mnogo manj po njihovi zaslugi, kakor zaradi netočnosti in pomanjkanja pravega umevanja v domačih vrstah. Vsemu temu se je pridružilo še nekaj ostrosti in vnanja siika tega dvoboja v tem delu je bila spet močno »ljubljanska« po zdaj že precej ustaljenem kopitu. Domači so sicer imeli več od igre, puščali pa so si izvijati iz rok vse še tako dozorele situacije is n:so znali preprečiti niti tega, da sta iz nekaj redkih prodorov, ki so jih bliskovito izvedli nasprotniki, dve žogi našli pot v lastno mrežo in je tako končni izid obledel na razliko enega samega gola, kar seveda niti zdaleka ne ustreza poteku igre. Imeli smo vtis, da si je
Ljubljana po naskoku treh golov do odmora zamislila brezskrben številčni izid tekme dokončno, pri tem pa podcenila nasprotnika, ki je spretno izkoristil nekaj šibkih odlomkov v igri m popravil razliko tako, da je lahko ponosen nanjo. Ne glede na sam rezultat pa po včerajšnjii igri lahko trdimo, da je bilo med obema enajsto-ricama le še za razred razlike, čeprav so se gostje kot udarna in samozavestna celota pokazali v najboljši luči.
O moštvih še podrobneje
če bi hoteli ocenjevati obe enajstorici še podrobneje, bi morali med Gorenjci posebej pohvaliti prav dobrega vratarja, k: je r^žil kopico zelo nevarnih situacij, in tudi oba branilca, ki sta opravila naravnost ogromno delo s presenetljivo mirnostjo in učinkovitostjo. Ugajal je daije srednji krilec Razinger, medtem ko se je v napaialni vrsti vidno izkazoval ličar v desni zvezi pa tudi Janežič na levem krilu je bil izredno marljiv, čeprav je imel v nasprotnem krilcu nepopustljivega zasledovalca.
V moštvu Ljubljane so zadnje formacije ohranile svojo dosedanjo 2adovoljivo formo, ki pa le ni vzbujala vtisa, da bi ne bila zatajila ob močnejšem nasprotniku. Srednja vrsta je imela svojega najboljšega moža v Pileju, ki je spet r Ji,>orno zalagMi ovoj napad z vedno novimi žogami. V napadalnem kvintetu tudi to pot ves čas nI šlo kakor bi bilo treba, saj je v njem še zmerom mnogo preveč sebičnosti in stremljenja za individualnim uveljavljanjem, da mine samo zaradi tega marsikatera lepo zgrajena akcija brez koristi. Mesto leve zveze je bilo vsekakor zasedeno najšibkejše, medtem ko se v mladem Medvedu razvija dobra no^a moč, ki bi utegnila v doglednem času koristno izpolniti občutno vrzel v tej vrsti.
Dogodki na igrišču
so bili po vsem gornjem najbolj napeti in zanimivi v prvih 45 minutah, ki so minile zaradi tempa m hitro se menjajočih situacij kar mimogrede. Trajalo je vsega samo 11 minut in že je Ljubljana vodila z 1:0 po krasnem »voleju« Medveda iz Smoletovega predložka. Iz niza kotov dolgo ni hotelo nastati nič koristnega, toda v 38. minuti je Hacler le poslal silno plasirano žogo, ki je samo za las ukanila čuječega Dolžana. Minuto pred koncem polčasa je Trškan z glavo ujel Smoletov prosti strel in postavil rezultat na 3:0. Po odmoru so prišli do besede tudi Gorenjci, ki jim je Janežič v 14. minuti znižal razliko na 3:1. Igra je nato tekla v precejšnjem nabijanju v sredini igrišča m deloma tudi na strani Ljubljane, pri čemer se je v 26. minuti tamkaj izc mila neodrejena gneča, v kateri je sodnik Pilejev prestopek kaznoval z najhujšo kaznijo. Fale je enajstmetrovko pretvoril v drugi gol in rezultat je bil 3:2. Mnogo je bilo za tem še tekanja in navijanja za Gorenjce, da bi si kakor koli pomagali še do tretjega gola ln izenačenja, toda čas je minil prehitro m izid je ostal nespremenjen.
Tekmo je sodil Hinko Kos, ki je do odmora ostal skoraj neopažen, medtem ko je imel v drugI polovici igre spet nekaj spornih prijemov, ki so morda vplivali celo neposredno na končni izid.
Svidenje z Gorenjci na športnih tleh je v splošnem uspelo nad vse pričakovanje in obogatilo letošnjo športno kroniko z novim dogodkom, ki zavzema v njej čisto posebno mesto. Kolikor mu manjka športne vrednosti, toliko večja je njegova propagandna stran v duhu poživitve in obnovitve športnih odnošajev z bližnjimi sosedi.
JunlorSka tekma za žoge
Hermes jun. — Korotan jun — remis.
Za dopoldne napovedani spored v tekmovanju za Mergenthalerjeve žoge je bil izveden samo do polovice, ker je bila odigrana samo ena izmed napovedanih tekem, m sicer med Hermesom in Korotanom, ki se je končala neodločeno 3:3 (2:0). V zvezi s tem remisom bo v končni oceni juniorskih moštev Korotan ohranil četrto, Hermes pa dosedanje peto mesto v tabeli.
Druga juniorska tekma med Mladiko in Vičem, ki naj bi bila ponovljena in je še edina neodigrana med mladimi udeleženci tega turnirja, je morala biti odgodena na poznejši termin.
MALI OGLASI
Kdor isce službo, plača ca vsako besedo L 0.50, najmanjši znesek za te oglase Je L 10.— Za tenitve in dopisovanja je plačaU za vsako besedo L 2—, za vse druge oglase L, 1.— sa besedo, vendar pa plačajo posredovalci L 1-50 za besedo. Najmanjši iznos za te <>glase je L 1*.—
U vsak oglas Je treba plačati drž inrprov takso L 0.60. ta dajanje naslova ali Šifre pa L S —
Utrinki po svetu
Švedski prvak v prostem plavanju Bjorn Borg je zmagal v plavanju na 400 m progi v času 5:00,6 min. Razen tega je lbil prvi v plavanju na 100 m hrbtno v prav dobrem času 1:10,2 minute.
V Kodanju je 32.000 gledalcev prisost va-lo finalni igri za damski pokal. Po zelo zanimivi igri je zmagal Akademiki Bold-klubben nad klubom Frem iz Kcdanja.
DEKLE
srednjih let. vajeno kuhe in vseh drugih del, išče službo k eni ali 2 osebama. brez velikega perila. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Pošte na c '	30475-1
POŠTENO DEKLE z mesč. šolo in trg. tečajem išče pr merne zaposlitve. Vajena je tudi vseh gospod njsluh del in kuhe zato gre tudi k dvema osebama al- m.-njš: družini. Po. nudbe na ogl. odd Ju tra pod »Pošteno dekle«
30496-1
- - t
S7S7 vTi ."T-.
GOSP. POMOČNICO
z znanjem kuhe' pndno ln pošten0 iščem k dvo. članski družini v centru me#ta Kro^chl Verd Je va ul 5-III. desno stop nišče.	30106 la
SLUŽKINJO sprejmem za h-'Sna in poljska dela. Bode Franc Zaloška c. 28 30190-la
PO STREŽNICO pošteno uporabno. — iščen za 6 do 8 ur dnev no. Predstav t: se med 12. in 3. uro Naslov v ogi. odd. Jutra.
30519-la
POSTREŽNICO
sprejmem za vfa hišna dela dnevno od 7- do 3. ure. Naslov v osi. odd. Jutra.	30466 la
KUHARICO ki si želi stalne dobre .'lužbe. išče ena sama o-eba. Opravljati bi mo raln tudi vsa ostala go-soodinjska dela. Predstavi nai se: Ul. 3. m-ia 2 IV	30423-la
OSEEO vajeno nege otrok sorej mem k dveletnemu f^nt ku za ves dan. Ponudbe na osi. odd. Jutri r-cd -Bežigrad 44« 30365-la
MIZ. POMOfNTKA za vsa dela. ep-ejmem. Nw'ov v ogl. od'' Jutra .	30483-la
pridno ln polteno. za Domoi v gospodnl^tvu. 'fi^pm. Naslov v ne-l deiku Jutra. Predstavitve med 12. in -to.
305?0 la
KRPAM
žensko in močko tv?r;lo Verd:jeva (Gajev?) 5 V levo, vrata 512. 30515-3
1 J,
■n
VAJENCA
za modelno mizarstvo — sprejmem. Kraaijc Ciril Metodova 41. 30484-44
USNJEN KOVČEG
žolezničarski, prodam. — Naslov v ogl. cdd. Jutra.	33460-6
DELNICE Ljublj. kreditne banke v Ljubljani, prodam. — Ponudbe na ogl. oddelek Jutra t>od »LKB 35» 30458 6
ZAVESE blago za zavese. Švicar jki markizet,, prvovrsten 150 "m Širok, prodam.— N.i.-lov v ogl. odd. Jutra.	30226-6
DAMSKO KOI-O
sivo. zelo lepo, moderno z dinarro svet Iko in s pumpo prodam za Ur 4900 Na ogled v meha nični delavnici M. Am brož. Tyrševa 71. n
30470-6
PODGANE. MIŠI
stenice zanesljivo uniči zavod Za pokončavanje mrčesa in golazni. Zor Adolf. Tavčarjeva 4-IH.
30463	6
8 ČRNIH KOZ
lepih (selskin) prodam Za 400 lir. Zarnikova 15 30456 6
RADIO
5 cevni, dobro ohranjen prodam. Tržaška c. 24.
30464	6
BLAGO
zs namizne prte. najtr pe3nej*e. prodam res pc najn žji .oenl. Mlekarn i vog^na hiša Direka ull Ca 23 .	30455-6
BUKOVA DRVA nekaj metrov Za kurja vo. prodam iz proste ro k« proti oddaji kart. Po nudbe na ogl. odd. Ju. tra pod >Drva« 30453 6
RAD'O APARAT Ko el zaželite kup ti do ber rad oaparat. zcrhsite se pri Radioglas, Topni ška 16.	30469 6
ZASTORE
drap, nove otroške *ola-zinice. predvojno blago, prodam. Naslov v oglas, nem odd. Jutra.
30471-6
ZIMSKO SUKNJO
lepo. črno. predvojno blago, ter blago za šp-»rt no suknjo, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.
30459-6
DARILO
za gospodzamenjam
Naslov v oglasnem odd Jutra.
30172 6 ČRNO GARNITURO Za f prejemnico, lončeno peč in lestenec prodam ali znmeniim. Naslov v Ogl. odd. Jutra.
30473-6 ŠPORTNI VOZIČEK
z'ir>ski. !7r.-dno fin tip tapeciran. delno kroman. nerabljen in fino blaeo. ria vo za mojko zimsko suknjo. prodam ali zamen-am za protvrednost. B^čeva 8.	50368-6
PLINSKO PEČ za ogrevanje sob. tovar n ško novo. Kiiol. prodam ugodno. Pojoči!*: Milčln'keg-< 8. 30439-6 1
AZBESTNE CEVI 131 m. po l-stni ceni practem Profil 10 do 15 cm. Milčin^kega 8.
30490	6 DAMSKO KOLO
sive bajve z dinamo svet'Iko, proda Za 5200 It mehanik Anbrož, — Dunajska št. 71.
30491	6 DAMSKO KOLO
skoraj novo. najnovejši model, proda, mehanik Ambrož. Dunajska 71.
30192-6
PRODAM
salonsko suknjo, modne hlače- posteljno pregrinjalo Za 2 postelji m boo (kep) prodam. Po Izve se na Domobransk cesti 23-1.. levo. vrata 5.
30478-6
KLAV. HARMONIJO
120 basov z reg stri pro dam Vogelna 7.
30482-6 MOŠKA DARILA lepa. ugodno prodam.— Naslov v ogl. odd Jutra
30485-6 MOŠKI SUKNJIČ Za vitko postavo in lepo punčko igralko, pro da-r Naslov v ogl. odd. Jutra.	30486-6
KREMENČEVO LUČ namizno za 220 V. 200 W, nerabljeno priprav nn za zdravnike ordinacije prodam. Na-lov v ogl. odd Jutra.
30487-6 MOŠKO OBLEKO novo in zimsko suknjo zi srednjo postavo prodam. Na ogled pri Lom barju Celovška " 43
30488 6 SADNA DREVESA žlahtna, razcovr-tna. — kmalu rodeča leootičiio grmičje raznobarvno itd proda i ■> vrtnar. Pod hri bom 40.
PRAŠIČKE težke približno do 50 kg. prodam Naslov v ogl odd Jutra
30493 6 BOLJŠE BL*Go
Za moike srajce ln zi nd'.-sie ter neka* volnenih mošk:h brezro krvnikov Drod.im 7e-ljar^ks 11 I.	30494 6
DEŠKE ČEVL.TE črne. bok«, št. 38 in dekliške športne, št. 34 ter črno. fino suknlo.
ze'o dobro ohranje no. ugodno' prod-m — N-*lov v ogl. odd Jutra	30495 6
KR7NO (jagnje) prodam. Na slov v ogl. odd Jutra.
30498 6 PTSALNI STROJ znamke Adler. r>rod?m. Tng Tomsan. R«"»va št 30.	30499-6
JEDILNI SERVIS za 6 oseb. kra-en češki porcelan, tovamško nov in usnjen moški suk-nj:č. rralo nošen. zelo dobro ohranjen, prodam. Naslov v ogl. Jutra.	30500 6
PRODAM TAKOJ moške malo rabljene čevlje št 41. ženske sa-lon-rje rooks št 38. pol visoke št. 40. moške eoj z.irje št. 42 znmenjarp za fižol Zo^ž. Gerbčevn ul. 9, Trnovo.
30501-6
KOBTLO
8 let staro. dobt> voznico. prodam Po-zve se Poljanska. 79 30502 6
DOMSKO KOlO dobro ohr-njeno. prodam za 8000 lir. Iz pri J.->zuosti na ogled v tr gov ni »Ogled'. Me=tn;
trg 3.
ZOPET KUPUJEMO škatle od •Mama« mleka. B Guštin Vodni sov trg 2	J 426-7
BRUŠENO VAZO kupim Salon »Truda«— Ul. 3. maja 5. 30465-7
PORCELAN SERViS za 12 oseb ali 6 boljše znamke, kupim Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Krorpir« 30454-7
STEKLENO STENO z vrati, dolgo cca 2 m visok«, do 3 m. kupi me dama. Židovska ui. 6.
30476-7
VOZ ZAGANJA
ali tudi manj. kupim. Cenj. ponudbe na Iler-šič ln Co- Rimska oe sta 13	30497 7
USNJEN PLASČ usnjeno črn0 čep;co ln usnjene rokavice. kupim Dolen.c Franc. Gro hTjevn 19- med 14 ln 18 uro	30503 7
VEČJO PEČ Zephir kupim Naslov v ogl. odd Jutra.
30514-7 MOŠKE OBLEKE žen-ke in moške čevlje. peri'o. pohištvo itd. — stalno kupuje Drame A'ojzija. Gallusoivn nabr 29	30517 7
MOŠKI PULOVFR volnen kvpim. Prekmur ska 6. levo. 30518 7
LEPO V7LO
dvodružinsko v neposredni bližni' središča ir.esta v vitki četrti z obširnim vrtom, prodam Za 1.300.000 lr ali pa Jo zsmenism za manjšo vilo ali hišo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nekaj gotovine rabim« 30400-20 LEP KOMPLEKS v izmeri 2300 kv. m ob prometni cesti, tik trnm vajike' poste je sestoječ iz dveh stavbnih pariel prodam za 2 340.000 lir. Ponudbe na oglasni od delek Jutra pod »Lepa etvar.	30401 20
PARCELO Za zidavo večnadstropnl-ce v Plečnikovi aveniji, veliko 1200 kv. m. prodam po 1000 lir za kv. m. Ponudbe na ogl. od delek Jutri pod -Ce-tna frmta 52 m« 30402 20
PARCELE v Sišk;. na Viču. v Stre l'ški ul.. ob Duna]-"ki r.. ln v Mostah, prodam. — Roa'ltetna pisarna Zajec Andrej. Tavčarjeva 10.
30479 20 NOVEJšo HISO v bl žini tobačne tovarne. pripravno za delavnico. prodam. ReaVtet-na plsrma. Z-iJeo Andrej Tavčarjeva ul. 10.
30481-20 H*?o ALI VTLO kup'm Ponudbe na osi. odd. Jutra pod zn^ko »1.500 OOOc	29834 20
PARCELO (zemljišče) v središču Bef grida. takoi prekn
ČKNO SUKNJO za veliko in močno postavo s plišasto pod'ogo ln slel ovratn kom ugod no prodam. Iz prij-zno st! na ogled »Salon mode S-°ver». PreVrn^Ts ul. 5-Tr.
NOVE KAPNE
30506-6 : prcre ni Ounajski cesti.
Veliko 1100 kv. m. pro dam za 680.000 lir. Ponudbe na osi odd. Jutra pod »čimpTe!e*
30397 20
HIŠO
enon dstropno. s prostor 30507-6 : nimi g-^t lnišk mi loka-j 11 v prit!:čju. nrodam za
ro*no verene. ugodno \ 1.200 000 l r. Ponudbe na prodam Vodnikov■ i ogl- odd Jutra pod ši-
Naročite S3 na romane „Bobre knjig
««
Umrla je po težkem trpljenju v 77. letu starosti moja tovari-šica, gospa
f/	v»v ret	••
Kovacie ierezija
šol. uprav, v pok.
Pogreb se bo vršil v sredo, dne 15. t. m. ob 2. uri popoldne z žal, kapelice sv. Jožefa, k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 13. nov. 1944.
PETF-RCA MARIJA
učit. v pok.
I. na-* str.	30508 6
GRADL CVTT.H 12 -etrov, predvojni — prr>d?m. N^-iov v oglasnem odd. Jutra.
30510-6 MO^O OBLEKO
nredvoino. z* srednjo p^sta-™}. nmd-im Dunaj 23. čevljar nrltličje drugi vrata levo.
30513-6 MOŠKO OnT^KO
novo. na1nove'*Aga kro-ln predv~1n0 binero z-. moš>0 obleko. prodam. 0"'ed od 10 do U. ure. Poljanski 1R 'T levo.	30521-6
BLAGO Zi S:v kasnim Iti 10 m flineie ter otroške m^J-ce. kupim ali zamenism Ra T">rot:VTedeo*t Naslov v ogl. odd. Jutra.
30468-7 NILtVNA PERESA bol*5e vrste !n dobrr ohranlena stalno kurnj le tvrdka Everest Pre šernova ul 44 J 431 7
STEKLEN'CIl različnih vrst kupujemo Dobro plačamo Na Va šo željo lih prevzame mo na domu B Guštin Vodnikov trg 3
•I 318 I) ? PISALNE STROJE
dobro ohranjene boijše znamke kupi takoj pc najvišji dnevni ^eni tvrd ka »Everest« Prešemova Ul 44 >	J 429 7
ODDAJNE CEVI (elektronke, nove ln rab ijene vseh vrst, kupim. Philips Radio D Zrim-šek. Ulica 3. maja 6
30034-7 RAD'O MATERIAL žarnice, bloke td do bro ohranjen ali nov — stalno kupuje tvrdka Everest Prešernova ull ca 44.	29374 1
fro »Vodnikov trg«
30403 20
TRAVNIK
v trnov--k em oredmest-Ju. velik 18 000 kv. m. prodam Za 700 000 lir.— PonucČoe na oglasni oddelek Jutra pod 'Obilo krme«	30404-20
7FMLJISČE NJIVE pripravno za parcelacijo Industrijo ali za. gramoznico prodam za lir 530 250 Ponudbe ni ogl. odd. Jutra pod	kv.
m«	30405-20
STAVBNO PARCELO Zu zidavo v:le v velikosti 530 kv. m. v nailep šem kraju Srv S:ške — p-rd^m za 335 '90 lir.— Ponudbe na oglasni od delek Jutra pod ^'Sina me=ta<	30407-20
STAVBNO PARCFLo v b!:žlnf nove cerkve v S;Skl. prodam Za 303-306 lir. Ponudbe na ogl oddelek Jutra pod «V le pem kraju«. 30408-20
PARCELO na zelo lepem kraju Viča, 580 kv. m. prodam za 126.500 lir. Ponudbe na osi. odd. Jutra pod »Sonina ves dan<
30398-20
PARCELO
v neposredni bližini središča na lepem, suhem terenu. veliko 671 kv. m prodam za 355.630 lir Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Radi denarja«	3C406 20
LEPO PARCELO na Viču Glince. 790 kv. m, prodam Za 300.000 lir. Ponudoe na ogl. oddelek Jutra pod »Predzadnja tramvajska posta ja<	30409 20
2 STAVBNr PARCELI na lepem, suhem kraju v Rožni dolini. 690 kv. m in 650 kv. m prodam za 295.200 Ur in 307.200 lir. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Prodam samo eno« 30410-20
LEPO PARCELO
pod Rožnikom, prodam za 300.000 lir Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Lepa lega«. 30411 20
STAVBNO PARCELO na vzhodnem delu Ljub ljaoe 900 kv m, pro dam za 200.000 lir Po nudbe n> ogl odd Ju tra t>od »Zmerna cena« STAVBNO PARCELO znotraj bloka kupim al) zamenjam Dam manjšo ln doplačam Na*lov v ogl odd. Jutra
30363 20
PARCELO
njivo travnik ali gozd dn 100 00-3 lir kupim -znotraj ali zunaj bloka Naslov v ogl odd Ju tra	30364 20
STAVBNO PARCELO Za z davo visoke stavbe v sred šču mesta. pro dam za 3 000 000 lir. — Parcela leži na vogalu treh ulic Ponudbe na ogl odd Jutra pod ši fro »Za trgovsko hišo« 30399 20
HIšO. VTLO
ali večjo parcelo. kup;m Ponudoe na oglasni od delek Jutra pod •'v-koi plačam«	30461 20
SOBICO
preprosto z gašperčkom lahko brez perila, najra je v šišk iščem. Ponudbe na ogl odd. Ju tra pod »Celi d.^n xlsot na«	30462-23j
SOBO
odd m s, 15 nov Miklo. šiieva 22a III. vrata 32 R smal Jellsava.
30477 23 SVETLO SOBO
prostorno nn periferij1 s po-ebnlm vhodom od dam brez perila Naslov v ogl. odd Jutra.
30509-23
tanoianjt
SlAliU VANJE v strogem centru, sesto Ječe iz kuhinje in sobe, zamenjam Za Istotako al; ob za Jvosobno f ku hinjo po možnost pod enim ključem Morebitne inve-ticije za na no vo predeUno -t^novanje povrnem Stanovanje po trebujem takoi. Ponudbe na ogl odd Jutra pod »Dve oeebi«
30033 21
z.A^fc.SlNA URA moška je bila izgubljena 9 t m. od 6. do pol 7. ure zvečer na poti: Verdijeva Gajeva. Pu harjeva Oddut n® naslov ki ga dobite v ogl. odd utra.	30467 37
AKTOVKO seiri izgubiš .z Zvezne do kolodvora Ker n moja prosim poštenega najdi telja. nai jo vrne proti nagradi V Zvezn ul. 1. Pišek J.	30474-37
OI'OAORILO Dot čna cteba ki Je v nedeljo 11. t m. vzela izpred h še v Knafljevi ul. 12 moško športno ko io Adler je bla opažena ln nai zato pripelje koln na isto mesto na-zzaj Oseba Je dobro poznana in bo v nasprotnem slučaju po p^lic ji prijeta.	30504-37
POZOR! Ga Puntar. ki Je pomotoma prejela galoše od druge stranke naj se oglas: Dunajska 23 pri čevljarju	30512 37
IZGUBILA SEM volneno, 'deče rjavo rokav co Po Beethovnovi ln Aleksandrovi c. Odda ti proti nagradi v trgo-v-ni Bonač. Selenburro-Va 5.	30516 37
Zahvala
Vsem, ki ste pomagali lajšati trpljenje naši
P O L D K I
darovalcem za cvetje in spremstvu na njeni zadnji poti, obilo Bog povrni. — Zadušnica bo v cerkvi sv. Petra IS. t. m. ob
Ljubljana, Hammelburg, 13. novembra 1944.
POLJAKOVI
ZAHVALA
Vsem, ki ste na kakršen kol: način izrazili sožalje ob bridki Izgubi naše ljubljene žene, dobre mame, hčerke, gospe
Karanovič Eme
izrekamo najtoplejšo zahvalo.
Posebno se zahvaljujemo gosp zdravniku dr. Prodanu za požrtvovalno zdravljenje pokojnice Stari mami za skrbno nego. vsem darovalcem cvetja ter vsem, k so pokojnico spremili na njem zadnji poti.
Sv. maša zadušnica se bo brala v soboto 18. t. m. ob 7. uri v cerkvi sv. Petra.
Ljubljana, dne 13. nov 1944.
ŽALUJOČI OSTALI.
ZAHVALA
Vsem, ki ste ob bolezni in smrti našega nepozabnega, iskreno ljubljenega soproga, očeta, brata in strica, gospoda
r*- -i
H
na katerikoli način z nami sočustvovali, nas tolažili, mu poklonili cvetja in blagega pokojnika v tako častnem številu spremili na zadnji poti, izrekamo naj-prisrčnejšo zahvalo.
Ljubljana, 13. novembra 1944.
ŽALUJOČI OSTALI
BWP|J. t-V	- i -1	I
O. Goebeler:
Sestri in »osi«
36 |
Roman
»Tak kaj pa naj bo spet dobro? Saj ni bilo prav za prav nič narobe.« Ko je tako rekla, si je sama verjela; stopila je k sestri ter jo objela in poljubila kakor je biia njuna navada izza otroških let. Služkinji je bila naročila, naj vzame njeno večerno obleko iz omare in jo spravi v red, ker je od dolgega visenja pormsčkana. Zdaj je rekla glasno in s poudarkom: »Obesite jo spet nazaj, Erna, jutri zvečer je ne bom potrebovala.«
Ne, jutri zvečer ne pojde k Tomažu Mal-tenu, nikoli več ga ne mara videti. Pri duši ji je bi1 o iahko in svobodno, kakor da bi bila ulbežala zavratno se pripravljajoči nesreči.
Nov dan je napočil, in življenje je Šlo svojo pot, kakor so bili vsi navajeni. Igra z otroki, de'o v psarni in kartoteki, vse kakor sleherni dan. Opoldne pa je prišel z Jordanove kliniike telefonski poziv. Sir tra prednica ie bila mahoma obolela za hudo hripo; dve drugi sestri sta bili na dopustu _ aH ne bo mogla gospa prednica priti in ostati to noč tam, če bi »e slučajno kaj
Zgodita	-_
»Seveda pojdem!« je rekla Roza Ciliki. »Ti me moraš ta čas zastopati Naj ti bo priprava za kasneje —« je smehoma dodala. »Vem, da se lahko zanesem na*e.«
»Lahko, Roza, lahko, bodi brez sikrbi!« je Cilika s sveto resnobo odgovorila. Vn..to, kakor že dolgo ne, je danes opravljala svoje posle v dečjem domu, vse veselje in vsa ljubezen nekdanjih dni sta jo bili spet prevzeli »Ko bi me Ahim danes videl, bi me bil bogme vesel,« je pomislila kdaj pa kdaj, zavedaj« se, da je njegovo veselje tudi njeno najboljše in najčistejše veselo e, in da je prav v tem veseLju sreča njenega življenja.
Okrog poldne so jo poklicali na telefon. Kdo je bdi tam? Menda ne IVTa Holmcvn? Ta se je vendar klatila po Tirolskem!
»Me nisi pozabila, Ciilika?« je vprašal Tom Maiten. »Drevi te pričakujem.«
»Ne bo me!«
»Čakam te v kavarni .Vaterland' oflerog polosmih.«
»Saj pravim, da me ne bo.«
»Ne? Je mar tvoj mili Ahim spet tu?«
»Prosila hi te, da pustiš gospoda doktorja Burgiarja pri miru.«
»Torej ga pustiva, Cilika, rade volje, gospa prednica .očitno' ne dovoli, kaj n«, da spet ne smeS?«
Njegov porogljiv glas jo je dražil: »Smem vse, kar hočem.«
»Torej nočeš? Gotovo se bojiš, kaj drugega bi pa moglo biti?«
»Bojim se živega krsta ne!«
»Pač, pač,« je trdil, »bojiš se — mesne te je strah.«
»Te — tebe?«
»In tebe same. Cilika, ki bd rada plezala čez zidovje, se potuhuje in boji «
»Ne. prav nič se ne bojim —« Togota je plamenela v nji kakor kres.
»Same sebe te je strah,« se je še enkrat porogljivo oglasilo z onega konca. »Toda jaz čakam, Cilika!« Slušalo je padlo na rogovi la
Cilika je nekao minut negibno stala na mestu. Nato je žarko vzbuhnil srd, ki se je že prej nabiral v nji: »Mene strah — tebe in same sebe? Da se le ne bi ušiel. Tomaž Malten Nikoli, ne in ne. Dokažem ti.« Hitro se je odločila in pozvonila služkinji- »Erna, vendarle mi pripravite večerno obleko, ta mah so md telefonrali. Kasneje pojdem za nekaj ur v mesto.«
»Ko gospe prednice ni doma?« Dek e jo je za trenutak nejeverno pog edalo. NkoJi se še ni bilo zgodilo, da bi bili zvečer obe sestri z doma.
»Sestra Renata je tu in lahko p?zi na vse. Saj ni ničesar takega, kar bi zbujalo
skrbi. Vrnem se za časa. Glejte samo, da bo luč pri vratih dotlej gorela.«
»Povedala bom vratarju,« je zagodrnjala služkinja pri sebi in odšla. Tudi sestra Renata je zmajala z glavo, ko je s ižala, da misli iti gospodična Cilika zvečer v mesto; kdo ve, ali ne bi bilo dobro telefonirati na kliniko in obvestiti gospo prednico?
»Ni treba, sporočim ji sama iz Berlina.« Cilika ni pogledala sestre Renate, ko je tako rekla, a v mislih si je zapomnila: 'až številka dve, in drevi pride na vrsto številka tri, a ta bo zadnja, samo da ti dokažem, da se te ne bojim. Tomaž Malten, same sebe pa že celo ne!
In vobče, kje je prav za prav laž? Neresnica bo samo začasna, kajti ko pride Ahim, mu povem vse in Rozi tak sto, in vsi trije se ti bomo smejali — Tomaž Malten!
*
Večerna tišina je kraljevala po š:rokih hodnikih m dvoranah velike boln šn ce. poslednji obhod je bi končen Roza se je bila zložno namestila v delovni sobi Henza Jordaaa in je zdaj napol sedela, napol ležala v globokem naslanjaču Stoječa svetilka je gorela poleg nje. Na mizici je ležal i kup časnikov, ki jih pa ni čitala. Zmešnj«-' v« zadnjih dni je še drhtela v nji, a hkra-
tu jo je preglašala globoka, vroča bla"e-nost. Takole sedeti v njegovi sebi v s bi Heinza Jordana, v svetu, ki je njegov svet in to ne več samo kot Roza F-b iciu o-a' ampak kot pomočnica pri njegovem d !u, kot zena, ki spada k njemu, kak ,r on k nji, takisto, kakor je vsa ta leta nenehoma hrepenela, čeprav se ni niti za trenutek drznila upati, da bi se kdaj uresničlo.
-(rT®da^.cl s? je zdrznila iz zamišl enosti! MosJu koraki so ji bili s hodnika ud-rili na uho. Vrata so se odprla: »Heinz. Ah m. ze nocoj?« Zastrmela jima je naproti, kakor da vidi prikazen
»Da, evo naju. Roza,« je rekel He;nz Jordan in jo potegnil k sebi: »Roza, Ah m ve kako je z nama. in ko si me poklicala, sva prišla kar oba!«
»Nič več nisem imel miru!« Ahim B ir-ger se ie izmučen vrgel v. naslanjač. »Kaj je torei s Ciliko?«
»Oh, Heinz! Oh Ahim. zdaj sta obadva tu. Tolikanj sem vaju vznenirla. pa vse kaže da je bilo zaman. Vse se je cp3t uredilo.« Kratko je poročala o preobratu zadnjih dni.
Naročite se na romane Jobrs knjige"
Sckriltleiter — Urtsjuje: Milan Zadnck — Fiir das Konsorttum »Jutro« als Verlag - Za konzorcij »Jutra« kot Izdajatelja: Stanko Virant — FOr »Narodna tiskarna A. G.« als DrucksteUe — Za »Narodno tiskarn« TU—
ttekarnarja: Fran Jeran — Fiir den InseratenteU verantworUieh - Za insvatni oddelek odgovarja: Ljubomir Volčič