Fizika v šoli 103 Učiteljev pogled Uvod Veliko dijakov prihaja v gimnazijo z že oblikovanim mnenjem, da je fizika težka in neupo- rabna. Veliko jih ima odpor do tega predmeta, zato so nemotivirani. V letih pou čevanja sem se spraševal, kako bi bili lahko dijaki aktivnejši pri pouku, kako bi z zanimanjem prihajali na ure, kako bi videli smisel v u čenju tega predmeta in v temah, ki jih obravnavamo pri pouku. Ugotavljam, da nekatere pritegne, če naredimo poskus, katerega izid jih preseneti. Na primer pihamo v lij, pod katerim je papirnati stožec. Dokler pihamo, stožec stoji pod lijem, ko neha- mo, pa pade. Druge pritegne, če pri poizkusu kaj raznese, po či, na primer balon, ki ga damo pod stekleni zvon. Iz zvona izsesavamo zrak s črpalko. Med izsesavanjem zraka se balon napihuje, in ko izsesamo dovolj zraka, balon po či. Na naši gimnaziji imamo v glavnem športnike, zato nekatere zanimajo vsebine, ki so poveza- ne z njihovim športom. Našlo bi se lahko še marsikaj zanimivega. Menim, da bi se dijaki fizi- ko raje u čili in tudi nau čili, če bi v u čenju videli smisel. Kje je fizika uporabna? Kje jo lahko dijaki uporabijo že sedaj v svojem vsakdanjem življenju? Dijaki športniki bi lahko uporabili pridobljeno znanje pri treniranju svojega športa, pri katerem pa je pomembnejša izkušnja, ob čutek, prisotnost, čuje čnost. V zadnjih letih sem spoznal, da lahko u čenje fizike osmislim tako, da dijakom z razumevan- jem fizike, omogo čim razumevanje delovanja in zakonitosti, ki veljajo v življenju. Fizika opi- suje dogajanja v naravi. Mi in s tem naše življenje smo del narave. Če poznamo zakonitosti, ki veljajo v naravi, poznamo zakonitosti življenja. S tem imamo možnost spreminjati življenje, ki nam ni vše č. Postanemo lahko kreatorji svojega življenja, ga usmerjamo tako, da postajamo veseli, svobodni, povezani z naravo, živalmi, rastlinami in soljudmi ter da nas ni ve č strah ne- znank v življenju. Znamo poiskati rešitve za nastale probleme in težave, na katere naletimo. Želel sem, da dijaki dolo čene pojme v fiziki, kot so na primer sila, napetost, pritisk, mo č in upor, ob čutijo, zaznajo, so pozorni na to, kako se kažejo. Fizika življenja - zakoni življenja Jože Kukman Gimnazija Šiška, Ljubljana Izvleček V prispevku sem opisal, kako s fiziko in dogajanjem v fizi čnem pojavnem svetu pojasniti zakonitosti, življenja. Izbral sem koli čine, kot so sila, upor, trenje in lepenje ter napetost. Kako lahko s temi koli činami pojasnimo dogajanje v ži- vljenju in kaj nam govorijo. Povezal sem jih s čuje čnostjo. Zakaj je treba čuje čnost najprej razviti pri sebi, da jo lahko nato prenesemo na u čence? In ne nazadnje, katera orodja za razvijanje čuje čnosti uporabljam pri pouku. Ključne besede: čutenje, fizika, narava, prakti čna uporabnost, razumevanje življenja Physics of Life Abstract The article describes how everyday laws of life can be explained with physics and events in the physical material world. The selected physical quantities are force, resistance, static and kinetic friction, and voltage. How can we explain everyday life events with these quantities and what is the message they convey? I have connected them with mindfulness. Why is it important to develop mindfulness within yourself first and then pass it on to students? And lastly , which teaching skills do I use in class to help students to develop mindfulness? Keywords: feeling, nature, physics, practical application, understanding of life Menim, da bi se dijaki fiziko raje učili in tudi naučili, če bi v učenju videli smisel. V zadnjih letih sem spoznal, da lahko učenje fizike osmislim tako, da dijakom z razumevanjem fizike, omogočim razumevanje delovanja in zakonitosti, ki veljajo v življenju. 104 V nadaljevanju bom na nekaj temah iz fizike, ki jih obravnavamo v šoli, opisal, kako lahko pridobljeno znanje uporabimo za razumevanje življenja in njegovih zakonitosti. Hkrati pa smo pozorni na ob čutke v telesu, čuje či, da bi zaznali, kaj se nam dogaja. Povezovanje fi zikalnih pojmov in zakonitosti z življenjem ter njihovo občutenje V šoli fiziko pou čujem že ve č kot dvajset let in v tem času sem prišel do ugotovitve, da je fi- zika med najbolj vsestranskimi vedami, ki opisujejo dogajanje v fizi čnem svetu in v življenju samem. Današnja znanost, še posebej kvantna fizika, prihaja do ugotovitev in spoznanj, ki so jih modreci prek opazovanja in izkušenj poznali že davno in so se kot modrosti najve čkrat prenašale z ustnim izro čilom (Capra, 1989; Gregg, 2010). V elikokrat sem naletel na težavo, kako predstaviti uporabnost fizike v vsakdanjem življenju in s tem motivirati dijake. Porodila se mi je zamisel, da bi s fizikalnimi koli činami pojasnil, kako deluje življenje, kakšne zakonitosti ima in kako so povezave s fiziko. V vsakdanjem pogovoru, v psihologiji in v podobnih vedah, ki raziskujejo in obravnavajo življenje, se uporabljajo po- dobni izrazi in koli čine, kot v fiziki. Postavlja se vprašanje, ali veljajo tudi enake zakonitosti, enake povezave, enaki pojavi kot v fiziki in preostalih naravoslovnih vedah. Ob teh razmišljanjih sem ugotovil, da se nekaj podobnega temu, kar nam narava kaže na- vzven v fizi čnem svetu, dogaja v nas, v naših življenjih, v mislih, besedah in dejanjih. Upo- rabljamo pregovor »Kakor navznoter tako navzven, kakor zgoraj tako spodaj«. T ako želim s tem prispevkom s fizikalnimi pojavi in zakonitostmi opisati podobnosti in zakonitosti, ki vodijo in oblikujejo naše življenje. Ugotovil sem, da če stvar razumem, jo lažje sprejmem in spremenim svoje ravnanje. Če poznam zakone, ki delujejo v življenju, se življenja ne bojim. Sila V fiziki silo pojmujemo kot u činek enega telesa na drugega. V življenju imamo vsak dan od- nose z ljudmi, živalmi, rastlinami, naravo, z vsem, kar nas obkroža. Že z dihanjem se izmen- jujemo z okolico. Ali se zavedamo dihanja? Ko hodimo, pritiskamo na tla. Ali se zavedamo, kako hodimo, kako u činkujemo na tla, na Zemljo? Zemlja nas vseskozi vle če proti svojemu središ ču, zato tudi mi u činkujemo na Zemljo. Vseskozi ustvarjamo sile, ki se jih najve čkrat sploh ne zavedamo. Ne zavedamo se u činkov sil, ki jih ustvarjamo. Vprašanje je, kako dija- kom pokazati, kaj je sila, kakšni so njeni u činki in da sile vedno delujejo vzajemno. Newtonov zakon o vzajemnem u činku pravi, če prvo telo deluje na drugo telo, potem tudi drugo telo deluje na prvo telo z nasprotno enako silo. Tisto, kar lahko ob čutimo, je učinek sile. Sama sila je le pojem, koli čina, ki smo si jo izmislili, da lahko obravnavamo u činke, posledice delovanja. V življenju bi morali biti vedno pozorni, čuje či, kaj povzro čamo okoli sebe, se zavedati sebe in svojih u činkov. Prek pojma sile lahko pri dijakih pridemo do čuje čnosti. Ne u činkujemo samo prek fizi čnih teles, ampak tudi z mislimi, govorjenjem. T akrat ustvarjamo valovanja, ki u činkujejo na okolico. Po drugi strani pa moramo vedno najprej razmisliti, da potem nekaj naredimo. Recimo, da naredimo mizo. Najprej moramo razmisliti, kakšno mizo bomo naredili, kakšne oblike bo, kakšne barve, iz česa jo bomo naredili, kako jo bomo naredili, s katerim orodjem itd. Šele potem jo bomo lahko naredili in se bo manifestirala v fizi čnem svetu ter jo bomo lahko upo- rabljali. Podobno je v našem psihi čnem svetu. Vedno moramo najprej razmisliti, da lahko potem nekaj naredimo, recimo napišemo knjigo, objamemo prijatelja, dihamo ali prijazno pogledamo znanca. Le da se nekaterih razmislekov zavedamo, drugih pa ne. Tako se tudi nekaterih svojih u činkov, s katerimi kaj povzro čamo, zavedamo, drugih pa ne. Obi čajno se ne zavedamo svojega dihanja, bitja srca, nezavednih misli, ob čutkov, čustev. Vsi ti nezavedni u činki povzro čajo posledice, ki jih sproti ne vidimo. Kar naenkrat pa se nam nekaj zgodi, nam nekdo nekaj re če, doživimo neprijeten ali prijeten dogodek, doživimo izgubo in ne nazadnje zbolimo, v skrajnem primeru pa umremo. Na ta na čin vidimo, da vse v življenju povzro čamo sami, le zavedamo se ne, kaj ustvarjamo. Tako se moramo sproti ozaveš čati, kaj ustvarjamo, Vprašanje je, kako dijakom pokazati, kaj je sila, kakšni so njeni učinki in da sile vedno delujejo vzajemno. Ne učinkujemo samo prek fizičnih teles, ampak tudi z mislimi, govorjenjem. Fizika v šoli 105 Učiteljev pogled saj posledice našega delovanja najve čkrat niso isto časne, ampak se pokažejo šele čez čas. T ako kot kozarec, ki ga polnimo: voda za čne iztekati šele, ko pride do vrha. Gregg Braden v svoji knjigi Božanska matrika (2010) opisuje primer plemena, ki ni povezalo spolnega odnosa in rojstva otroka čez devet mesecev. V vsakdanjem življenju se pogostokrat dogaja, da nekaj ustvarjamo in ne vidimo posledic. Ne povežemo torej vzroka in posledice. Dogajalo se mi je, da sem bil dolga leta neodlo čen in sem imel zato težave z zobmi. Nisem ozavestil svoje neodlo čnosti in nisem se povezal s posledico. Šele, ko sem se seznanil s knjigo Louise Hay T elo je tvoje (2016), sem vse skupaj ozavestil in povezal. T ako sem si zaželel, da bi tudi dijaki ozavestili pojem sile tako, da bi jo ob čutili, videli njene u činke in posledice. Najprej jim pokažem delovanje sile na žogi. Sama pada, če jo stisnem, se deformira, če jo vržem, se giblje itd. Povem jim primer Lune in Zemlje. Zemlja vle če Luno k sebi, zato Luna kroži okoli Zemlje. Hkrati Luna deluje na Zemljo, le da je posledica delovan- ja na drugo telo plimovanje. Silo dijaki ob čutijo z vle čenjem ali potiskanjem v paru. Nato se dva postavita vsak na svojo rolko. Prvi potisne drugega, premakneta pa se oba, in to z razli čno hitrostjo, saj sta imata razli čni masi. Če pa se en rolkar odrine od stene, se premakne le on, stena pa ostane pri miru, zakaj? Potem pritiskamo z roko ob mizo. Najprej z dlanjo, potem pa s prstom. Kdaj nas bolj boli in zakaj? Kaj se zgodi z mizo in kaj z našo dlanjo, prstom? T ako pridemo do naslednje koli čine, ki ji re čemo upor. Upor V fiziki se z uporom sre čamo najprej pri silah. Obravnavamo upor teko čine. Vsak dan se sre čujemo z uporom zraka in vode, tj. plina in kapljevine. Imamo dinami čni upor, ki dvigne letalo zaradi posebno oblikovanih kril, tako da kapljevina opravi daljšo pot na zgornjem delu krila kot na spodnjem. Posledi čno je hitrost teko čine na zgornjem delu ve čja kot na spodnjem, medtem ko je s tlakom teko čine ravno nasprotno: tam, kjer je hitrost teko čine večja, je tlak manjši, saj se pretok teko čine ohranja. Potem sre čujemo upor pri elektri čnih vezjih, ki predstavlja upor proti gibanju naboja. Upor je tudi pri stiku in drgnjenju dveh teles, tedaj ta upor imenujemo lepenje in trenje. Zaradi trenja imamo izgube pri gibanju, ker sila upora zavira gibanje. Hkrati pa brez lepenja in trenja ne bi mogli hoditi, pospešiti recimo avta ali kolesa. Vidimo, da lahko lepenje in trenje telesa zavirata ali pospešita. Kje pa sre čamo upor v živl- jenju? Kolikor se spomnim, sem v otroštvu deloval kot upornik. Ugotavljam, da se tudi danes velikokrat tako obnašam, da je to moj obrambni mehanizem. Da sem za čel pisati tale prispe- vek, sem moral v sebi premagati veliko notranjega upora. Če se cev zoži, se pove ča upor za pretakanje teko čine, zmanjša se pretok oziroma tok skozi cev . Če cev popolnoma zapremo, ni pretoka. T a dejstva so nam vsem dobro znana, ne da bi se karkoli u čili. V fiziki imamo toplotni tok, elektri čni tok, pretok teko čine, svetlobni tok itd. Podobno kot velja za fizi čne tokove, ki jih v fiziki znamo opisati in poznamo njihove zakoni- tosti, velja tudi za življenje. Če za čnemo nekaj zadrževati, se pretok skozi naše telo zmanjša. Tako lahko ugotovimo, da smo za nekatere stvari manj preto čni ali pa sploh ne. Lahko za- držujemo čustva. T edaj se nam za čne čustveni balon. Če ga ne izpraznimo oz. sprostimo, se začne ve čati in enkrat bo pritisk v balonu dovolj velik, da se bo razpo čil. V emo, da vsak balon po či, ko ga dovolj napolnimo. V življenju se nam dogaja podobno. Čez dan se nam nabirajo razne stvari, kot so jeza, žalost in podobno. Ko pa pridemo domov, vse nabrano stresemo na prvega, ki pritisne na pravo tipko, in izbruhnemo. Tako so ljudje okoli nas samo naši sprožilci, tisti, ki pritisnejo na nas podobno kot pianist na tipke klavirja, mi pa zazvenimo, se odzovemo. Ljudje okoli nas so kot igla, ki naredi drobno luknjo v balonu in ta se izprazni. Podobno se doma, v šoli ali med prijatelji nabira napetost, ki enkrat vodi do razelektritve. Ko se v oblaku nabere dovolj naboja, pride do razelektritve, presko či naboj, steče elektri čni tok. Zrak ima sorazmerno majhno pre- vodnost, zato mu re čemo izolator. Če pa je napetost dovolj velika, tudi skozi zrak steče naboj, torej ste če elektri čni tok. Se pravi, da pride do izbruha, ko se nam napetost v življenju dovolj pove ča. Kje pa srečamo upor v življenju? Kolikor se spomnim, sem v otroštvu deloval kot upornik. Podobno se doma, v šoli ali med prijatelji nabira napetost, ki enkrat vodi do razelektritve. 106 Ob izbruhih ne moremo nadzorovati svojega vedenja. Tedaj re čemo ali naredimo marsikaj, česar v umirjenem stanju ne bi, in nam je obi čajno žal. Takrat se lahko jezimo nad nekom, ga naderemo, ga udarimo ali kaj podobnega. Najve čkrat svojo napetost sprostimo na tistih, ki jih imamo najrajši, na otrocih, partnerjih, prijateljih, sodelavcih. Najve čkrat na tistem, ki je šibkejši ali nemo čen. Elektrika ste če tam, kjer je najmanjši upor. Ko je balon mo čno napihn- jen, je treba zelo malo, majhna igla, da balon po či in se izprazni. Če balon napihnemo in ga izpustimo nezaprtega, odleti. Tedaj leti in ga nosi v vsemogo če smeri, ki jih nekontrolirano spreminja. Tudi mi smo podobni takemu balonu, kadar čustveno izbruhnemo. Sploh ne vemo, kaj se nam dogaja, kaj mislimo, kaj govorimo, kaj delamo. Smo čisto brez čuje čnosti, brez nadzora, nimamo pozornosti, ki jo imamo v umirjenem stanju. Iz tega se lahko nau čimo, da moramo vsak dan sproti prazniti svoj čustveni balon, da se ne napihne toliko, da bi se razpo čil. Dobro je, da se nau čimo uporabljati takšne načine sproš čanja svoje čustvene napetosti, ki drugih ne prizadenejo. Lahko gremo v naravo, gozd, travnik in se tam spros- timo, zjo čemo ali kri čimo. Dobro je, da najdemo svoj na čin, s katerim sprostimo napetosti. Seveda pa moramo biti vseskozi pozorni, čuje či, da zaznamo, da se v nas nabira napetost. Da jo zmanjšamo, še preden pride do izbruha, nekontroliranega odziva. Eden od obi čajno nezavednih na činov sproš čanja napetosti je z bole čino (Rozman, 2007). Recimo pri skraj- nem naporu, kot so ekstremni športi, ekstremno delo, samopoškodovanje … Povsod, kjer se zelo namu čimo, prestanemo hude napore, kjer se sprosti veliko adrenalina, pride na koncu do sprostitve napetosti. Za otroka je zelo mu čno, če doma, v šoli, med prijatelji vlada mo čna napetost. Potem podza- vestno iš če na čin za sprostitev napetosti v sebi. V elikokrat naredi nekaj, najve čkrat neprimer- nega, zato da bi bil tepen ali kaj podobnega, da skozi bole čino sprosti napetost. Za vsakega je lažje biti tepen, kot nositi napetost v sebi. Podobno je, če vlada mo čna napetost v šoli – potem u čenec nekaj ušpi či, u čitelji pa mislimo, da je nekaj namerno ušpi čil, da nam je nekaj na- merno naredil, da bi nas prizadel. Tudi med prijatelji se dogajajo stvari, samo zato, da bi se sprostile napetosti. Potem pa v javnosti razglabljamo, zakaj se je to zgodilo. Najve čkrat se ukvarjamo s posledicami, ki jih lahko vidimo navzven, ne pa z resni čnimi vzroki v ozadju. Zato je naloga nas staršev, vzgojiteljev in u čiteljev, da smo čuje či, da zaznamo napetosti in jih znamo upravljati oziroma nau čimo otroke oziroma u čence sproš čati napetosti. Predvsem pa, da nau čimo otroke čuje čnosti, da sami zaznajo, kaj se jim dogaja, kdaj se jim nabira napetost. Da zaznajo, prepoznajo ob čutke v sebi, ko se pojavijo. Najve čkrat se kot otroci nismo naučili čuje čnosti. Zato je naloga nas odraslih, da se je nau čimo in jo znamo uporabljati pri sebi. Šele nato bomo lahko čuje čnosti nau čili otroke. T udi sam sem se želel nau čiti ob čutiti sebe, kaj se mi dogaja in kako lahko razrešim nezažele- ne ob čutke. Zato sem se med drugim za čel ukvarjati z meditacijo, sproš čanjem, prošnjami, molitvijo in jogo. Štirikrat sem opravil desettedenski program, ki ga opisuje Michael Brown v knjigi z naslovom Proces prisotnosti (2011). Naredil sem te čaj jasnovidnosti pri Miranu Zupan- či ču, te čaj refleksne masaže stopal, radiestezije, seminar zdravljenja s ponovno povezavo in teslametamorfoze, seznanil in ukvarjal sem se z energetsko medicino, postavitvijo družine, permakulturo, biodinami čnim kmetovanjem, valdorfsko in montesori pedagogiko, u čenjem Bruna Gröninga, eno leto sem obiskoval prostor življenjske energije in še kaj. Vse sem delal z namenom pomagati sebi in drugim. V šoli sem uporabljal elemente tega, kar sem se nau čil na te čajih, seminarjih ali prebral v knjigah. Najve čkrat na za četku ure z dijaki delam sproš čanje po barvah in z naštevanjem števil v nasprotnem vrstnem redu, vodene meditacije, pozitivne afirmacije, pozornost na dihanje, na glasbo, notranje gledanje. Napetost V fiziki napetost pojmujemo kot razliko dveh potencialov ali kot razliko tlakov ali kot razliko dveh temperatur. Napetost je tisto, kar lahko požene elektri čni tok, tok teko čine, toplotni tok. T ok lahko ste če po prevodniku, cevi, steni. T udi v nas se nabira duševna, najve čkrat čustvena napetost. Videti je, da je težko držati napetost v sebi. Iš čemo na čine, kako jo sprostiti. Naj- večkrat se zate čemo v vsemogo če zasvojenosti, v pretiran, najve čkrat adrenalinski šport, pre- tirano delo, alkoholizem in zlorabo raznih drugih substanc, zasvojenosti v zvezi s prehrano, Iz tega se lahko naučimo, da moramo vsak dan sproti prazniti svoj čustveni balon, da se ne napihne toliko, da bi se razpočil. Fizika v šoli 107 Učiteljev pogled pretirano nakupovanje, pretirano uporabo interneta, televizije, družabnih omrežij, pretirano spolnost, zasvojenost z odnosi, in še kaj bi se našlo. Vse to uporabljamo odrasli, kaj šele otroci, ki še niso toliko razviti, da bi prepoznali zasvo- jenosti. Vemo, da se vzorci prenašajo z odraslih na otroke (Goste čnik, 2015; Rozman, 2007). T ako se prek vzorcev prenesejo tudi zasvojenosti. Najve čkrat otroci nimajo primernih vzorov oziroma imajo negativne vzore doma, v šoli, v družbi, med prijatelji. Ugotavljam, da so drugi samo sprožilci naših čustvenih napetosti, s katerimi nimajo kaj dosti zveze. Najve čkrat se znesemo nad prvim, ki pride mimo. Imamo ljudi, ki napetosti hitro »stresejo« okoli sebe, na partnerja, otroka, sodelavca, celo prijatelja. Najve čkrat se zgodi, da se nam recimo v službi nabere napetost, doma pa jo sprostimo. Lahko pa je tudi obratno, kar se nam nabere doma, damo iz sebe v službi. V e čkrat se nam zgodi, da zadržujemo napetost v sebi in ne pokažemo svojih čustev , da jih poskušamo skriti. Ne pokažemo, kaj se v nas dogaja. Vsakič, ko svojih čustev ne izrazimo, se napetost v nas pove ča in enkrat naš čustveni balon ček po či. Vsi dobro vemo, da vsaka fizi čna cev enkrat po či, ko je napetost dovolj velika. V emo, da cev po či tam, kjer je najšibkejša. Enako je v našem telesu. Bolezen se sproži na tistem delu telesa ali organu, kjer smo najšib- kejši. Kot mnogi tudi sam ugotavljam, da so naša čustva povezana z našimi organi v našem telesu (Hay, 2016; Sršen 2012). Tako je jeza povezana z jetri. Saj tudi re čemo, da nam gre kdo na jetra, če se nanj jezimo. Lahko rečemo, da se energija jeze nabira v jetrih, ker je tam prišlo do zastoja energije in je organ slabo preto čen. Tako jetra ne dobijo vitalne energije, ki je potrebna za njihovo optimalno delovanje. Vemo, da noben stroj, ki ne dobi dovolj energije, ne deluje dobro, deluje z manjšo mo čjo ali sploh ne deluje. Elektri čni stroj deluje z manjšo mo čjo ali sploh ne deluje, če je napetost, na katero ga priklju čimo, premajhna. V električnih vezjih morajo imeti elementi prave upore, na njih morajo biti prave napetosti, da prav delujejo. Pri avtomobilu lahko samo kateri od elementov ne deluje dobro, lahko se je zamašila cev, in motor ne bo deloval. Oviro oziroma napako je treba odstraniti in motor bo zopet deloval. Če avto na silo vžigamo, bomo izpraznili akumulator in potem sploh ne bo deloval. Podobno je v življenju. Pojavljajo se nam motnje ali težave. Moramo jih od- straniti, da bo naš organizem še naprej dobro deloval in bomo imeli funkcionalne odnose s seboj in z drugimi. V časih pa hočemo svoj problem rešiti na silo ali izsiliti druga čno obnašanje pri drugih. Takšno delovanje ni funkcionalno, ne prinaša pozitivnih rezultatov za nas, obi čajno se nam želeno ne zgodi (Kojc, 2002). Če delamo na silo s seboj ali z drugimi, se izpraznimo, potrošimo energijo, iz črpamo, a pravih rezultatov ni. Rezultat je naša iztrošenost, izgore- lost, utrujenost. Če tako stanje ali tako delovanje traja dalj časa, najve čkrat zbolimo. T ako nam življenje z boleznijo samo pokaže, da je treba nekaj spremeniti, če tega prej sami ne sprevidimo. Pokaže nam tako, da nas postavi v horizontalni položaj, nas onesposobi za delo, da obležimo in imamo čas za premišljevanje. Po časi si opomoremo, ampak če nadaljujemo s starim ravnanjem, se spet izpraznimo in spet lahko zbolimo. In tako lahko ponavljamo svojo igro življenja. Lahko pa postanemo pozorni, čuje či, ugotovimo, kje je napaka, in jo odpravimo. To obi čajno pomeni, da nekaj spremenimo pri sebi, s čimer se spremeni zgodba našega življenja. Pri sebi sem opazil, da so se mi, potem ko sem spreme- nil na čin odzivanja, ko sem postal pozornejši na nekatere stvari v življenju in sem odkril svoje obrambne mehanizme, spremenile no čne sanje, odnosi z ljudmi, odnos s sabo. Na- vajeni smo, da pri avtomobilu delamo servis po dolo čenem številu prevoženih kilometrov oziroma po preteku dolo čenega časa zamenjamo olje, izrabljene dele, skratka pregledamo, ali vse dobro deluje. Podobno bi bilo koristno narediti pregled našega življenja, kako funkcionalne odnose imamo, kako delujemo ter kakšno je naše življenje. Mogo če bi bilo treba zamenjati kateri vzorec obna- šanja ali na čin delovanja, ki ni funkcionalen. Kdaj narediti servis pri sebi in kako ga narediti, to je vprašanje. Ob koncu vsakega dneva je dobro pogledati, kako smo dan preživeli, kaj smo sejali in kaj želi. V emo, da je v naravi red, da iz semena koruze vedno zraste samo koruza, iz semen pšenice vedno zraste samo pšenica. Ali lahko iz tega, kako smo preživeli dan in kaj se nam je dogajalo, ugotovimo, kaj smo sejali? Ali lahko ugotovimo, kaj je treba spremeniti, če naše izkušnje niso take, kot si jih želimo? Lahko naredimo servis ob koncu tedna, meseca, 108 leta ali dolo čenega življenjskega obdobja, recimo odraš čanja, mladostniškega obdobja življen- ja, službenega obdobja, torej pregled svojega življenja za nazaj. Postavlja se vprašanje, kako narediti servis, kaj zamenjati v življenju in kako. Mogo če potrebujemo pomo č prijatelja, part- nerja ali koga drugega, ki mu zaupamo in se mu lahko odpremo, ali zunanjo pomo č kakšnega strokovnjaka, ki zmore na nas pogledati bolj celostno. Sam imam dobre izkušnje s psihoterapevti, zdravilci, refleksoterapevtko, maserko, prijate- lji, z ženo in otroki. Vsak mi je dal nekaj, da sem dobil vpogled v to, kaj je v meni dobrega in kaj bi bilo koristno spremeniti. Dober psihoterapevt je podobno kakor dober serviser za avto. Nekdo, ki gleda od zunaj, vidi veliko ve č kot mi sami, ki gledamo od znotraj in smo obremenjeni s težo in čustvi, ki jih nosimo. Med servisi pa avto sami čistimo, dolivamo razne teko čine, popravljamo kar znamo, da bi avto čim lepše deloval in se bomo z zado- voljstvom vozili z njim. Podobno lahko skrbimo vsak trenutek skrbimo za zadovoljstvo v življenju s tem, da se poslušamo, smo čuje či. Potem zaznamo svoje ob čutke, čustva, bole- čino ali nelagodje v telesu. T ako sprejmemo sporo čila svojega telesa. Pomembno je, da smo pozorni na sporo čila in opozorila svojega telesa. Pozorni moramo biti na svoje sanje, kaj nam prihaja pod roke, kakšne ljudi sre čujemo, kaj nam govorijo, delajo, kakšna sporo čila nam posredujejo, še posebej tisti, s katerimi smo najbolj povezani, to so naši otroci, partner- ji, sodelavci, starši, prijatelji. V časih pa nam sporo čila prinašajo povsem naklju čni ljudje (Debeljak, 2011). Najve čkrat mislimo, da smo jih naklju čno sre čali, pa obi čajno ni tako. Osebno menim, da je svet po- polnoma urejen. Ni č se ne zgodi naklju čno ali samo od sebe. Fizika ugotavlja, da je v kaosu popoln red (Gregg, 2010; Massey in Hamilton, 2013). Torej se vse zgodi z razlogom, z namenom. V fiziki vemo, da ima vsaka posledica svoj vzrok. T orej v našem življenju tudi ni naklju čja. Manj kot se upiram, bolje te če moje življenje. V reki je najlažje plavati s tokom. Če stojimo na mestu, ustvarjamo upor. Ko bo prišlo neurje in se bo reka napolnila, bo tok tako mo čan, da nas bo odneslo. Pomembno pa je, da znamo usmerjati, držati smer, v katero si želimo, v katero nas vle če. Ugotovil sem, da če me nekam vle če, je dobro zame, da to iz- kusim, da bo ta izkušnja dobra zame, za moj napredek. Če spustimo nezavezan balon, bo letel nekontrolirano v vse smeri. Če pa mu damo krila, bo letel v izbrano smer, kot letalo. Smer letenja letala dolo čajo zakrilca, s katerimi pilot usmerja letalo tja, kamor on ho če. Letalo ima nekoga, ki ga usmerja. Kaj pa nas usmerja v življenju? Kot berem in kot mi ka- žejo izkušnje, so to naše želje (Kojc, 2002, 2016). Naše neustavljivo hrepenenje nas vle če v dolo čeno smer (Goste čnik, 2006). Spet pridemo do pozornosti, čuje čnosti, da ne preslišimo sporo čil, da ne prezremo vodstva. Na primeru balona sem prišel še do enega spoznanja. Nezavezan napihnjen balon leti, dokler se ne izprazni. Dokler je v balonu zrak, ima pogon za letenje. Tako naš čustveni balon ček lahko leti, ko se za čne prazniti. Naša negativna čustva (strahovi, dvomi, zamere, jeza …) nas ovirajo v življenju, nas praznijo. Hkrati so pozitivna čustva (ljubezen, so čutje …) pogonsko gorivo, da gremo lahko naprej. Jeza nas recimo ovira, hkrati pa nam daje mo č. Pomembno je, da znamo usmerjati svoja čustva, tako pozitivna kot negativna, jih izraziti in uporabiti v pravem trenutku na pravi na čin, za pravi namen. Šele namen opredeli čustvo kot negativno ali pozitivno. Nož ni ne pozitiven ne negativen. Namen, za katerega ga uporabimo, pa ima pozitivne ali negativne posledice. Z njim lahko odrežemo rožo, kruh ali porežemo soseda. Letalo potrebuje krila in zakrilca, da se lahko dviga in spuš ča, leti levo ali desno. Ima- mo neke vrste paradoks: tisto, kar nas v življenju ovira in zavira, je hkrati pogonsko gorivo za naš napredek, samo obrniti moramo v pravo smer. Če smo v življenju zelo ob čutljivi, nas vsaka najmanjša motnja spravi iz tira. Če pa ob čutljivost preusmerimo, lahko postanemo zelo ob čutljivi za stiske drugih. Takšna sta bila na primer mati Tereza ali Pedro Opeka. Zra čni upor zavira gibanje jadrnice, če pa smer jadrnice obrnemo v pravo smer, potem zrak poganja jadrnico naprej. Enako je s silo lepenja in trenja: sila trenja gibanje zavira, sila lepenja pa ga prepre čuje. Pri speljevanju pa ti sili omogo čata speljevanje in pospeševanje. Sila lepenja in sila trenja sta posrednika. Motor avta poganja kolesa, ki odrivajo cesto v nasprotno smer gibanja, tla pa delujejo nazaj na avto tako, da avto lahko spelje oziroma pospeši. In smo pri zakonu o vzajemnem u činku, ki pravi, da če prvo telo deluje na drugega z neko silo, potem drugo telo deluje nazaj na prvega prvo z nasprotno enako silo. Pomembno je, da znamo usmerjati svoja čustva, tako pozitivna kot negativna, jih izraziti in uporabiti v pravem trenutku na pravi način, za pravi namen. Fizika v šoli 109 Učiteljev pogled T orej bolj ko u činkujemo na okolico, bolj okolica deluje nazaj na nas. Ugotovil sem, da bolj ko sem pritiskal na dijake, naj delajo med urami in podobno, bolj so se upirali in slabše odnose sem imel z njimi in slabše sem se po čutil med njimi. Bolj sem jih kritiziral, kako nemogo če se obnašajo, kako so neodgovorni in podobno, bolj so mi to kazali (Debeljak, 2011), slabše sem se po čutil med njimi. Po čutje nam torej lahko veliko pove o tem, kje imamo problem in s tem kaj izžarevamo ozi- roma kaj nosimo v sebi. Okolica nam kaže, kaj je v nas, kaj moramo na servisu popraviti, podmazati, sprostiti, popustiti ali zategniti. Iz sebe lahko damo samo to, kar je v nas. Kadar recimo kritiziramo druge, lahko povemo oziroma izrazimo samo to, kar je v nas, saj tistega, česar v nas ni, ne moremo izraziti, ker tega preprosto nimamo. T orej, če nas nekdo kritizira, v bistvu govori o sebi. Je pa vprašanje, zakaj kritizira ravno nas? Zakaj smo ravno njega sre čali, ne pa nekoga, ki nas ne bo kritiziral? Kaj ima on opraviti z nami? Kako prepoznati, kaj je tudi naše in kaj samo od njega? Psihoterapevtka Sanja Rozman, pri kateri sem bil leto in pol, pravi, da nam naši odzivi povedo, kaj je naše in kaj od drugega. Če svoje odzive razporedimo na lestvici od 1 do 10, potem so vsi odzivi, ki so po intenzivnosti do 5, normalni odzivi na stanje v naši okolici. Kar pa je ve č kakor 5, pa je iz našega nahrbtnika, ki ga nosimo s sabo, to je iz naše preteklosti. Najve č iz otroštva, ko smo vse sprejemali brez razlo čevanja, kaj je v redu in kaj ni, kaj je za nas in kaj ne. Vse vzamemo za svoje. Podzavest staršev prekopiramo v svojo podzavest otroka. Podobno pravi psihoterapevt Christian Goste čnik v svoji knjigi z naslovom Je res vsega kriv partner? (2015). Dijakom želim predati spoznanja, do katerih sem prišel sam ob snovi, ki jo obravnavamo v šoli, in sem jih nekaj opisal zgoraj. Še posebej pa tisto, kar imamo vsi na razpolago, da se odločamo za svoje dobro, da bomo v življenju zadovoljni, radostni, ljube či in ustvarjalni. Še posebej, ker imajo dijaki v obdobju odraš čanja veliko odlo čitev, od izbire študija, poklica, partnerja, kje bodo živeli itd. In če jih mi kot u čitelji in starši nau čimo ob čutiti sebe, svoje telo, ob čutke in čustva, potem imajo orodje, kako se odlo čati v življenju za svoje dobro in zadovolj- stvo. T akrat živimo sebe in hkrati delamo najboljše za druge. Če smo zadovoljni in radostni v življenju, takrat to izžarevamo in širimo okoli sebe. Le to, kar imamo, lahko izžarevamo, dajemo sebi in drugim. Zaključek Ko se ozremo v naravo, ko se povežemo z njo, jo ob čutimo in sprejmemo v srce, nam daje ob- čutke, nas polni, daje odgovore na izzive, ki jih prinaša življenje. Razumeti govorico narave, pomeni razumeti življenje. T ako se lahko nau čimo obvladovati svoje življenje. S tem ustvarja- mo harmonijo v sebi in na svetu. »Spremeni sebe in spremenil boš svet« pravi pregovor, ki še vedno še kako drži. Samo to, kar nosimo v sebi, kar nosimo kot zaklad, lahko prenašamo na svoje dijake. Zgodbe in svoje izkušnje lahko prenesemo na u čence. Razumevanje zgodb in izkušenj, modrosti, ki jih lahko potegnemo iz njih, lahko pojasnimo s fizikalnimi pojavi in zakoni oziroma s tistim, kar nam kaže fizi čni svet, ki ga lahko vidimo, primemo, ob čutimo. Sebe in dijake lahko nau čimo opazovati, kaj se dogaja v naravi, kaj se dogaja okoli nas. Kako lahko prenesemo razumevanje fizikalnih zakonov in pojavov v razumevanje življenja in nje- govih zakonitosti, kako se odvija, kaj nas vodi, kaj bodo rezultati naših misli, besed in dejanj. Razvijati moramo ob čutke in pozornost, kaj nam govori telo. Naše telo je najboljši senzor za vse, kar se nam dogaja, kaj sprejemamo, kaj oddajamo. Razumevanje dogajanja nam omogo ča spreminjati sebe in s tem svojo okolico. Razumevan- je, da lahko spremenimo samega sebe, da pustimo svobodo drugemu, da kjer se kon ča moja svoboda, se za čne svoboda drugega, nam omogo ča, da delamo svet bolj ljube č, in nas dela zadovoljnejše, radostnejše, sre čnejše. Vsaj mene dela zadovoljnejšega, sre čnejšega, verjamem pa, da se tovrstna razglabljanja in razmišljanja dotaknejo tudi katerega od mojih u čencev. Če smo zadovoljni in radostni v življenju, takrat to izžarevamo in širimo okoli sebe. Le to, kar imamo, lahko izžarevamo, dajemo sebi in drugim. 110 Literatura [1] Braden, G. (2010). Božanska matrika: most, ki povezuje čas, prostor, čudeže in prepričanja. Ljubljana: Cangura. [2] Brown, M. (2011). Proces prisotnosti. Ljubljana: V.B.Z.  [3] Capra, F . (1989). Tao fi zike: jedno istraživanje paralela između savremene fi zike i istočnjačkog misticiz- ma. Beograd: Opus. [4] Debeljak, A. (2011) Srečen sem. Spodbude za nova spoznanja. Vrbnje: Pot svetlobe. [5] Gostečnik, C. (2006). Neustavljivo hrepenenje: [rojstvo sakralnosti, hrepenenje po religioznem, ob- čutje svetega, vrojenost ideje o Bogu, hrepenenje po Bogu, razlogi za vero in nevero]. Ljubljana: Brat Frančišek: Frančiškanski družinski inštitut. [6] Gostečnik, C. (2015). Je res vsega kriv partner?. Ljubljana: Brat Frančišek, Teološka fakulteta in Fran- čiškanski družinski inštitut. [7] Hay, L. L. (2016). Telo je tvoje: miselni vzroki telesnih bolezni in metafi zično zdravljenje. Brežice: Pri- mus.  [8] Kojc, M. (2002). Učbenik življenja. Ljubljana: Domus.  [9] Kojc, M. (2016). Razsvetljeni človek. Ljubljana: Gral VE Massey. [10] H. in Hamilton, D. R. (2013). Trenutek odločitve. Uskladite svoj smisel. Brežice: Primus.  [11] Rozman, S. (2007). Peklenska gugalnica, kako se rešite odvisnosti od hrane, spolnosti, dela, iger na srečo, nakupovanja in zadolževanja, sanjarjenja in televizije, duhovnosti ter odnosov. Ljubljana: Mla- dinska knjiga. [12] Sršen, Dr. N. (2012). Rak na duši. Skrivnost življenja in odkrivanje duše skozi kvantno medicino + do- datek epigenetika. Zagreb: Lara-tao. Kratka predstavitev avtorja Jože Kukman, u čitelj fizike, 23 let pou čuje fiziko na Gimnaziji Šiška. Prej je štiri leta u čil družabni ples v plesni šoli Bolero. Je poro čen in oče dveh h čerk, ki imata jahalno šolo. V oseb- nem življenju se ukvarja z razli čnimi alternativnimi vedami, kot so EFT, meditacije, sproš- čanje, masaža, psihoterapija, povezava med duševnostjo in zdravjem, kako deluje življenje, kar mu pomaga pri pou čevanju fizike in v medosebnih odnosih. Sedaj ravno zaklju čuje študij relacijske psihoterapije.