★ URADNI LIS VOJNE UPRAVE JA JUGOSLOVANSKE CONE NA STO IN ISTRSKEGA OKROŽNEGA LJUDSKEGA ODBORA Leto IV Koper, 30. junija 1950 Štev. 9 VSEBINA PREDPISI ISTRSKEGA OKROŽNEGA LJUDSKEGA ODBORA 39. Odlok o davku od dohodka. 40. Odlok o davku na dediščine in darila. 41. Odlok o vojaških invalidih. 42. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o javni arbitraži. 43. Odlok o proglasitvi gradnje skladišč, administrativnega poslopja in bencinskih črpalk s cisternami v Kopru za občekoristno delo. 44. Odlok o proglasitvi gradnje zadružnega doma v Škofijah za občekoristno delo. 45. Sklep z.dne 18. julija 1949 o potrditvi odlokov in odredb izvršilnega odbora 10L0. 46. Sklep z dne 4. junija 1950 o spremembi poslovnika IOLO. PREDPISI IZVRŠILNEGA ODBORA IOLO 47. Odredba o davčnih stopnjah in olajšavah davka od dohodka. 48. Odločba o okvirnem kontnem načrtu za trgovska in proizvajalna podjetja. POPRAVKI. okrožnega ljudskega odbora Predpisi Istrskega 39. N<\ podlagi ukaza Komandanta odreda JA na STO z dne 16. septembra 1947 v zvezi z odlokom Poverjeništva PNOO za Slovensko Primorje in Oblastnega NO za Istro z dne 20. februarja 1947 izdaja Istrski okrožni ljudski odbor ODLOK o davku od dohodka I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Davek od dohodka je prispevek, ki ga dajejo skupnosti podjetja, zadruge, organizacije in gospodarstva privatnega sektorja od posameznih dohodkov, zaslužka ali celotnega dohodka za gospodarsko izgradnjo, kulturno dviganje in socialno zavarovanje ljudskih množic in za vzdrževanje upravnega aparata. 2. člen Davčna obveznost je splošna. Zadruge, organizacije, podjetja in zasebniki plačujejo davek na dohodek sorazmerno po svoji gospodarski moči in v sorazmerju s potrebami po finančnih sredstvih za izvajanje gospodarskega plana. 3. člen Na področju Istrskega okrožnega ljudskega odbora se pobira davek od dohodka v sledečih oblikah.: L davek od dohodka delavcev, nameščencev in uslužbencev: 2. davek od dohodka kmečk.h gospodarstev; 3. davek od dohodka zadrug in zadružnikov; 4. davek od dohodka obrtniških gospodarstev; 5. davek od dohodka družbenih organizacij, ostalih poklicev in premoženja. 4. člen Isti dohodek sme biti obdavčen samo z eno obliko davka od dohodka. Dohodki, ki so oproščeni davka od dohodka ene oblike, se ne smejo obdavčiti z davkom od dohodka druge oblike. Vsi dohodki enega gospodarstva tvorijo eno davčno osnovo. Dohodki, od katerih se plača davek od dohodkov delavcev, nameščencev in uslužbencev, in drugi dohodki, od katerih se davek plačuje z odtegnitvijo ob izplačilu ali v odstotkih od prometa, se ne prištevajo dohodkom iz drugih virov. 5. člen Gospodarska podjetja, ustanove in uradi ljudskih odborov ne plačajo davka od dohodka. . Množične ljudske organizacije ne plačajo davka od dohodkov iz tistih virov, ki so neposredno namenjeni njihovemu cilju. II. PLANIRANJE DAVKA 6. člen Letni zneski davka od dohodka, ki naj se poberejo po po-samezn.h oblikah in v posameznih okrajih, se določijo s planom davka Istrskega okrožnega ljudskega odbora na podlagi plana narodnega dohodka in plana denarnih dohodkov in izdatkov prebivalstva. 7. člen Način določitve zneska, ki ga morajo od celotnega, za posamezne okraje določenega davka plačati posamezni davčni zavezanci, je predp.san s posebnimi določbami tega odloka za vsako posamezno davčno obliko. III. POSEBNE DOLOČBE 1. Davek od dohodka delavcev, nameščencev in uslužbencev 8. člen Davek od dohodka delavcev, nameščencev in uslužbencev plačajo delavci, nameščenci in uslužbenci in sicer po kosmatem zaslužku iz vsakega delovnega razmerja posebej. 9. člen Stalni osebni dodatki, funkcijski dodatki, premije in slučajni dohodki se obdavč.jo ločeno od drugih prejemkov iz istega delovnega razmerja. Vsi drugi dohodki se seštevajo in obdavčijo kot en sam prejemek. 10. člen Ne obdavčijo se naslednji dohodki: 1. enkratne indiv.dualne nagrade za izreden uspeh pri delu; 2. nagrade, ki jih prejemajo delavci, nameščenci in uslužbenci kot iznajditelji, novatorji in rac.onalizatorji za iznajdbe, tehnične izpolnitve ali nove delovne metode; 3. nagrade, ki jih prejemajo odhkovanci po statutih za posamezne rede; 4. podpore zaslužnim osebam; 5. socialne podpore; 6. prejemki hišnih pomočnic v naravi; 7. dodatki za otroke; 8. štipendije; 9. zaslužki za nadurno delo, ki se odstopijo za gradnjo zadružnih domov ali za druge podobne akcije splošnega pomena in 10. dodatki za delo, ki je vezano s posebno nevarnostjo za življenje in zdravje. 11. člen Davka so oproščeni: 1. gospodarski učenci, če nj.hov zaslužek ni večji od zaslužka gospodarskih učencev, kakor je določen z veljavnimi predpisi in 2. dijaki glede dohodkov od poučevanja. 12. člen Delavci, nameščenci in uslužbenci plačajo davek po mesečnem zaslužku. Od zaslužkov, ki se ne izplačujejo mesečno, se plača davek sorazmeren davku, ki bi se plačal od ustreznega mesečnega zaslužka. Slučajni dohodki se obdavčijo kot mesečni. 13. člen Znanstveniki, književniki, umetniki in publicisti so oproščeni davka od honorarjev do 20.000.— dinarjev, ki jih prejmejo za svoje znanstveno, književno, umetniško oziroma publicističko delo. Od zneskov, ki presegajo to mejo, plačajo davek po n.žji stopnji in sicer od vsakega honorarja posebej. če je znanstvenik, književnik, umetnik ali publicist v rednem službenem razmerju, plača davek od prejemkov iz take službe po predpisih 12. člena tega odloka. Osebe, ki uživajo po predpis.h o zaščiti avtorske pravice to pravico po smrti avtorja, plačajo davek enako, kakor sam avtor. 14. člen Davek od dohodka delavcev, nameščencev in uslužbencev se pobira tako-, da se odtegne ob izplačilu zaslužka. če izplačuje zaslužek oseba, ki ima svoje prebival.šče v inozemstvu, ali uživa v Istrskem okrožju pravico eksteritori-jalnosti, mora prèjemnik zaslužka sam plačevati davek. Odtegnjen davek se mora odvesti poverjeništvu za finance okrajnega ljudskega odbora najkasneje v roku 5 dni po odtegnitvi oziroma po izplačilu prejemkov. 15. člen člani izvršilnih odborov plačajo davek od nagrad za svoje delo po določbah o davku od dohodka delavcev, nameščencev in uslužbencev. 2. Davek od dohodka kmečkih gospodarstev 16. člen Davek od dohodka kmečkih gospodarstev plačajo gospodarstva, ki imajo osnovne vire dohodkov iz kmetijskega udejstvovanja. Kmetijska gospodarstva, ki imajo dohodke tudi iz nekmetijskih virov, obdrže svoj značaj, ako jih kot kmetijska gospodarstva šteje skupnost glede na ves način dela in življenja članov gospodarstva. Ne štejejo pa se več za kmetijska gospodarstva, če imajo sama ali skupno z dohodki svojih članov redno večje dohodke iz nekmetijskih virov. Pri določanju davčnih stopenj je treba gledati na to, da je dohodek gospodarstev, ki uporabljajo tudi tujo delovno silo, obdavčen močneje, kakor enak dohodek gospodarstev, ki delajo z lastno delovno silo. Predpisi prednjega odstavka tega člena se ne uporabljajo pri kmečkih gospodarstvih, katerih člani so zaradi bolezni, starosti ali mladoletnosti nesposobni za delo, kakor tudi ne pri gospodarstvih, ki nimajo delovne sile zato, ker so izgubili svoje člane, sposobne za delo, v narodno-osvobodilni borbi. Pri ugotavljanju dohodkov kmetijskih gospodarstev je treba vedno v prvi vrsti upoštevati, koliko posamezna gospodarstva izpolnjujejo svoj o dolžnost do ljudske skupnosti, pri malih in srednjih kmetih pa je treba posebno paziti na to, da bo njihova davčna obremenitev sorazmerna njihovi dejanski gospodarski moči. 17. člen Znesek davka, ki ga mora plačati posamezno gospodarstvo, se določi po dohodku, ki ga je gospodarstvo doseglo v teku enega leta iz vseh svojih virov dohodkov v območju posameznega okraja. Pri tem je treba gledati na male in srednje kmete. 18. člen V osnovo, po kateri se odmeri davek, spadajo: denarna vrednost kmetijskih pridelkov in dohodki iz nekmetijskih virov, odbijejo pa se stroški, ki so potrebni za dosego dohodkov. Denarna vrednost kmetijskih pridelkov se obračunava po .dejansko doseženih cenah, bodisi pri odkupu, bodisi pri prodaji na prostem trgu, a vrednost kmetijskih proizvodov, ki jih uporabi gospodarstvo za lastne potrebe, se obračunava po nižjih — vezanih šenah, oziroma po odkupnih cenah. Med stroške, ki so potrebni za dosego dohodkov od kmetijstva, se štejejo v glavnem: seme, krma za živino, vzdrževanje in amortizacija inventarja, kupljeno umetno gnojilo in gnoj, sredstva za škropljenje in druga kemična sredstva za zatiranje živalskih in rastlinskih bolezni, stroški za cepljenje in zdravljenje živine ter plačila v denarju in v naravi za delo s stroji in traktorji. V davčno osnovo spadajo tudi dohodki, ki bi se dosegli od zemljišča, namenjenega za kmetijsko obdelovanje, ki pa ga gospodarstvo po svoji krivdi ni obdelalo. 19. člen V davčno osnovo ne spadajo: 1. dohodki, od katerih se plača davek od dohodka delav- cev, nameščencev in uslužbencev in drugi dohodki, od katerih se odtegne davek pri izplačilu; 2. dohodki, od katerih se plača davek od dohodka zadrug in zadružn.kov; 3. najemna vrednost zgradb, ki jih uporablja kmečko gospodarstvo za stanovanje ali za kmetijske namene. 20. člen Pri izračunavanju davčne osnove se posebej ugotovijo dohodki iz vsakega posameznega vira, prav tako pa tudi stroški, ki naj se odbijejo od dohodkov. 21. člen Z odločbo izvršilnega odbora Istrskega okrožnega ljudskega odbora se lahko priznajo olajšave v obliki zmanjšanega davka; a) malim in srednjim gospodarstvom, ki vzdržujejo mladoletne otroke ali odrasle, za delo nesposobne člane, ter gospodarstvom, ki nimajo delovne sile, ker so v narodno-osvobodilni borbi ali zaradi fašističnega terorja izgubila za delo sposobne člane; b) gospodarstvom, ki so imela večje stroške zaradi zdravljenja bolnih ali pogreba umrlih članov; c) gospodarstvom, ki so imela stroške z obnovo ali popravilom v vojni poškodovanih ali uničenih zgradb in inventarja; d) gospodarstvom, ki so zaradi lastnosti zemlje ali zaradi klimatskih pogojev pretežno navezana na pridelovanje enovrstnih pridelkov; e) gospodarstvom, sestavljenim iz več družin, ki živijo v dejanski skupnosti in štejejo več kakor 10 članov. 3. Davek od dohodka zadrug in zadružnikov 22. člen Davek od dohodka zadrug in zadružnikov se plača od vseh dohodkov, ki jih zadruge dosežejo s svojo gospodarsko dejavnostjo, ter od dohodkov od zadružnega premoženja. Stopnje, po katerih se bo odmerjal ta davek, morajo biti izračunane tako, da se z milejš.m obdavčenjem kmetijskih, zlasti pa kmečkih delovnih zadrug podpre socialistična rekonstrukcija kmetijstva. Prav tako se mileje obdavčijo obrtne proizvajalne in predelovalne zadruge. 23. člen Zadruge plačajo posebej davek od dohodkov, ki gredo v zadružne sklade, posebej pa od dohodkov, ki jih delijo med zadružnike. Od dohodkov, ki se delijo med zadružnike, e obračuna davek po deležu vsakega posameznega zadružnika in mora b.ti nižji od davka, ki bi ga od prav tolikšnih dohodkov plačalo kmečko gospodarstvo. Kmečke obdelovalne zadruge plačajo davek ' po svojc u celotnem dohodku. 24. člen Davek se ne plača od dohodkov, ki gredo v sklad za investicije, v sklad za kulturno-prosvetne namene in v socialno-zdravstveni sklad. 25. člen Kmečke delovne zadruge so oproščene davka od dohodka za leto, v katerem so ustanovljene. Ce se zadruga ustanovi potem, ko je letina že pospravljena, se oprostitev podaljša do konca naslednjega leta. 4. Davek od dohodka obrtniških gospodarstev 26. člen Davek po tej obliki plačajo gospodarstva obrtnikov od vseh svoj,h dohodkov od gospodarske dejavnsti in premoženja. Pri določanju davčnih stopenj je treba razlikovati gospodarstva, ki pridobivajo dohodek z delovno silo svojih članov, od gospodarstev, ki uporabljajo pri svojem delu tudi najeto delovno silo. 27. člen Davek se obračunava po celotnem dohodku, ki ga je gospodarstvo doseglo v območju posameznega okraja v koledarskem letu, za katero se vrši odmera davka. Davčnim zavezancem, ki imajo dohodke tudi iz kmetijstva, se višina teh dohodkov ugotovi na način, predpisan za ugotavljanje dohodkov kmečkih gospodarstev. 28. člen • Najemna vrednost zgradb, ki jih gospodarstvo samo uporablja ali daje druginv v brezplačno uporabo, se šteje v dohodek in spada v osnovo, po kateri se obračunava davek. Najemna vrednost se ne ugotavlja od zgradb oziroma prostorov, ki jih obrtniška gospodarstva uporabljajo za opravljanje svoje obrti. Če je bila zgradba (del zgradbe) izročena drugemu v brezplačno uporabo zaradi višje sile (požara, poplave, epidemije, vojne itd.), po zakonitih predpisih ali po nalogu oblastva, to nima za posledico davčne obveznosti, vendar je treba takšno uporabo prostorov v davčni prijavi obrazložiti. Kot stroški za redno vzdrževanje, upravo in za amortizacijo se priznava 25°/o kosmatega dohodka zgradb. 29. člen Pri izračunavanju dohodka se odbijejo stroški, ki so bili potrebni za njegovo dosego in sicer v glavnem: a) plačana najemnina za lokal in druge poslovne prostore v tuji zgradbi; b) plača delavcev in nameščencev; c) obresti za dolgove, ki dokazano obremenjujejo obrat; d) odpisi za amortizacijo predmetov, potrebnih za opravljanje obrti; e) plačani davek od prometa proizvodov, takse, na gospodarstvo odpadajoči prispevki za socialno zavarovanje, zavarovalnine za obrat, stroje in podobno; f) obdavčeni dobički, preneseni iz prejšnjih poslovnih dob; g) vsi drugi dejanski izdatki, ki so bili potrebni za izvrševanje obrti, kolikor niso posebej izvzeti. Stroški se odštejejo v dejanskih zneskih. 30. člen Kot stroški, potrebni za dosego dohodkov, se ne morejo priznati: a) davki, ki so odmerjeni od premoženja ali od dohodkov (dohodnina, davek od dediščin in daril); b) nagrade za delo članov obrtniških gospodarstev; c) osebni stroški članov gospodarstva v katerikoli obliki; d) povračilo za lastno premoženje, ki ga je gospodarstvo vložilo v obrt; e) zneski, uporabljeni iz tekočih dohodkov za povečanje obrata in za poravnavo dolgov; f) izgube iz prejšnjih poslovnih let; g) vsi drugi izdatki in izgube, ki niso v zvezi s poslovanjem v dotičnem letu. 31. člen Z odločbo izvršilnega odbora Istrskega okrožnega ljudskega odbora se lahko priznajo olajšave v obliki znižanega davka gospodarstvom, ki vzdržujejo mladoletne otroke in odrasle, za delo nesposobne člane, kakor tudi gospodarstvom, ki soi imela večje stroške zaradi zdravljenja obolelih ali pogreba umrlih članov. Zaradi pospeševanja kakovostne proizvodnje v obrtništvu ter zaradi ohranitve in nadaljnega razvoja umetniških in specialnih obrti priznava izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora tak,m obrtnikom davčne olajšave. 5. Davek od dohodka družbenih organizacij, ostalih zasebnih poklicev in premoženja 32. člen Davek te oblike plačajo družbene organizacije, zasebna gospodarstva in pravne osebe, ki imajo v Istrskem okrožju kakršnekoli dohodke, od katerih ne plačajo davka na dohodek kake druge oblike. 33. člen Družbene organizacije plačajo davek od dohodka samo od dohodka iz pridob.tnega poslovanja. Dohodki od izdajateljskega, kulturno-iprosvetnega in umetniškega udejstvovanja se ne obdavčijo po tej obliki. V osnovo za obdavčenje ne spadajo dohodki, ki jih prejemajo organizacije od svojih članov kot vp.snino in članarino. Od dohodkov pridobitnega poslovanja plačajo družbene organizacije davek po nižji lestvici te davčne oblike, toda največ 15°/o od dohodka. 34. člen Davek se obračunava po dohodku gospodarstva, doseženem v posameznem okraju v koledarskem letu, za katerega se plača. Družbenim organizacijam in pravnim osebam se davek obračunava po dohodku, ki so ga dosegle na območju vsega Istrskega okrožja. Pri ugotavljanju dohodka, po katerem se obračunava davek, se uporabljajo določbe 28., 29. in 30. člena tega odloka. 35. člen Davčnim zavezancem, ki imajo tudi dohodke od kmetijstva, se ti dohodki ugotovijo na način, ki je predpisan za ugotavljanje dohodkov kmečkih gospodarstev. 36. člen Z odločbo izvršilnega odbora Istrskega okrožnega ljudskega odbora se lahko priznajo olajšave v obliki znižanega davka gospodarstvom, ki vzdržujejo mladoletne otroke ali odrasle, za delo nesposobne člane, kakor tud¡ gospodarstvom, ki so imela večje stroške v zvezi z zdravljenjem bolnih ali pogrebom umrlih članov. 37. člen Davek te oblike se ne plača: a) od dohodkov hranilnih vlog; b) od zneskov, prejetih iz zavarovanja v primeru doživetja; c) od zavarovalnih rent. 38. člen Izjemno od določil predhodnih členov plačajo davek v stalnem znesku nosači, žagarji, čistilci obutve, ulični prodajalci časopisov in osebe sličn.h poklicev, ki ne opravljajo svojih poslov v stalnem lokalu. IV. NAČELNE DOLOČBE O ODMERI IN POBIRANJU DAVKA 39. člen Davčno leto se ujema s koledarskim. 40. člen Vsak prebivalec, kakor tudi vsa podjetja ljudskih odborov in zasebna podjetja, ustanove in uradi, so dolžni na poziv pristojnega organa dati potrebne podatke za odmero svojega ali tujega davka. Ljudski odbori imajo zaradi ugotavljanja dohodka in pravilnega odvajanja davka pravico, da po pooblaščenih osebah preizkušajo poslovne knjige in listine ter da opravljajo preglede poslovn,h prostorov, naprav, surovin, materiala in končnih izdelkov. 41. člen Davčna obveznost se začne z dnem, ko prične gospodarstvo ali pravna oseba opravljati pridobitno delo, oziroma z dnem, ko pridobi premoženjske predmete, preneha pa s tistim dnem, ko preneha opravljati pridobitno delo oziroma ko odsvoji ali izgubi premoženjski predmet. Vsako gospodarstvo ali pravna oseba mora v 15 dneh po nastanku oziroma prenehanju davčne obveznosti o tem obvestiti pristojni f.nančni organ. 42. člen Davčne prijave so načeloma dolžni vlagati, z izjemo kmetijskih gospodarstev, vsi davčni zavezanci, ki jim ugotavlja dohodke davčna komisija. Kateri davčni zavezanci, kdaj in kje so dolžni vložiti davčne prijave, določi vsako leto poverjenik za finance Istrskega okrožnega ljudskega odbora. Davčni zavezanci, ki so po določbah odbora o enotnem računovodstvu z dne 16. januarja 1950 dolžni voditi poslovne knjige, morajo prijavi priložiti računski zaključek. 43. člen Višino dohodka, po katerem se odmeri davek, ugotovijo davčne komisije, ki se ustanovijo pri krajevnih (mestnih) ljudskih odborih. Pri okrajnih izvršilnih odborih se ustanovijo okrajne davčne komisije, da uravnavajo delo komisij pri krajevnih (mestnih) ljudskih odborih. Davčna komisija ugotavlja višino dohodka vsem davčnim zavezancem, izvzemši zavezancem po 1. obliki dohodnine. 44. člen Davčna komisija mora imeti najmanj pet članov. Clane davčnih komisij imenuje okrajni izvrš.lni odbor oziroma krajevni (mestni) ljudski odbor, pri katerem se sestavi komisija. Imenovanje članov davčn.h komisij pri krajevnih (mestnih) ljudskih odborih potrdi okrajni izvršilni odbor. V davčni komisij, pri okrajnem ljudskem odboru mora sodelovati poverjenik za finance in sicer kot predsednik. V davčni komisiji pri krajevnem (mestnem) ljudskem odboru mora sodelovati predsednik ali tajnik krajevnega (mestnega) ljudskega odbora. Pri delu davčnih komisij lahko sodelujejo s posvetovalnim glasom tudi predstavniki ljudskih organizacij. Poverjenik za finance Istrskega okrožnega ljudskega odbora srne članom davčnih komisij, kot povračilo za dejanske stroške oziroma izgubljeni zaslužek, določiti dnevnice in po- vračilo potnih stroškov. Davčna komisija odloča veljavno, če sta poleg predsednika navzoča vsaj še dva člana. Da bi se s čim večjo udeležbo ljudskih množic omogočila pravilna ugotovitev dohodka za vsakega davčnega zavezanca, vršijo davčne komisije javne razprave. 45. člen Kmetijska gospodarstva se o odmeri davka obveščajo .'¡proti na javni obravnavi davčne komisije. Razen tega morajo biti v prostoru pristojnega krajevnega (mestnega) ljudskega odbora davčni razporedi na vpogled zavezancem 15 dni po izvršeni odmeri. Drugim davčnim zavezancem, ki jim višino dohodka ugotovi davčna komisija, se izda odločba o ugotovljeni davčni osnovi in višini odmerjenega davka; pri tem je treba napraviti tudi obračun za plačilo morebitnih razlik med odmerjenim davkom in plačano akontacijo. 46. člen Davek se pobira po planu, ki ga sestavi poverjeništvo za finance Istrskega okrožnega ljudskega odbora, upoštevajoč plačilne roke in višino denarnih sredstev, s katerimi razpolagajo davčni zavezanci ob dospelosti posameznih obrokov. Do odmere davka se plača akontacija, ki se praviloma do!oči po zadnjem davčnem predpisu. 47. člen Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora predpiše način določanja akontacije in roke za vplačilo davka. Pri tem mora paziti, da dospevajo ti roki v času, ko morejo posniezuc kategorije davčnih zavezancev glede na pritekanje denarn h sredstev vplačati davek brez težav. 48. člen Preveč plačani davek se na zahtevo vrne davčnemu zavezancu. Vplačani zneski davka se zaračunajo najprej za poravnavo najstarejšega davčnega dolga. 49. člen Od davka, ki ni plačan v določenem roku, se zaračunajo 6°/o letne obresti. Izjemoma se ne zaračunajo obresti zaradi prepoznega vplačila davka na dohodek delavcev, nameščencev in uslužbencev ter v vseh drugih primerih, kjer se davek odteguje. V teh primerih se namesto obresti lahko izreče kazen zaradi davčnega prekrška. 50. člen V opravičenih primerih sme okrajni poverjenik za finance na prošnjo davčnega zavezanca dovoliti odlog plačila zapadlega davka ali obročno plačevanje. V tem primeru se davč-irm zavezancem ne zaračunajo obresti. 51. člen Če davek ni plačan pravočasno, se sme izterjati prisilno po predpisih o prisilnem izterjanju davka. V. KAZENSKE DOLOČBE 52. člen Davčni zavezanec, ki zataji kak dohodek, premoženje ali promet, ali da neresnične in nepopolne podatke v nameri, da se izogne plačilu davka v celoti ali delno, se kaznuje z dvojnim do petkratnim zneskom zatajenega davka, a najmanj s 500 dinarjev. Poleg oseb iz prvega odstavka tega člena se kaznuje z denarno kaznijo do 100.000 dinarjev njihov zastopnik, če sam stori kaznivo dejanje, ali če sodeluje pri njegovi storitvi, če dejanje iz prvega odstavka tega člena storijo zastopniki osebe, ki je pod skrbstvom ali pod roditeljsko oblastjo, se z določeno kaznijo kaznujejo samo taki zastopniki. V posebno težkih primerih se za dejanje iz prvega odstavka tega člena storilec kaznuje tudi z odvzemom prostosti do 5 let. Kazen za zatajitev se plačuje v odstotku od zatajenega davka, upoštevajoč čas zakasnitve plačila, s tem da kazen ne more presegati petkratnega zneska zatajenega davka. Če davčni zavezanec, ki je dolžan vložiti predpisano davčno prijavo, te prijave ne vloži v določenem roku, plača kazen 3°/o od obračunanega davka, če pa prijave niti na pismen poziv ne vloži v določenem roku, plača kazen v višini 6%> obračunanega davka. Kazen zaradi nevložitve davčne prijave ne more presegati 50.000 dinarjev. Ta kazen se odmeri obenem z davkom. 53. člen Določila o kaznih po tem odloku se ne uporabljajo za podjetja, urade in ustanove ljudskih odborov. Uslužbenci podjetij, uradov in ustanov, navedenih v prednjem odstavku, ki prekršijo določila tega odloka (davčni prekršek), se kaznujejo z denarno kaznijo do 20.000 dinarjev, v težjih primerih pa do 100.000 dinarjev. Za dejanja (davčne prekrške), navedena v prednjem odstavku, je pristojno disciplinsko sodišče. 54. člen Za upravno kazenski postopek o davčnih prekrških je pristojen izvršilni odbor okrajnega ljudskega odbora. 55. člen Za izrekanje kazni za davčne zatajitve so pristojna okrajna sodišča. Predhodne poizvedbe o teh dejanjih opravljajo finančni poverjeniki okrajnih ljudskih odborov, pristojnih za odmero davkov. VI. PRITOŽBE 56. člen Zoper vsako prvostopno odločbo, izdano po tem odloku, se lahko vloži pritožba na neposredno višji izvršilni odbor ljudskega odbora, ki o njej dokončno odloča. Pritožba se mora vložiti v petnajstih dneh, ko se na običajen način objavi odmera, odločba o pritožbi pa mora biti izdana v tridesetih dneh po njeni vložitvi. Pritožba ne zadrži izterjanja davka. VII. ZASTARANJE 57. člen Pravica ljudskega odbora do odmere davka in do izreka kazni, kakor tudi pravica do izterjave davka in kazni, zastara v petih letih. Rok, v katerem zastara pravica ljudskega odbora, da obračuna davek ali izreče kazen, začne teči s pretekom leta, v katerem bi bil moral biti davek obračunan, oziroma s pretekom leta. v katerem je bilo kaznivo dejanje storjeno. Rok, v katerem zastara pravica ljudskega odbora, da Iz-teria obračunani davek ali izrečeno kazen, začne teči od preteka leta, v katerem bi bila morala biti davek oziroma izrečen kazen plačana. Pravica davčnega zavezanca do povračila davka in kazni, katere ni bil dolžan plačti zastara v petih letih. Rok, v katerem zastara pravica davčnega zavezanca, do povračila nepravilno plačanega davka ali kazni, začne teči s pretekom leta, v katerem sta bila davek ali kazen plačana. Rok zastaranja se prekine z vsakim službenim dejanjem pristojnega organa, če je to predpisno sporočeno davčnemu zavezancu ali kaznovani osebi, oziroma njegovemu poroku ali njegovemu zastopniku. 58. člen Tisti, ki so po tem odloku dolžni obračunati in pobirati davek ob izplačilu, oziroma potrditvi dohodkov, so poroki za plačilo tega davka. Za plačilo davka, predpisanega posameznim gospodarstvom in skupnostim, so poroki nerazdelno vsi člani, katerih dohodki so skupno obdavčeni. 59. člen Ljudski odbor ima prednostno pravico do izterjanja davka, obresti in kazni iz dohodkov in premoženja davčnega zavezanca, oziroma poroka, pet let, računajoč od preteka leta, v katerem sta kazen in davek prispela v plačilo. 60. člen Pravomoćni postopek o odmeri davka se 'lahko obnovi v teku treh let, ako se ugotove dejstva, iz katerih se vidi, da je bil davek nepravilno odmerjen in ki ob času odmere davka niso bila znana. 61. člen Pri prenosu nepremičnine mora tako tisti, ki premoženje odsvoji, kakor tudi tisti, ki ga pridobi, predložiti potrdilo o plačanem davku, sicer se prenos ne sme izvršiti. VIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 62. člen Po predpisih tega odloka se bo davčnim zavezancem obračunal za leto 1949 davek od dohodka kmečkih gospodarstev, davek od dohodka zadrug in zadružnikov, davek od dohodka obrtniških gospodarstev in davek od dohodka družbenih organizacij, drugih poklicev in premoženja. Od dohodkov, od katerih se odteguje davek pri njihovem izplačilu, se bo davek po tem odloku obračunaval od prvega prihodnjega izplačila. Glede dohodkov, od katerih se je doslej pobiral davek v stalnem znesku, po tem odloku pa je določen drugačen način pobiranja, se začno uporabljati predpisi tega odloka po preteku časa, za katerega je davek plačan v stalnem znesku. 63. člen Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o neposrednih davkih za področje Istrskega okrožnega ljudskega odbora z dne 14. septembra 1947. 64. člen Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora izd? na osnovi določb tega odloka natančnejša navodila za odmero davka po posameznih davčnih oblikah, kakor tudi odredbo o davčnih stopnjah davka od dohodka po vseh oblikah. 65. člen če je pridobitev ali izguba kake pravice odvisna od višine davka, se upošteva samo dohodnina. če je davčni zavezanec gospodarstvo in je pridobitev ali izguba kake pravice posameznega člana gospodarstva odvisna od višine davka, se davek gospodarstva deli s številom članov, nato pa se vzame davek, ki odpade na posameznega člana. Kot davek gospodarstva je mišljen tako davek, ki je odmerjen samemu gospodarstvu, kakor tudi davek, ki ga plačajo posamezni njegovi člani. Izjemno od določb prednjega odstavka se višina pokojninskih prejemkov in višina davka na dediščine in darila določi po davku, ki bi ga od svojh osebnih dohodkov plačal prejemnik pokojnine, oziroma po davku, ki bi ga od svojih osebnih dohodkov plačali dediči, oziroma obdarovanci. Pri ugotavljanju višine davka, od katerega je odvisna ugotovitev pravice na invalidnino in višine invalidnine enega člana gospodarstva, se ne jemlje v obzir davek od dohodka delavcev, nameščencev in uslužbencev, ki ga plačajo drugi člani gospodarstva. Posebni predpisi, po katerih je pridobitev ali izguba kake pravice odvisna od dohodnine, ki jo plača gospodarstvo kot celota, veljajo dotlej, dokler se ne spravjo v sklad z določbami drugega odstavka tega člena. 66. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem listu. Koper, dne 4. junija 1950, Tajnik: Predsednik: Nerino .Gobbo 1. r. ..Franc Kralj I. r. 40. Na podlagi ukaza Komandanta odreda JA na STO z dine 16. septembra 1947 v zvezi z odlokom Poverjeništva PNOO za Slovensko Primorje in Oblastnega NO za Istro z dne 20. februarja 1947 izdaja Istrski okrožni ljudski odbor ODLOK O DAVKU NA DEDIŠČINE IN DARluA I. — Splošne določbe L člen Fizične in pravne osebe, zadruge ter organizacije, ki pridobijo v Istrskem okrožju premičnine oziroma nepremičnine ali pravice na njih kot dediščino) ali darifo, plačajta ne igiiede na svoje državljanstvo; in prebivališče davek pojpredpisah tega odloka. Davek na dediščine in darila se plača tudi od premičnin, ki so v inozemstvu, razen če se dbikaže, da je od tega premoženja že plačan ustrezen davek v inozemstvu, Od volil se plača davek kakior od dediščin. 2. člen Davelk na dediščine in darila se plača po čisti vrednosti dediščine oziroma darila, po kolenu sorodstva in po višini dohodnine davčnega zavezanca. Vrednost dediščine in višina dohodnine dediča se ocenita, kolikor znašata v trenutku, ko dedič deiansfco dobi v posest podedovano1 premoženje, oziroma kolikor znašata na dan, ko izda sodišče odločbo o: prisojilu dediščine. Vredlnloet darila in višina dohodlmne ¡obdarovanca se ocenita, kolikor znašata v trenutku sprejema darila. Davčna obveznost nastane v trenutku, po katerem se oceni vrednost dediščine oziroma darila. Če ie dobil died tč podedovano premoženje v posest pred 1. ianuariem 1950. ali če ie bila odločba sodišča izdana nred tem dnem in če do 31. decembra 1949 davek še ni bil odmer len. se plesova vrednost oceni po vrednosti na dan 1. ia.nuaria 1950, vendar se šteie. da ie davčna obveznost nastala z dnem ko ga jie davčni zavezanec dobili v posešt. 3. člen Če sta dediščina oziroma darilo obremenjena s pravico uživanja v korist druge osebe, plačata davek dedič oziroma otodaroivan.ec in uživalec. Dediču oziroma otodarovancu se davek odmeri oto prenehanju uživanja in sicer ¡po čisti vrednosti prevzetega premoženja in po dohodnini, ki ja ¡plača od dohodkov od svojega dela in premoženja. Od ¡tistih delov dediščine oziroma darila, ki niso obremenjeni z ¡uživanjem, se davek odmeri po prevzemu v dejansko posest. Uživalec plača davek od vrednosti užitka. Če se tistemu, ki je premoženje umrlega prevzel, ne prizna dedna pravica, se mu odmeri davek od vrednosti u-žitfca, ¡razen če je dolžan to vrednost povrniti dediču, odmerjeni davek na dediščine pa se mu ¡odpiše. 4. člen Kot vrednost užitka, od katerega se odmeri davek, se vzame: 1. če je čas uživanja nedoločen (negotov), desetkratna vrednost enoletnega užitka, če pa je uživanje navezano na obstoj kakega društva ali ustanove, katerih trajanje ni v naprej določeno, dVajsetkratna vrednost enoletnega užitka; 2. če je ¡trajanje uživanja dtollOčeno, vsota vseh vred-nositi užitka za zadevni čas z omejitvijo1, da ta vsota, ne sme presegati dvajsetkratne vrednosti enoletnega užitka ; 3. če je uživanjie določeno deloma na določen, deloma na nedoločen čas, vsota vrednosti užitka za določen čas (2. tioičlka) in vrednosti ¡užitka za nedoločen čas (1. točka) z omejitvijo, da ta vsota ne sme presegati dvajsetkratne vrednosti enoletnega užitka; 4. če je (trajanje uživanja dlosmrtno, po starosti uživalca in sicer: a) če. je star manj kot 15 let, dlvajsetkratna vrednost enoletnega užitka; to) če je uživalac star nad 15 dio 25 let, osemnajst-kraltna vrednost enoletnega užitka; c) če je uživalec star nad 25 do 35 let, šestnajstkrat na vrednost enoletnega užitka; d!) če je uživalec star nad 35 dio 45 let, trinajstkratna vrednost enoletnega užitka ; e) če je uživalec star nad 45 do 55 let, desetkratna vrednost enoletnega užitka; f) če je uživalec star nad 55 do 65 let, sedemkratna vrednost enoletnega užitka; g) če je uživalec star nad 65 do 75 let, štirikratna vrednost enoletnega užitka; h) če je uživalec ¡star nad 75 do 80 let, dvakratna vrednost enoletnega užitka; Pl) če je uživalec star nad 80 tet, enkratna vrednost enoletnega užitka. če ni vrednost enoletnega užitka v posameznih latih enaka, se vzame kot enoletna vrednost povprečna vrednost užitka glede na celotno' trajanje uživanja. Če se vrednost užitka ne da ugotoviti, se vzame kot enoletna vrednost dvajseti del vrednosti stvari, ki so predmet uživanja. II. — Davčne oprostitve in olajšave i 5. člen Če Sta zapustnik in dedič umrla hkrati ali v presledku, ne daljjšem ¡od enega leta, zaradi ran ali ¡poškodb, ki sta jßh hkrati dobila, se takemu dediču ne odmeri davek. 6. člen Davka na dediščine so oproščeni: 1. Istrsko okrožje in ljudski odbori Istrskega okrožja; 2. domače posmrtne ustanove (zadiižbine), ustanovljene v znanstvene, umetniške, ¡prosvetne, zdravstvene, socialne, kulturne in fizkultume namene, in prav tako tudi družbe in društva, iki delujejo v take namene; 3. tisti, ki se ¡odrečejo dediščini v korist Istrskega okrožja in (ljudskih odborov, posmrtnih ustanov in društev (točka 1. in 2.) ter kmečkih delovnih in kmetijskih zadrug, v kolikor ¡davek na dediščine že ni plačan. Ako se dedič odreče samo delu sprejete dediščine, se davčna oprostitev nanaša samo na del ¡tega ¡premoženja, ki se ga je dedič odrekel; 4. zakonec od uživanja premoženja umrlega zakonca, če vrednost užitka ne presega 20.000 dinarjev in če ob času pridobitve uživanja nima drugih dohodkov, ki bi mu zadoščali za preživljanje; 5. osebe iz kategorij I. do V. lestvice davčnih stopenj v 15. členu tega odloka, če se ugotovi, da nimajo dohodkov, ki bi zadoščali za njihovo¡ preživljanje in če vrednost dediščine ne presega 10.000 dinarjev za vsakega posameznega pridiobitelja ; 6. člani kmečkih delovnih zadrug in njih mladoletni otroci: ¡odi dediščin, ki obsegajo premoženje, ki je že vneseno ali se vnaša v kmečko delovno zadrugo. Če se tako premoženje izloči iz zadruge, je treba pozneje plačati davek na dediščine; 7. kmečke delovne zadruge. 7. člen Davka na darila ¡so oproščeni: 1. osebe iz 6. člena tega odloka ob istih ¡pogojih, ob katerih so oproščene davka na dediščine;; 2. navadna darila med sorodniki in prijatelji (darila ob rojstvu, ¡poroki, praznikih), če darila od iste osebe v teku enega leta ne presežejo vrednost 10.000 dinarjev ; 3. darila in prispevki za preskrbo revnih slojev prebivalcev in drugi podobni prispevki, ki jih je darovalec namenil v dobrodelne namene. 8. člen če vrednost dediščine ¡ali darila oziroma užitka presega zneske, za katere so po¡ 6. in 7. členu predpisane oprostitve, se davek odmeri od polne vrednosti dediščine ali darila ¡oziroma užitka. Vendar je tudi v tem primeru ustrezno uporabiti določbo 16. člena tega odloka. 9. člen Če člani kmečkih delovnih zadrug in njih mladoletni otroci podedujejo ¡premoženje, ki se po pravilih ne vnese v zadrugo, se zmanjša davek od take dediščine za 25%. če take osebe izstopijo s svojim premoženjem^ iz kmečko-delovne zadruge, morajo pozneje plačati ¡razliko davka, ki bi ga bili plačali, če ne bi bili člani kmečke delovne zadruge. Otrokom kmeta, ki so mladoletni, ali ki so se skupaj z zapustnikom bavili s kmetijstvom na podedovanem posestvu oziroma posestvu, ki je predmet uživanja, kakor tudi drugim osebam, ki so z zapustnikom živele v skupnosti najmaj 5 let neposredno pred njegovo smrtjo in se bavile s kmetijstvom na. podedovanjem kmetijskem posestvu oziroma na kmetijskem ¡posestvu, ki je predmet uživanja, se zmanjša odmerjeni davek: 1. a) odmerjeni davek na dediščine do 30.000 dinarjev se zmanjša za 50%; b) odmerjeni davek na dediščine nad 30.000 dinarjev do 50.000 dinarjev se zmanjša za 40%; c) odmerjeni davek na dediščine nad 50.000 dio 80.000 dinarjev se zmanjša za 30%; d) odmerjeni davek na dediščine nad 80.000 d|o 110.000 diinarjjev se zmanjša za 20%; e) odmerjeni davek na dediščine nad 110.000 dio 150.000 dinarjev se zmanjša za 10°/o; 2. a) odmerjeni davek na užitek do 20.000 dinarjev se zmanjša za 40°/o; b) odmerjeni davek na užitek nad 20.000 do 40.000 dinarjev se zmanjša za 30°/o; c) odmerjeni davek na užitek nad 40.000 do 60.000 dinarjev se zmanjša za 20°/o ; d) odmerjeni davek na užitek nad 60.000 do 80.000 dinarjev se zmanjša za 10°/o. Za kmetijsko posestvu se stejp poi prednjem odstavku tako posestvu, ki je kot celiata pretežno namenjeno kmetijstvu. Izplačani ali odobreni zneski iz živi jenskega zavarovanja v korist drugih oseb ¡se ne prištevajo k vrednosti drugih predmetov zapuščine ¡oziroma darila, temveč se obdavčijo posebej po stopnji, ki je' za 50"/o manjša od stcpnjje, predpisane v 15. členu. Če je bilo v korist iste osebe sklenjenih več živi jenskih zavarovanj, se davek odmeri od svolte zavarovanih zneskov iz vseh zavarovalnih pogodb. Zavarovalnica mora ta davek odtegniti in ga izročiti blagajni ljudskih odborov v desetih dneh ¡po izplačilu Ozimoma odobritvi1 zavarovanega zneska. Za primere iz. prednjega odstavka ne veljajo oprostitve ¡pio tem odloku. 10. člen Poverjenik za finance Istrskega okrožnega ljudskega ¡odbora je pooblaščen, da sme predpisati davčne olajšave tudi v drugih opravičenih primerih. j’ III. — Odmera in pobiranje davkov Krajevni, (mestni) ljudski odbor mora v tridesetih dneh po smrti vsake osebe opraviti popis in cenitev premoženja, iki ga. je ta oseba zapustila v območju odbora in zapisnik o tem poslati svojemu okrajnemu ljudskemu odboru. Če okrajni izvršilni odbor ne sprejme ocenitve dediščine in če ne doseže sporazuma z osebo, ki je poklicana ik dedovanju, ¡opravi novo komisijteko ocenitev. Oseba, ki prevzame zapustnikovo premoženje, mora v tridesetih dneh vložiti o. tem prijavo s popisom celotnega, zapustnikovega premoženja, ne da hi navedla njegovo vrednost. Če več oseb prevzame zapustnikovo premoženje, lahko prijavo in popis vloži katerakoli izmed njih. Prijavo' in popis je treba Vložiti ¡piri okrajnem izvršilnem odboru, v katerega območju je umrli imel svoje prebivališče, ne glede na to, kje je premoženje. Če je umrli imel prebivališče v inozemstvu je treba vložiti prijavo^ pri ¡okrajnem izvršilnem odboru, v katerega območju je največji del premoženja. _ Okrajni izvršilni odbor odmeri davek na dediščino dedičem, ki so zapustnikovo premoženje dejansko' dobili v ¡posest. 12. člen Ko izda okrajno sodišče pravnomočno odločbo o pri-sojillu dediščine, odstopi spis okrajnemu izvršilnemu odboru, v katerega območju je imel zapustnik svoje prebivališče. Če je imel zapustnik svoje ¡prebivališče v inozemstvu, ¡odstopi okrajno sodišče svojo odločbo, o razdelitvi zapuščine tistemu okrajnemu izvršilnemu odboru, v katerega območju je premoženje oziroma največji del premoženja. Okrajni izvršilni odbor revidira ¡.odmero davka, na dediščine s pripisom ali z odpisom, če nastane z odločbo sodišča sprememba med posameznimi dediči gledie podedovanih delov ¡premoženja. 13. člen Darovalec in ofadarovanec sta dolžna v tridesetih dheh po obdaritvi vložiti prijavo o darilu. Prijavo je treba vložiti pri ¡okrajnem izvršilnem odboru, v katerega območju je premoženje, ki je predmet obdaritve. Če je premoženje v območju več okrajnih ljudskih odborov, je treba vložiti prijavo pri okrajnem izvršilnem odboru, v katerega območju je največji del tega premoženja. Glede ugotovitve vrednosti darila ravna okrajni iz vršilni odbor, v katerega območju je premoženje, enako kakor pri ugotovitvi vrednosti ¡dediščine. Če darovalec poidiari v teku enega leta isti osebi večkrat premične ali nepremične Stvari, se davek na darila ¡odmeri cd skupne vrednosti v tem času podarjenih Stvari. Za odmero- davka je pristojen okrajni izvršilni odbor, pri katerem je treba vložiti prijavo. 14. člen Ljudski odbori, njihovi uradi in ustanove, gospodarska podjetja ter zasebne pravne in fizične osebe, ki razpolagajo s podatki, potrebnimi za ugotovitev davčnih osnov (vrednost dediščine, darila, uživanja) in za odmero davka davčnim zavezancem, so na zahtevo pristojnega izvršilnega, ¡odbora dolžni dati te podatke. 15. člen Davčne stopnje davka na dediščine in darila so sledeče: (glej tabelo na strani 104). 16. člen Davek po vilšjii davčni stopnji ne sme biti večji od davka po najbližji nižji stopnji, povečanega za razliko davčne osnlove, zaradi katere bi bilo treba uporab iti višjo davčno ¡stopnjo-. 17. člen Pri obračunavanju davka po tem odloku se ulomki do 50 para ne upoštevajo, ulomki nad 50 para se zaokrožijo na celi dinar. 18. člen Če se nahaja premoženje na območju obeh okrajnih ljudskih odborov Istrskega okrožja, se odmerjeni davek na dediščine in darila razdeli med oba odbora sorazmerno z vrednostjo, ki je v njihovih območjih, oziroma eorazmernoi z vrednostjo užitka tega premoženja. I 19. člen Davek na dediščine in darila se mora plačati v tridesetih dneh po sporočitvi odločbe o¡ odmeri, in sicer pri vsakem ljudskem odboru, ki je udeležen pri razdelitvi odmerjenega davka v smislu 18. člena tega odloka. Od davka, ki ni plačan pravočasno, se zaračunajo 6°/o letne obresti. 20. člen V opravičenih primerih se sme dovoliti odlog plačila. Okrajni izvršilni odbor sme davčnega, zavezanca oziroma poroka oprostiti plačila obresti za čas, ko mu je plačilo odloženo. 21. člen Davek pobira redno okrajni izvršilni odbor, pri katerem se davčnemu zavezancu predpiše davek. Krajevni (mestni) ljudski odbori so dolžni omogočiti, zavarovati in ¡pomagati pri pobiranju davka v svojem območju. Okrajni izvršilni odbor sme davek pobirati tudi po komisijah, sestavljenih v ta namen. Komisijo se lahko sestavijo pri okrajnih in pri krajevnih (mestnih) ljudskih odborih. Organizacijo, sestav in delovanje teh komisiji predpiše izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora. 22. člen Če davčni zavezanec ne plača davka pravočasno, se dhvek izterja po predpisih o prisilnem izterjanju davka. 23. člen ......... Preveč plačani davek se vrne na prošnjo davčnemu zavezancu. 24. člen Če je od višine davka odvisna pridobitev ali izguba kake pravice, se davek na dediščine in darila pri tem ne upošteva. IV. >— Kazenske določbe 25. člen Davčni zavezanec, ki zaitaji kako premoženje, ki je predmet dediščine ali obdaritve, alli ki da neresnične ali nepopolne podatke v nameri, da bi se izognil plačilu davka v celoti ali dellno, se kaznuje z dvojnim do petkratnim zneskom zatajenega davka, najmanj pa s 500 dinarji. ¡Namera izogniti se plačilu davka, se piri pravnih osebah presojla po nameri njihovih odgovornih uslužbencev. Poleg oseb iz 1. odstavka tega člena se kaznuje z denarno kaznijo do 100.000 dinarjev njih zastopnik, če je sam storil dejanje ati sodelovat' pri njegovi izvršitvi.' Če dejanje iz prvega odstavka tega člena stori zastopnik osebe pod skrbstvom ali pod roditeljsko oblastjo, ki ni kazensko odgovorna, se z določeno kaznijo kaznuje samo tak zastopnik. 26. člen Darovalec, Iki ne vloži prijave o* svoji obdaritvi ali ne podpiše prijave obdarovanca. se kaznuje z denarno kaznijo do 5.000 dinarjev. Z isto kaznijo se kaznuje tudi tisti, ki prevzame premoženje umrlega, pa o tem ne vloži prijave in popisa premoženja, prav tako pa tudi druge osebe, ki nia zahtevo pristojnega organa ne dajo podatkov, s katerimi razpolagajo. 27. člen Določbe o kaznih iz prednjih členov tega odloka ne veljajo za gospodarska podjetja, ustanove in urade ljudskih odborov. Uslužbenci ljudskih odborov, ki prekršijo določbe toga, Odloka (davčne nerodnosti), se kaznujejo z denarno kaznijo do 10.000 dinarjev. 28. člen Za poizvedbe in izrekanje kazni za davčne nerodnosti iz 26. člena tega odloka je pristojen finančni poverjenik Okrajnega izvršilnega odbora. Za davčne nered-nosti uslužbencev ljudskih odborov po 27. členu tega odloka je pristojno disciplinsko sodišče. 29. člen Za izrekanje kazni za davčne zatajitve po 25. členu tega odloka je pristojno okrajno sodišče. Poprejšnje poizvedbe o iteh dejanjih opravi finančni poverjenik okrajnega izvršilnega odbora, pristojnega za odmero davka. 30. člen Vse pravnomočne odločbe o kaznih po tem odloku, ki se miorajo plačati v denarju, izvrši finančni poverjenik okrajnega ljudskega odbora, ki je izrekel kazen, oziroma tistega okrajnega ljudskega, odbora, za katerega ¡območje je pristojno sodišče. ki je izrekih kazen. V. — Jamstvo 31. člen v Zavar o vainica jamči za davek na dediščine, ki ga, je dolžna plačati, od zavarovanja v korist drugih oseh. Osebe, ki so prevzele premoženje umrlega, jamčijo solidarno za plačilo kazni, s katero so bile kaznovane, zaradi tega, ker niso vložile prijave in popisa premoženja. Če ima davčni, zavezanec prebivališče v inozemstvu, jamči njegov zastopnik v Istrskem okrožju za davek, poleg tega pa. mora opraviti vse, kar je naloženo davčnemu zavezancu. Okrajno sodišče ne sme prenesti nepremičnin na dediče oziroma obdarovance, dlokler ne predložijo* dokaza, da so plačali davek na dediščino oziroma na darila. VI. — Zastaranje 32. člen Pravica ljudske oblasti do* odmere davka zastara v petih letih po preteku leta, v katerem je okrajni izvršilni odbor prejel prijavo* dediča, da je zapuščino dejansko prevzel v posest, ¡oziroma po prdtefcu leta, v katerem je bila Vložna prijava o obdaritvi. Pravica ¡ljudske oblasti do revizije davčnih -odmer po tretjem odstavku 12. člena tega odloka, zastara v treh létih ¡po preteku ¡leta. v katerem je okrajni izvršilni odbor prejel odločbo sodišča o prisojMu dediščine. Pravica ljudske oblasti do izrekanja kazni zastara v ¡petih letih po ¡preteku leta, v katerem j,e bilb dejanje storjeno. Pravica ¡Hudske oblasti do izterjanja davka in kazni zastara v petih ]p+ih ¡od preteka leta, v katerem hi morala biti davek p’i kazen plačana. Pravica d averteva zavezanca in drueih oseb do povračila, davka in ¡kazni, iki iih niso* bili dolžni plačati, zastara. v pOtih ¡letih po preteku leta, v katerem sta bila davek oziroma kazen plačana. Zastaranje se prekine z vsakim uradnim dejanjem pristojnega organa, ki se po predpisih da v vednost davčnemu zavezancu ali kaznovani osebi oziroma -njunemu ¡poroku. 33. člen Pravnomočno dokončani post,opek za odmero davka se sme obnoviti v treh letih po ¡pravnomočnosti, če* se izve za dejstva, iz katerih izhaja, da je bil davek nepravilno odmerjen, ta dejistva pa ob odmeri davka niso bila znana. } VII. — Pritožbe 34. člen Zoper vsako* ¡prvostopno* odločbo, izdano* po tem odloku, je dopustna pritožba v tridesetih dneh, ko je bila odločba sporočena in sicer na izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora. Organ, ki je pristojen za odločanje o pritožbi, izda odločbo*, ki jo sporoči ¡pritožitelju in poverjeniku za finance okrajnega ljudskega odbora. Vložitev pritožbe ne zadrži izterjanja davka. LESTVICA DAVKA NA DEDIŠČINE IN DARILA ¡ Vrednost dediščine ali darila v dinarjih Višina davka na dohodek dediča-obdaro-vanca v 1000 dinarjev I. Otroci II. Ostali potomci v ravni črti, bratie in sestre III. Ostali predniki v ravni črti. bratie in sestre IV. Potomci bratov in sester v prvem kolenu V. Stric, ujec, ] teta in njih jotomci v prvem kolenu- VI. Druži dediči ali obdarovane! do 10.000 do 2 2—10 nad 10 1 1,5 2 2 2.5 3 3 3,5 4 6 7 8 10 11 12 15 16 17 od 10.000 do 25.000 do 2 2—10 nad 10 2.5 3 3.5 3.5 4 4.5 5 6 7 9 10 11 13 14 15 18 19 20 od 25.000 do 50.000 do 2 2—10 nad 10 4 5 6 5 6 7 8 ¿ 1 12 13 14 16 17 18 21 22 24 od 50.00Q do1 100.000 do 2 2—10 nad 10 7 8 9 8 9 10 11 12 13 15 16 17 19 20 21 26 28 30 od 100.000 do 250.000 do 2 2—10 nad 10 10 11 12 11 12 13 14 15 16 18 19 20 22 24 26 32 34 36 od 250.000 do 500.000 do 2 2—10 nad 10 13 14 15 14 15 16 17 18 19 21 22 23 28 30 32 38 40 42 od 500.000 do 1.000.000 do 2 2—10 nad 10 16 17 18 17 18 19 21 22 23 24 26 28 34 36 38 44 46 48 od do 2 19 20 25 30 40 50 1.000.000 2—10 21 22 27 33 43 53 do 3,000.000 nad 10 23 25 30 36 46 56 do 2 25 28 33 40 50 60 nad 2—10 27 31 36 45 55 65 nad 10 30 35 40 50 60 70 Vili. — Prehodne in končne določbe 35. člen Revizijo in kontrolo nad pravilnim uporabljanjem tega odloka in predpisov, ki se izdajo na podlagi tega odloka, izvaja poverjenik za finance Istrskega okrožnega ljudsfceoa odbora. 36. člen Če je dedič umrl,, preden je dobil, veljavo ta odlok, ’ ' Račina pa mu do njegove smrti ni bila s sodno odloč- bo prisojena, se mu ne odmeri davek. V tem primeru se davek odmeri samo dediču, ki jie še živel na dlan, ko je dobil ta ¡odtok valjava in sicer ¡po kolenu sorodstva med njim in njegovm zapustnikom. 37. člen V primerih, kadar je davčna obveza nastala preden dobi veljavo ta odlok, se za odmero davka uporabljajo predpisi, iki so veljali na področju Istrskega okrožnega ljudskega odbora do 1. januarja 1950. 38. člen V vrednost dediščine se ne šteje vrednost premoženja, ki je bito' uničeno v vojini pred smrtjo ali po smrti zapustnika (vojna škoda). 39. člen Poverjenik za finance Istrskega okrožnega ljudskega odbora je pofolaščen, da predpiše natančnejša navodila za izvajanje tega odtoka. 40. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem listu. Koiper, dne 4. junija 1950. Tajnik : Predsednik : Norino Gobbo, 1. r. Franc Kralji, 1. r. 41. Na podlagi ukaza Komandanta odreda JA na STO z dne 16. septembra 1947 v zvezi z odlokom Poverjeništva PNOO za Slovensko Primorje in Oblastnega NO za Istro z dne 20. februaOa 1947, izdaja Istrski okrožni ljudski odbor ODLOK o vojaških invalidih I. Poglavje SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Vojaški invalid je tisti Prebivalec Istrskega okrožja, ki je pri opravljanju vojaške dolžnosti ali drugi dolžnosti za vojaške cilje ali cilje državne varnosti v v.ojni zadobil rano, poškodbo, pohaba ali bolezen, ali ki je kot vojaška oseba v mirnem času pri opravljanju vojaških dolžnosti ali drugih dolžnosti za varovanje državne varnosti in narodno obrambo brez svoje krivde zadobil rano, poškodbo, p oh abo ali bolezen in se je zaradi tega njegova pridobitna zmožnost toliko zmanjšala, da ga je po predpisih tega odloka spoznati za invalida. 2. člen Vojaški invalidi so in invalidske pravice iz tega odloka uživajo tisti prebivalci Istrskega okrožia: 1. ki jim je bila od 17. aprila 1941 pa do prenehanja sovražnosti v sestavu partizanskih odredov, narodno-osvobodilne vojske in partizanskih odredov Jugoslavije, ozirma v sestavu Jugoslovanske armade ali izven njihovega sestava zmanjšana pridobitna zmožnost na način, opisan v 1. členu tega odloka, to je pri opravljanju dolžnosti za vojaške cilje, za cilje državne varnosti ali po nalogu vojaških oblasti; 2. ki so bili po koncu prejšnjih vojn spoznani za vojne invalide z odločbami pristojnih organov oziroma. ki bodo priznani za vojaške invalide po predpisih tega odloka; 3. ki so v sestavu bivše redne italijanske vojske med vojno v času öd 3. oktobra 1935 do 9. maja 1936 in v času od 10. junija 1940 do 8. septembra 1943 ali pozneje kot vojni ujetniki v taboriščih utrpeli zmanjšanje svoje pridobitne sposobnosti, kot je to opisano v 1. členu tega odloka, razen v kolikor niso bili prostovoljci ali pa v sestavu fašistične milice; 4. ki so v mirnem času v sestavu bivše jugoslovanske vojske, jugoslovanske armade ali bivše italijanske vojske, z izjemo fašistične milice in prostovoljcev, utrpeli zmanjšanje svoje pridobitne sposobnosti zaradi rane, poškodbe, pohabe ali potezni. 3. člen Vojaški invalidi se z ozirom na ugotovljen odstotek pridobitne nesposobnosti delijo v deset skupin in sicer: I. skupina: 100%> nezmožni invalidi, ki v običajnem življenju potrebujejo še tujo pomoč; II. „ lOO % nezmožni invalidi III. >» 90%> IV. >> 80 % v. J» 70% VI. „ 60% VII. „ 50% VIII. ,, 40% IX 30% X. ,, 20 % Nezmožnost izpod 20% se ne upošteva. 4. člen Pravico do podpore in varstva po tem odtoku imajo: 1. vojaški invalidi, 2. družina oziroma starši oziroma stari starši umrlega vojaškega invalida, 3. družina, starši oziroma stari starši osebe, ki je padla, umrla ali je pogrešana v okoliščinah, naštetih v 1. in 2. členu tega odloka. 5. člen Invalidskih pravic ne morejo dobiti: 1. vojaške osebe, ki so pobegnile iz narodno-osvobodilne vojske ali iz drugih'zavezniških vojaških formacij; 2. osebe, ki so se same pohabile afi poškodovale zato, da bi se izognile vojaški službi; 3. osebe, ki so bile obsojene zaradi izdaje; 4. osebe, ki so s sodbo sodišča obsojene zaradi sodelovanja z okupatorji in z njegovimi pomagači proti partizanskim odredom, narodno-osvobodilni vojski in partizanskim odredom Jugoslavije, Jugoslovanski armadi in njenim zaveznikom. Do podpore in varstva po tem odloku nimajo pravice družine in starši zgoraj naštetih oseb in tudi ne družinski člani, starši in stari starši, ki so sami obsojeni za dejanja iz 3. in 4. točke tega člena. 6. člen Družino po določbah tega odloka sestavljajo: zakonska žena, otroci, rojeni v zakonu in izven zakona, posvojeni otroci, kv jih je posvojil o vojni padli, umrli ali pogrešani, preden je umrl ali je bil pogrešan, oziroma ki jih je posvojil umrli vojaški invalid preden je postal invalid in tudi pastorki in rejenci, ki jih je takšna oseba preživljala do svoje smrti oziroma preden je postala invalid, vendar vsaj zadnje leto. 7. člen Kdor uživa podporo in varstvo po tem odloku je lahko član Zveze vojaških invalidov Istrskega okrožja. Zveza vojaških invalidov Istrskega okrožja ie organizacija, ki zastopa osebe, ki uživajo podporo in varstvo po tem odloku in ki pomaga organom Istrskega okrožja v vseli zadevah, ki se tičejo varstva invalidov. Istrski okrožni ljudski odbor pomaga Zvezi vojaških invalidov Istrskega okrožja pri izpolnjevanju njenih nalog. II. Poglavje. VRSTA PODPORE IN VARSTVA Invalidnina in dodatki 8. člen Vojaškim invalidom gre mesečna invalidnina, ki je sorazmerna odstotku pridobitne nesposobnosti. 9. člen Vojaškim invalidom I. skupine gre poleg invalidnine tudi dodatek za postrežbo in tujo pomoč v višini invalidnine, če tak invalid ni v invalidskem domu ali pa V kaki drugi ustanovi, kjer ima postrežbo in brezplačno oskrbo. 10. člen Polovico cele invalidnine dobivajo ti vojaški invalidi: 1. delavci, uslužbenci, nameščenci in upokojenci, katerih prejemki oziroma stalni mesečni dohodki presegajo znesek, kot ga določi odredba; 2. kmetje, ki plačajo davek od dohodkov v večjem znesku, kot ga določi odredba; 3. invalidi, ki imajo od kakršnegakoli pridobitnega dela ali sicer kakšne stalne mesečne dohodke, ki presegaio znesek, kot ga določi odredba; 4. invalidi, ki so v brezplačni oskrbi v javnih ustanovah ali v ustanovah organizacije vojaških invalidov ali drugih družbenih organizacij, dokler so tam, razen če so v takšni ustanovi zaradi zdravljenja, šolanja, ali izučitve. ali če morajo za koga skrbeti. Določbe prejšnjega odstavka se uporabljajo tudi za druge osebe, ki uživajo varstvo po tem odloku. 11. člen Invalidnina gre tudi družinam oseb, ki so padle, umrle ali bile pogrešane v okoliščinah, naštetih v 1. in 2. členu tega odloka in tudi družinam umrlih vojaških invalidov od I. do vštete VII. skupine. Pravico do invalidnine imajo; 1. Vdove, ki so imele 45 let na dan 1. januarja 1950, oziroma ob smrti vojaškega invalida, če je umrl po tem dnevu. Vdove, ki dopolnijo 45 let v petih letih, računajoč od 1. januarja 1950 oziroma od smrti vojaškega invalida, če je umrl šele po tem dnevu, imajo pravico do družinske invalidnine, ko dopolnijo 45. leto. Vdove, ki v naštetih rokih niso dopolnile oziroma ne dopolnijo 45 let, imajo pravico do invalidnine, če so nezmožne za pridobivanje, ali če postanejo nezmožne za pridobivanje v teh rokih; 2. otroci, posvojenci, pastorki in rejenci, kj so mlajši od 17 let, če se šolajo, pa do konca predpisanega rednega šolanja. vendar najdalje do 24. leta starosti. Ce so popolnoma nezmožni za pridobivanje, imajo pravico do družinske invalidnine, dokler ta nezmožnost traja, vendar samo če je vzrok nezmožnosti za pridobivanje nastal pred 17. oziroma 24. ;et>m starosti. Ce sestavljajo družino vdova in ena ali več oseb iz druge točke tega člena, se določi skupna družinska invalidnina, ki jo uživajo vdova in otroci skupaj, ne glede na pogoje, določene v 1. točki tega člena. Izjemoma se lahko prizna pravica do družinske invalidnine ob pogojih, določenih v prvem odstavku, v L točki drugega odstavka in v tretjem stavku tega člena, tudi ženski, ki je živela skupaj s padlim, pogrešanim ali umrlim, deli časa pred njegovo smrtjo ali preden je bil pogrešan, ali pa tudi krajši čas, če ima z njim enega ali več otrok, pa ni bila z njim omo-žena. To pravico pa ima samo, če zakonska zveza ni mogla biti skleniena zaradi opravičenih ovir ali vzrokov. Invalidnina se določi družini po številu njenih članov. Otrokom, ki sta jim oba starša v vojni padla, umrla ali sta od takrat pogrešana, ali pa sta umrla kot vojaška invalida od I. do vštete VII. skupine, se s posebno odredbo invalidnina lahko zviša. 12. člen Poleg invalidnine gre vojaškim invalidom tudi družinski dodatek za otroke, vendar samo takrat, če dobivajo celo invalidnino. Družinski dodatek za otroke se sme dobivati samo na eni podlagi. 13. člen Pravica do invalidnine gre tudi staršem oziroma starim staršem tistih, ki so padli, umrli ali so pogrešani v okoliščinah, naštetih v 1. in 2. členu tega odloka in tudi staršem oziroma starim staršem umrlih vojaških invalidov od I. do vštete VII. skupine. Starši imajo pravico do invalidnine samo, če je družina ne dobiva, stari starši pa samo, če je ne dobivajo družina ali starši. Pravico do invalidnine imajo starši in sicer mati, ki je ime'a 45 let in oče, ki je imel 50 let na dan 1. januarja 1950. oziroma ob smrti vojaškega invalida, če je umrl po tem dnevu. Materi, ki dopolni 45 let in očetu, ki dopolni 50 let v petih letih od 1. januarja 1950 oziroma od smrti vojaškega invalida, če je umrl po tem dnevu, gre invalidnina od takrat, ko dopolnita 45. oziroma 50. leto. Staršem, ki so mlajši od 45 oziroma 50 let, gre invalidnina, če so nezmožni za pridobivanje, tudi pred tem rokom. Pravico do invalidnine po tem členu imajo tudi posvojitelj ali posvojiteljica, očim ali mačeha in tudi rednik ali rednica in sicer vsi s pogojem iz prejšnjega odstavka in s pogojem, da so za padlega, umrlega ali pogrešanega skrbeli najmanj pet let pred njegovo smrtjo ali da je ta za nje skrbel v zadnjih petih letih pred svojo smrtjo. Posvojitelj ali posvojiteljica, očim ali mačeha, rednik ali rednica, ki izpolnjujejo te pogoje, imajo pred starši prednostno pravico do invalidnine. Staršem, ki so v vojni izgubili dvoje ali več otrok, se invalidnina zviša za vsakega izgubljenega otroka. Ce imajo stari starši pravico do invalidnine, ima prednostno pravico do invalidnine tisti od njih, ki je skrbel za vzrejo in vzgojo padlega, umrlega ali pogrešanega, ali tisti, ki ga je ta preživljal. Zdravljenje 14. ,člen Vojaški invalidi imajo pravico do dosmrtnega zdravljenja vseh ran, poškodb, pohab in bolezni in to na stroške ljudske oblasti Istrskega okrožja. Ljudska oblast podpira pri zdravljenju tudi siromašne družine, starše in stare starše, ki uživajo pravice po tem odloku. Vojaški invalidi imajo do smrti pravico brezplačno dobivati proteze, ortopedske čevlje in druge ortopedske pripomočke (vozičke, aparate, kilne pasove, bergle itd.), ki so primerni njihovi invalidnosti in poklicu. Strokovna izobrazba in zaposlitev 15. člen Istrski okrožni ljudski odbor omogoči vojaškim invalidom, da se brezplačno strokovno izobrazbijo in izučijo za opravlja-njenje svojih prejšnjih ali novih poklicev. Dijaki, ki so vojaški invalidi, imajo pri enakih pogojih prednost pri delitvi štipendij. Vojaški invalidi in druge osebe, ki uživajo varstvo po tem odloku, imajo prednost pri namestitvah v javnih ustanovah, če izpolnjujejo predpisane pogoje. Druge ugodnosti 16. člen Invalidski prejemki niso podvrženi nikakemu obdavčenju. Listine, potrebne za pridobitev in uživanje pravic po tem odloku, niso podvržene nikakršnim taksam. Otroci vojaških invalidov, kakor tudi družine, starši, oziroma stari starši in tudi otroci umrlih vojaških invalidov, so oproščeni vseh taks v zvezi s šolanjem, v vseh javnih šolah. Vojaški invalidi in druge osebe, ki uživajo varstvo po tem odloku, so oproščeni vseh taks za prvo ustanovitev in prvo protokolacijo samostojnih obratov. Pošiljanje protez, ortopedskih čevljev in drugih ortopedskih pripomočkov osebam, ki uživajo varstvo po tem odloku, je prosto vseh taks, davščin in trošarin. Vozne ugodnosti i 17. člen Kadar potujejo vojaški invalidi in druge osebe, ki uživajo varstvo po tem odloku, zato, da pridobijo ali uporabijo pravice iz tega odloka, imajo pravico do brezplačne vožnje z vsemi prevoznimi sredstvi, ki jih imajo javne ustanove. Isto pravico imajo tudi spremljevalci vojaških invalidov I. skupine. Vojaški invalidi imajo pravico do prevoznih olajšav, kadar potujejo po zasebnih opravkih. Invalidski domovi 18. člen Za dosmrtno ali začasno oskrbo vojaških invalidov ustanovi ljudska oblast invalidske domove. Pogrebni stroški 19. člen Družini umrlega vojaškega invalida, ki ga pokoplje, oziroma tistemu, ki ga spodobno pokoplje, gre za pogrebne stroške dvojna mesečna invalidnina, ki jo je umrli dobival. Trajanje in prenehanje invalidskih pravic 20. člen Invalidski prejemki in druge vrste varstva trajajo: 1. vojaškemu invalidu, vdovi oziroma staršem in starim staršem, do njihove smrti; 2. otrokom do 17. oziroma do 24. leta starosti, če se šolajo, če pa so pridobitno popolnoma nesposobni, dokler traja ta nesposobnost. Otrokom ženskega spola in vdovi vojaškega invalida ugasnejo z omožitvijo pravice do družinske invalidnine. Vdovi vojaškega invalida, ki zapusti otroke brez opravičenega vzroka, se vzamejo invalidske pravice. 21. člen Vojaški invalidi in druge osebe, ki uživajo podporo in varstvo po tem odloku, izgubijo za zmeraj vse invalidske pravice, če za stalno zapuste Istrsko okrožje. Vojaškim invalidom in drugim osebam, ki uživajo podporo in varstvo po tem odloku, pa prestajajo kazni poboljševalnega dela, daljšo od enega leta, kazen odvzema prostosti, daljšo od šestih mesecev ali pa kazen odvzema prostosti s prisilnim delom, se za čas, dokler traja ta kazen, ustavi uživanje invalidskih pravic. Izjemoma lahko sodišče v posebno opravičenih primerih odloči v sodbi, da družina obsojenega vojaškega invalida deloma, ali pa v celoti obdrži uživanje teh pravic. Ce je vojaški invalid ali druga oseba, ki uživa podporo in varstvo po tem odloku, v preiskovalnem zaporu, ima družina, ki jo je preživljal pravico do 50°/o njegovih invalidskih prejemkov. Če je oproščen kazenske odgovornosti, se mu izplačajo zadržani prejemki v celoti. 22. člen Prenos pravice do invalidskih prejemkov na drugo osebo je pravno neveljaven. Na invalidske prejemke se ne sme dovoliti izvršba za zavarovanje ali prisilno izterjanje, razen: a) za zakonito preživnino do polovice invalidskih prejemkov, b) za terjatve javnih zadružnih ali družbenih organizacij do ene tretjine invalidskih prejemkov. Dodatek za postrežbo'in tujo pomoč je izvzet od izvršbe. 23. člen Z odredbo Izvršilnega odbora Istrskega okrožnega ljudskega odbora se predpišejo: 1. višina invalidnine vojaških invalidov in višina družinske invalidnine po tistih, ki so padli, umrli ali bili pogrešani v okoliščinah, naštetih v 1. ali 2. členu tega odloka, oziroma po umrlih vojaških invalidih od I. do vštete VII. skupine; 2. višina družinskega dodatka za otroke; 3. višina invalidnine oseb iz 11. člena tega odloka in pogoji, ob katerih je mogoče to invalidnino uživati; 4. natančnejše določbe o strokovni izobrazbi o prevoznih olajšavah in drugih možnostih; 5. določbe, katere osebe veljajo za siromašne po tem odloku; 6. določbe, komu se izplačujejo neizplačani invalidski prejemki umrlih koristnikov in v kolikšnem znésku. III. Poglavje POSTOPEK Priglasitev 24. člen Za pridobitev invalidskih pravic po tem odloku je treba podati pismeno ali ustmeno priglasitev pri invalidski komisji v Kopru. Za slaboumne, duševno bolne, mladoletne in odsotne osebe podajo priglasitev njihovi zakoniti zastopniki, oziroma najbližji sorodniki ali pristojni oblastni organ. 25. člen Invalidske pravice po tem odloku ne zastarajo. Priglasitev je treba padati do 31. decembra 1950. Družine pogrešanih, ki mislijo, da imajo pravico do podpore in varstva po tem odloku, morajo podati priglasitev v enem letu od dneva, ko postane odločba, s katero je pogrešana oseba razglašena za mrtvo, pravnomočna. Pravice do prejemkov na podlagi priglasitev, podanih po preteku rokov iz drugega in tretjega odstavki ¡ega člena, tečejo od dneva priglasitve. 26. člen Če se po pravomoćnosti odločbe o invalidskih pravicah vojaškega invalida spremeni njegova pridobuvia sposobnost iz istega vzroka, iz katerega je nastala invalidnost, se lahko na podlagi nove priglasitve pristojni invalidski komisiji znova odloči o invalidski pravici in prejemkih. Postopek za priznanje invalidskih pravic se obnovi, če se pozneje predložijo takšni novi dokazi za pridobitev invalidskih pravic, ki do konca prejšnjega postopka niso bili znani, ali jih ni bilo mogoče preskrbeti. Če se pozneje ugotovi, da se je prejšnja pravnomočna odločba opirala na nepravilne podatke ali na napačno dejansko presojo, se izda nova odločba v skladu z ugotovljenimi dejanskimi okoliščinami. Takšna odločba ima pravni učinek od dneva začetka revizijskega postopka, če sta bila zakoniti predpis in pravičnost hujše kršena, sme imeti odločba izjemoma isti pravni učinek, kot če bi bila že prvič izdana. Zdravniške komisije za pregled invalidov 27. člen Pridobitno nezmožnost in njen vzrok ugotavljajo za vse osebe, pri katerih je uživanje invalidskih pravic vezano na to nezmožnost, nižje in višje zdravniške komisje. 28. člen Nižja zdravniška komisija ima tri člane in sicer dva zdravnika, od katerih je eden, če mogoče, kirurg in pa zastopnika Zveze vojaških invalidov. 29. člen Višja zdravniška komisija ima pet članov in sicer tri zdravnike specijaliste raznih strok, od katerih mora biti eden kirurg, zastopnika Zveze vojaških invalidov in zastopnika Zveze borcev narodno-osvobodilne vojne. i .............. 30. člen Pregledu in mnenju nižje zdravniške komisije pregledani lahko ugovarja. Na podlagi njegovega ugovora se zadeva pošlje višji zdravniški komisiji. Če so v nižji zdravniški komisiji mnenja deljena, se pregledani napoti k višji zdravniški komisiji. 31. člen Zdravniške komisije poslujejo po pravilniku o pregledu oseb, ki uživajo varstvo po tem odloku. Invalidske komisije 32. člen O invalidskih pravicah odloča na prvi stopnji Invalidska komisija pri poverjeništvu za zdravstvo in socialno skrbstvo Istrskega okrožnega ljudskega odbora. Zoper vsako odločbo invalidske komisije je dopustna pritožba na višjo invalidsko komisijo pri Izvršilnem odboru istrskega okrožnega ljudskega odbora. Pritožbo je vložiti v roku 30 dni po prejemu odločbe. 33. člen Invalidska komisija se sestoji iz treh članov, višja invalidska komisija pa iz petih članov. Obe komisiji odločata v senatu in ocenjujeta dokazni materijal po prostem prevdarku. Natančnejše določbe o sestavu in delu invalidskih komisij predpiše s pravilnikom poverjenik za zdravstvo in socialno skrbstvo Istrskega okrožnega ljudskega odbora. IV. Poglavje KONČNE DOLOČBE 34. člen Določbe tega odloka se lahko uporabijo tudi za prebivalce Istrskega okrožja, ki so utrpeli zmanjšanje svoje pridobitne sposobnosti v zavezniških vrstah v boju za uničenje fašizma ali pa pri sodelovanju v vstajah za narodno osvoboditev. 35. člen Invalidski prejemki po tem odloku začnejo teči s 1. januarjem 1950, razen v slučajih, navedenih v zadnjem odstavku 25. člena. Izjemoma pripada invalidskim upravičencem iz prve svetovne vojne invalidnina od 1. januarja 1948, če jim je bila od bivše italijanske oblasti po prvi svetovni vojni invalidnina priznana, pa jim je bila nato odvzeta zaradi njihovega protifašističnega delovanja. Uživalcem invalidskih prejemkov se izplača razlika med zneski, ki so jih dobivali po dosedanjh predpisih in prejemki, ki jim gredo po tem odloku. Presežke, ki so jih dobivali za ta čas, uživalcem ne bo treba vrniti. 36. člen Podrobna navodila za izvajanje tega odloka izda po potrebi Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora. 37. člen Ta odlok stopi v veljavo z dnem objave v Uradnem listu. Istočasno preneha veljati Uredba o dodeljevanju začasne invalidnine osebnim vojaškim vojnim invalidom iz prejšnjih vojn, izdana od oblastnega NO za Istro in Mestnega NO za Reko z dne 15. junija 1946. Koper, dne 4. junija 1950. Tajnik: Predsednik: Nerino Gobbo 1. r. Franc Kralj 1. r. 42. Na podlagi ukaza Komandanta odreda JA na STO z dne 16. septembra 1947 v zvezi z odlokom Poverjeništva PNOO za Slovensko Primorje in Oblastnega NO za Istro z dne 20. februarja 1947, izdaja Istrski okrožni ljudski odbor ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o javni arbitraži 1. člen 8. člen odloka o javni arbitraži z dne 16. januarja 19511 (Uradni list štev. 1-14/50) se spremeni in-se glasi: »Okrožna javna arbitraža rešuje spore v svetih treh arbitrov. Le v primerih iz četrtega odstavka 11. člena odloča Okrožna javna arbitraža v svetu petih arbitrov. Predsednik Okrožne javne arbitraže določi predsednike in člane svetov«. 2. člen 11. člen istega odloka se spremeni in se glasi: »Okrožna javna arbitraža je pristojna za spore, v katerih sta stranki krajevni (mestni) ali okrajni organi, ustanove, podjetja ali organizacije iz območja različnih okrajev. Okrožna javna arbitraža sme zahtevati, da se ji prepusti v rešitev vsak spor po tem odloku. Dokler se ne ustanovita okrajni javni arbitraži, je svet Okrožne javne arbitraže pristojen tudi, za spore, za katere sta po tem odloku pristojni okrajni javni arbitraži. Svet Okrožne javne arbitraže lahko vzame na pobudo predsednika Okrožne javne arbitraže ali PO predlogu predsednika Planske komisije Istrskega okrožnega ljudskega odbora ali predsednika Okrožne kontrolne komisije vsak spor, ki ga je rešil svet okrajne ali Okrožne javne arbitraže, znova v rešitev, najpozneje v tridesetih dneh od dneva, ko je bila izdana odločba okrajnega ali okrožnega arbitražnega sveta. S tem da se spor vzame v ponovno obravnavo, se zadrži izvršitev odločbe.« 3. člen Ta odlok stopi takoj v veljavo. Koper, dne 4. junija 1950. Tajnik: Predsednik: Nerino Gobbo 1. r. Franc Kralj 1, r. 43. Na podlagi ukaza Komandanta odreda JA na STO z dne 16. septembra 1947 v zvezi z odlokom Poverjeništva PNOO za Slovensko Primorje in Oblastnega NO za Istro z dne 20. februarja 1947 ter v zvezi z 2. členom odloka o razlastitvi z dne 14. novembra 1948 izdaja Istrski okrožni ljudski odbor ODLOK o proglasitvi gradnje skladišč, administrativnega poslopja in bencinskih črpalk s cisternami v Kopru za občekoristno delo 1. člen Gradnja skladišča, pisarniškega poslopja in bencinskih črpalk s cisternami v Kopru se proglaša za nujno občekoristno delo ter se dovoljuje razlastitev zanjo potrebnih nepremičnin. 2. člen Obseg zemljišč, ki so potrebna za gradnjo, omenjeno v 1. členu tega odloka, je točneje razviden iz narisa, ki je priložen temu odloku in tvori njegov sestavni del ter iz gradbenega načrta, ki j e prizadetim stavljen na vpogled pri poverjeništvu za lokalno gospodarstvo Istrskega okrožnega ljudskega odbora. 3. člen Ta odlok stopi takoj v veljavo. Koper, dne 4. junija 1950. Tajnik: Predsednik: N.erino Gobbo 1. r. Franc Kralj 1. r. 44. Na podlagi ukaza Komandanta odreda JA na STO z dne 16. septembra 1947 v zvezi z odlokom Poverjeništva PNOO za Slovensko Primorje in Oblastnega NO za Istro z dne 20. februarja 1947 ter v zvezi z 2. členom odloka o razlastitvi z dne 14. novembra 1948 izdaja Istrski okrožni ljudski odbor ODLOK o proglasitvi gradnje zadružnega doma v škofijah za občekoristno delo 1. člen Gradnja zadružnega doma v Škofijah se proglaša za nujno občekoristno delo ter se dovoljuje razlastitev zanjo potrebnih nepremičnin, 2. člen Obseg zemljišč, ki so potrebna za gradnjo, omenjeno v I. členu tega odloka, je točneje razviden iz situacije v merilu 1:1000, ki je priložena temu odloku in tvori njegov sestavni del, ter iz gradbenega načrta, ki je prizadetim na vpogled pri poverjeništvu za gradnje Okrajnega ljudskega odbora Koper. 3. člen Ta odlok stopi takoj v veljavo Koper, dne 4. junija 1950. Tajnik: Nerino Gobbo 1, r. 45, Na osnovi 2. člena odtoka p pooblastilu izvršilnemu odboru Istrskega ¡okrožnega ljudskega odbora, za izda-janje odlokov in odredb na področju Gospodarstva z dne 3. avgusta 1947 izdaje Istrski okrožni ljudski odbor tale SKLEP Potrdijo se sledeči odloki in -odredbe, ki jih je izdal iz vit sum ouoor ífeLi-siaega ¡uaroznega tjuasKega осшига nu puuuagr poouiiiasciia z une з. avgusta isa t : 1. uuifeuida o 'uiunociitvi preumetiuv ш Količim za zago- tovljeno presKrDo z mauscrijsKimi izdelki z one lo. marca 194У, 2. Odlok o ustanovitvi Zavpua za pospeševanje gos- podarstva z dne 29. marca 1У49, o. Odredba io pregueau plemenskih bitov z ane 5. aprila 1У4У, 4. Odredba o zbiranju in oddaji kosti, papirja in lepen- ke, krp, steklemu črepinj m tovinskiih odpadkov z dne 5. aprila 1У4У, 5. Odredba o načinu m pogojm za proglasitev udarni- kov z dine 5. арша 1У49, 6. Odredba o obnovi in vzdrževanju javnih in privatnih vrtov in parkov z dne 13. aprila 1949, 7. Odredba o preprečevanju malteške mrzlice z dne 20. aprila 1949, 8. Odredba o kategorizaciji delavcev in nameščencev v potrošniške kategorije z dne 27. aprila 1949, 9. Odredba o- obvezni oddaji sena z dne 4. maja 1949, 10. Odredba o projektiranju z dne 4. maja 1949, II. Odredba o službi in prejemkih okrajnih in zasebnih babic z dne 11. maja 1949, 12. Odredba o gospodarskih podjetjih ljudskih odborov z dne 15. maja 1949, 13. Odredba p preskrbi delavcev in nameščencev z in- dustrijskimi izdelki na podlagi dodatnih bonov z dne 18. maja 1949, 14. Odlok o ustanovatvi Zbornice inženirjev, arhitektov in tehnikov Istrskega okrožja z dne 1. junija 1949, 15. Odredba o disciplinski in materialni odgovornosti delavcev in nameščencev v gospodarskih podjetjih, uradim in ustanovah z dne 1. junija 1949, 16. Odredba O1 delovnem redu z dne 1. junija 1949, . 17. Odredba o zatiranju koloradskega hrošča z dne 1. junija 1949, 18. Odredba o prometu in oddaji žita za gospodarsko leto 1949-50 z dne 8. junijk 1949, 19. Odredba o- potnih in selitvenih stroških javnih us- lužbencev z dne 15. junijia 1949, 20. Odredba o kategorizaciji gostišč v Istrskem okrož- ju z dne 22. junija 1949, Predsednik: Frane Kralj 1. r. 21. Odredba o ukinitvi odredbe o ureditvi mletja žiita in o plačilu mlevnime z (ine 1. julija. 1949, 22. Odredba o zatiranju in preprečavanju živalskih kuž- nih 'b c liez ni z dine 6. jjulija 1949. Koper, dne 18. julija 1949. Tajnik : Predsednik : Pietro Potileca, L r. Vladimir Petrič, 1. r. 46. Na podlagi ukaza Komandanta Odreda JA na, STO z dine 16. septembra 1947 in v zvezi z odlokom Poverjeništva PNOO za Slovensko Primorje in Oblastnega NO za Istro z dine 20. februarja, 1947, izdaja Istrski 'okrožni ljudski odbor SKLEP 0 spremembi poslovnika Istrskega okrožnega ljudskega odbora in njegovega izvršilnega odbora z dne 29. junija 1948 (Uradni list štev. 4-5-83/48) 1. člen 26. člen se spremeni in se oliasi: »Istrski okrožni ljudski odbor skilepa, veljavno, če je navzoča večina 'odbornikov vsakega od obeh okrajnih 1 ju diskih odborov. Predlog je sprejet, če zanj glasuj;e večina navzočih odbornikov vsakega od obeh okrajnih ljudskih odborov« 2. člen 54. člen ,se spremeni in 'Se glasi: »Za neposredno vodstvo ¡posameznih panog javne uprave ima izvršilni odbor ¡poleg tajjništva še tele komisije in poverjeništva: 1. Planska, komisija, 2. Kontrolna komisija, 3. Poverjehištvo za notranje zadeve, 4. Poverjeništvo za kmetij|stvo, 5. Poverjeništvo za trgovino' in odkup', 6. Poverjeništvo za industrijo in obrt, 7. Poverjeništvo za lokalno gospodarsstvo. 8. Poverjeništvo za finance, 9. Poverjeništvo za delo 10. Poverjeništvo za prosveto, 11. Poverjeništvo za pravosodje, 12. Poverjeništvo za zdravstvo in socialno 'Skrbstvo«. 3. člen Ta sklep stopi v veljavo takoj. Koper, dne 4. junija 1950. Taj nik : Predsednik : Henrik Kastelic, 1. r. Mario Abram, 1. r. Predpisi izvršilnega odbora Istrskega okrožnega ljudskega odbora 47. Na osnovi 64. člena odloka o davku od dohodka z dne 4. junija 1950 izdaja izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora ODLOK o davčnih stopnjah in olajšavah davka od dohodka 1. člen 1. Delavci, nameščenci in uslužbenci plačajo davek od svojih dohodkov v sledečih zneskih: a) Lestvica davka od mesečnih dohodkov: Davčna osnova dinarjev: znesek davka dinarjev: do 100 2 od 100 do 200 4 200 ii 300 6 300 ii 400 8 400 ii 500 10 v 500 a 600 12 600 ii 700 15 700 ii 800 18 11 800 n 900 21 »» 900 ii 1000 24 1000 ii 1100 27 11 1100 h 1200 30 „ ' 1200 1300 34 1300 ii 1400 39 1400 ii 1500 43 ,, 1500 ii 1600 48 11 1600 ii 1700 52 11 1700 1800 57 11 1800 ii. 1900 61 1900 ti 2000 66 2000 ti 2100 70 2100 „ 2200 75 2200 ii 2300 79 11 2300 a 2400 S4 Davčna osnova dinarjev: od do 2400 „ 2500 „ 2500 „ 2600 „ 2600 „ 2700 „ 2700 „ 2800 2800 „ 2900 „ 2900 „ 3000 „ 3000 „ 3100 „ 3100 „ 3200 „ 3200 „ 3300 „ 3300 „ 3400 „ 3400 „ 3500 „ 3500 „ 3600 „ 3600 „ 3700 „ 3700 „ 3800 „ 3800 „ 3900 „ 3900 „ 4000 ,, 4000 „ 4100 4100 „ 4200 „ 4200 „ 4300 „ 4300 „ 4400 „ 4400 „ 4500 4500 „ 4600 „ 4600 ■ , 4700 „ 4700 „ 4800 „ 4800 „ 4900 „ 4900 „ 5000 5000 „ 5100 „ 5100 „ 5200 „ 5200 „ 5300 „ 5300 „ 5400 „ 5400 „ 5500 5500 „ 5600 „ 5600 „ 5700 5700 „ 5800 „ 5800 ,. 5900 „ 5900 „ 6000 znesek davka dinarjev: 90 96 102 108 114 120 126 132 138 144 150 156 161 172 180 138 196 204 212 220 228 236 244 252 262 272 282 292 302 312 322 332 342 352 362 372 Davčna osnova dinarjev: znesek davka dinarjev: od do »» 6000 rt 6100 384 >» 6100 tt 6200 396 » 6200 tt 6300 408 „ 6300 rt 6400 420 « 6400 „ 6500 432 M 6500 n 6600 444 II 6600 ti 6700 456 „ 6700 ti 6800 468 n 6800 rt 6900 480 „ 6900 tt 7000 492 rt 7000 it 7100 504 tt 7100 tt 7200 516 „ 7200 n 7300 530 „ 7300 it 7400 544 tt 7400 n 7500 558 „ 7500 M 7600 572 »1 7600 rt 7700 586 rt 7700 rt 7800 600 » 7800 rt 7900 614 »» 7900 n 8000 628 »» 8000 rt 8100 642 »» • 8100 » 8200 656 n 8200 rt 8300 670 tt 8300 i» 8400 684 tt 8400 »» 8500 700 tt 8500 и 8600 716 tt 8600 >» 8700 732 tt 8700 » 8800 748 tt 8800 ч 8900 764 tt 8900 n 9000 780 tt 9000 n 9100 796 a 9100 n 9200 812 tt 9200 ii 9300 828 a 9300 ii 9400 844 rt 9400 n 9500 860 tt 9500 h 9600 876 tt 9600 rt 9700 894 rt 9700 M 9800 912 tt 9800 ti 9900 930 rt 9900 »« 10000 948 ti 10000 i» 10100 966 tl 10100 ч 10200 984 tt 10200 it 10300 1002 It 10300 ii 10400 1020 ti 10400 tt 10500 1038 tl 10500 tt 10600 1056 „ 10600 tt 10700 1074 rt 10700 tt 10800 1092 H 10800 tt 10900 1112 rt 10900 n 11000 1132 »1 11000 n 11100 1152 11100 tt 11200 1172 »I 11200 ti 11300 1192 rt 11300 „ 11400 1212 rt 11400 и 11500 1232 „ 11500 ti 11600 1252 „ 11600 tt 11700 1272 »> 11700 „ 11800 1292 >> 11800 tt 11900 1312 »i 11900 tt 12000 1332 preko 12000 1332 plus 22% na znesek nad 12.000 Lestvica davka na 15-dnevne dohodke: Davčna osnova dinarjev: znesek davka dinarjev: do 50 1 od 50 do 100 2 » 100 »> 150 3 Davčna osnova dinarjev: znesek davka dinarjev: od do 150 rt 200 4 200 tt 250 5 250 tt 300 6 300 ti 350 7 350 it 400 9 400 it 450 10 450 it 500 12 500 „ 550 13 550 »» 600 15 600 ti 650 17 650 700 19 700 rt 750 21 750 800 24 800 ,, 850 26 850 it 900 28 900 ti 950 30 950 a 1000 33 1000 ti 1050 35 1050 ii 1100 37 1100 rt 1150 39 1150 1200 42 1200 J> 1250 45 1250 rt 1300 48 1300 »» 1350 51 1350 it 1400 54 1400 tt 1450 57 1450 it 1500 60 1500 it 1550 63 1550 1600 66 1600 it 1650 69 1650 it 1700 72 1700 ii 1750 75 1750 1800 78 1800 1850 82 1850 it 1900 86 1900 it 1950 90 1950 2000 94 2000 ,, 2050 98 2050 tt 2100 102 2100 ti 2160 106 2150 tt 2200 110 2200 rt 2250 114 2250 rt 2300 118 2300 rt 2350 122 2350 2400 126 2400 rt 2450 131 2450 rt 2500 136 2500 „ 2550 141 2550 2600 146 2600 »* 2650 151 2650 rt 2700 156 2700 rt 2750 161 2750 2800 166 2800 2850 171 2850 ,, 2900 176 2900 ,, 2950 181 2950 3000 186 3000 3050 192 3050 M 3100 198 3100 3150 204 3150 *» 3200 210 3200 a 3250 216 3250 it 3300 222 3300 rt 3350 228 3350 rt 3400 234 3400 rt 3450 240 Davčna osnova dinarjev: znesek davka dinarjev: Davčna osnova dinarjev: znesek davka dinarjev od do od do „ 3450 >» 3500 246 375 400 12 „ 3500 >» 3550 252 ti 400 425 13 „ 3550 »» 3600 258 tt 425 450 14 .. 3600 »» 3650 265 ii 450 475 ' 15 „ 3650 »» 3700 272 it 475 500 16 3700 >> 3750 279 ii 500 525 17 „ 3750 » 3800 286 525 550 19 „ 3800 »» 3850 293 ti 550 575 20 3850 >» 3900 300 tt 575 600 21 „ 3900 >> 3950 307 600 625 22 „ 3950 »> 4000 314 ti 625 650 24 „ 4000 a 4050 321 it 650 675 25 „ 4050 a 4100 328 tt 675 700 27 „ 4100 a 4150 335 700 725 28 „ 4150 n 4200 342 it 725 750 30 „ 4200 a 4250 350 tt 750 775 31 „ 4250 it 4300 358 it 775 800 33 „ 4300 4350 366 800 825 34 „ 4350 a 4400 374 ti 825 850 36 4400 4450 382 850 875 37 „ 4450 tt 4500 390 4 875 900 39 „ 4500 tt 4550 398 it 900 925 41 4550 tt 4600 406 925 950 43 „ 4600 tt 4650 414 ii 950 ti 975 45 „ 4650 tt 4700 422 tt 975 tt 1000 47 „ 4700 ti 4750 430 1000 1025 49 „ 4750 a 4800 438 1025 tt 1050 51 „ 4800 a 4850 447 ii 1050 tt 1075 53 „ 4850 „ 4900 456 »• 1075 ti 1100 55 „ 4900 »» 4950 465 ii 1100 ti 1125 57 „ 4950 it 5000 474 it 1125 it 1150 59 5000 a 5050 483 ii 1150 it 1175 61 „ 5050 i) 5100 492 1175 ii 1200 63 „ 5100 „ 5150 501 ti 1200 1225 65 „ 5150 a 5200 510 ii 1225 1250 68 „ 5200 ti 5250 519 ti 1250 1275 70 „ 5250 4 5300 528 ii 1275 ti 1300 73 „ 5300 ,, 5350 537 ii 1300 1325 75 „ 5350 a 5400 546 1325 it 1350 78 „ 5400 tt 5450 556 >1 1350 ii 1375 80 5450 a 5500 566 it 1375 bt 1400 83 „ 5500 „ 5550 576 ii 1400 1425 » 85 „ 5550 ti 5600 585 ii 1425 n 1450 88 5600 5650 596 ii 1450 tt 1475 90 „ 5650 ti 5700 606 ti 1475 ч 1500 93 5700 a 5750 616 ¿n 1500 1525 96 5750 ti 5800 626 ii 1525 1550 99 „ 5800 ti 5850 636 ii 1550 a 1575 102 „ 5850 rt 5900 646 ii 1575 1600 105 „ 5900 it 5950 656 ii 1600 a 1625 108 „ 5950 ii 6000 666 it 1625 tt 1650 111 preko 6000 666 4 1650 1675 114 plus 22% na znesek a 1675 tt 1700 117 nad 6.000 a 1700 tt 1725 120 c) Lestvica davka od tedenskih dohodkov: 1725 1750 123 Davčna osnova dinarjev: znesek davka dinarjev: it 1750 a 1775 126 do 25 — a 1775 a 1800 129 Od 25 do 75 1 1800 a 1825 132 75 ti 125 2 1825 a 1850 136 ,, 125 a 150 3 1850 a 1875 139 „ 150 n 200 4 „ 1875 tt 1900 143 „ 200 t, 225 5 ,, 1900 a 1925 146 „ 225 ,t 250 6 1925 tt 1950 150 „ 250 tt 300 7 it 1950 ti 1975 153 „ 300 ч 325 8 ti 1975 ii 2000 157 „ 325 a 350 10 2000 ti 2025 160 „ 350 »' 375 11 „ 2025 2050 164 11 2050 2075 167 ,, 2075 11 2100 171 „ 2100 2125 175 „ 2125 M 2150 179 2150 11 2175 183 2175 » 2200 187 2200 »» 2225! 191 2225 „ 2250 195 2250 11 2275 199 „ 2275 11 2300 203 2300 »J 2325 207 2325 11 2350 211 2350 ti 2375 215 „ 2375 it 2400 219 „ 2400 ti 2425 223 ,, 2425 11 2450 228 2450 11 2475 232 2475 2500 237 ,, 2500 11 2525 241 «I 2525 ,, 2550 246 2550 2575 250 2575 2600 255 2600 2625 259 2625 2650 264 2650 „ 2675 268 M 2675 11 2700 273 ,, 2700 11 2725 278 2725 1» 2750 283 2750 2775 288 2775 2800 293 M 2800 2825 298 2825 ,, 2850 303 2850 ,, 2875 308 2875 „ 2900 313 M 2900 ,, 2925 318 2925 11 2950 323 2950 11 2975 328 preko 2975 3000 11 3000 333 333 plus 22°/o na nad 3.00 d) Lestvica davka od dnevnih dohodkov Davčna osnova dinarjev: do 23 znesek davka di od 23 do 54 1 „ 54 73 2 73 a 96 3 „ 96 a 112 4 112 a 127 5 v 127 142 6 142 a 154 7 11 154 . a 169 8 169 i* 181 9 M 181 ,, 192 10 192 a 200 11 200 „ 212 12 212 219 13 219 ,r 231 14 231 238 15 ,, 238 246 16 „ 246 254 17 „ . 254 265 18 „ 265 273 19 „ 273 »i 281 20 281 ,, 288 21 288 ti 296 22 11 296 „ 300 23 'Davčna osnova dinarjev: znesek davka dinarjev: preko do } 300 „ 308 24 308 ,, 315 25 315 *> 323 26 323 a 327 27 327 ,, 335 28 335 ti 342 29 342 a 346 30 346 a 354 31 354 a 361 32 361 „ 365 33 365 ii 373 34 373 ii 377 35 377 ii 385 36 385 it 388 37 388 ii 392 38 392 ii 400 39 400 404 40 404 ti 412 41 412 415 42 415 419 43 419 ,, 427 44 427 431 45 431 435 46 435 ,, 442 47 442 446 48 446 450 49 450 ti 458 50 458 ,, 462 51 462 51 plus 22°/o na znesek nad 462 din. 2. Znanstveniki, književniki, umetniki in publicisti ne plačajo davka na dohodek od honorarjev do 20.000 dinarjev, ki jih prejemajo od svojega znanstvenega, književnega, umetniškega in publicističnega dela. Za honorarje, ki presegajo ta znesek, plačajo davek po nižji stopnji od vsakega honorarja posebej in sicer: od honorarjev od 20.000 do 200.000 dinarjev 2%> od honorarjev nad 200.000 dinarjev 3°/o 2. člen L Kmečkim gospodarstvom se predpisuje davek od dohodka po sledečih davčnih stopnjah: Davčna Davčna osnova osnova zaokrožena zaokrožena navzgor V« davek navzgor % davek .500 2 10— 10500 2.55 268— 1000 2.02 20— 11000 2.58 284— 1500 2.04 31— 11500 2.61 300— 2000 2.06 di- 12000 2.64 317.— 2500 2.08 sn- 12500 2.70 337.— 3000 2.10 ea— 13000 2.76 359.— 3500 2.13 75— 13500 2.82 381— 4000 2.16 86— 14000 2.88 403— 4500 2.19 99— 14500 2.94 426— 5000 2.22 111.— 15000 3— 450— 5500 2.25 124.— 15500 3.06 474— 6000 2.28 137.— 16000 3.12 499— 6500 2.31 150— 16500 3.18 525— 7000 2.34 164— 17000 3.24 551.— .7500 2.37 178.— 17500 3.30 577.— 8000 2.40 192.— 18000 3.36 605.— 8500 2.43 207.— 18500 3.42 633— 9000 2.46 221.— 19000 3.48 661.— 9500 2.49 237.— 19500 3.54 690. - 10000 2.52 252— 20000 3.60 720— N Davčna Davčna osnova osnova zaokrožena zaokrožena navzgor «/o davek navzgor »/o davek 20500 3.67 752— 64000 9.96 6374— 21000 3,74 785.— 65000 10.10 6565— 21500 3.81 819— 66000 10.24 6758— 22000 3.88 854— 67000 10.38 6955— 22500 3.95 889— 68000 10.52 7154.— 23000 4.02 925— 69000 10.66 7355.— 23500 4.09 961.— 70000 10.80 7560.— 24000 4.16 998.— 71000 10.96 7782— 24500 4.23 1036.— 72000 11.12 8006.— 25000 4.30 1075— 73000 11.28 8234— 25500 4.37 1114.— 74000 11.44 8466.— 26000 4.44 1154.— 75000 11.60 8700— 26500 4.51 1195.— 76000 11.76 8938. - 27000 4.58 1237.— 77000 11.92 9178.— 27500 4.65 1279.— 78000 12.08 9422.— 28000 4.72 1322— 79000 12.24 9670. - 28500 4.79 1365.— 80000 12.40 9920. 29000 4.86 1409— 81000 12.56 10174.— 29500 4.93 1454.— 82000 12.72 10430.— 30000 5— 1500.— 83000 12.88 10690.— 30500 5.07 1546.— 84000 13.04 10954. - 31000 5.14 1593— 85000 13.20 11220 31500 5.21 1641 — 86000 13.36 11489 — 32000 5.28 1690— 87000 13.52 11762.— 32500 5.35 1739— 88000 13.68 12038,— 33000 5.42 1789.— 89000 13.84 12318. 33500 5.49 1839.— 90000 14— 12600. 34000 5.56 1890.— 91000 14.16 12886— 34500 5.63 1942— 92000 14.32 13174,- 35000 5.70 1995— 93000 14.48 13466— 35500 5.77 2048— 94000 14.64 13762. 36000 5.84 2102— 95000 14.80 14060 - 36500 5.91 2157— 96000 14.96 14362— 37000 5 98 2213— 97000 15.12 14666— 37500 6.05 2269— 98000 15.28 14974. 38000 6.12 2326— 99000 15.44 15286— 38500 6.19 2383— 100000 15 60 15600. 39000 6.26 2441 — 101000 15.77 15928, - 39500 6.33 2500— 102000 15.94 16259— 40000 fi 40 2560.— 103000 16.11 1fi593.— 40.500 fi.48 2624.— 104000 16.28 16921,— 41000 6-56 2690.— 105000 16.45 17272.— 41500 6.64 2756— 106000 16.62 17617— 42000 6.72 2822— 107000 16.70 17965— 47.800 6 80 2890— 108000 16 96 18317— 4.3000 6.88 2958— 109000 17.13 18672.— 4.3500 6.96 3028,— 110000 17 30 19030.— 44000 7.04 3098— 111000 17.47 19307.— 44.500 7.12 3168— 112000 17.64 19757.—• 45000 7,20 3240— 113000 17 81 •>0125 — 4.5800 7.28 3312. - 11400Л 17 OR РП4П7. 46000 7.36 3386— 115000 18 15 20872— 40 .800 7.44 3460— 116000 18.37 71251.— 47000 7.52 3534.— 117000 18.49 71633, 47500 7.60 3610— 118000 1866 27019. - 48000 7.68 3686.— 119000 18.83 22408— 48500 7.76 3764— 120000 19 — 22800— 49000 7.84 3842,- 121000 19.17 23196— 49.500 7.92 3920— 122000 19.34 23595. - 50000 8— 4000— 123000 19.51 23997— 51000 8.14 4151,— 124000 1968 24403— 52000 8.28 4306— 125000 19.85 24812— 53000 8.42 4463— 126000 20.02 25225— 54000 8.56 4622— 127000 20.19 25641.-- 55000 8.70 4785— 128000 20.36 26061 — 56000 8.84 4950— 129000 20.53 26484— 57000 8.98 5119.— 130000 20.70 26910— 58000 9.12 S290.— 131000 20.87 27340— 59000 9.26 5463.— 132000 21.04 27773— 60000 9.40 5640— 133000 21.21 28209,- 61000 9.54 5819— 134000 21.38 28649— 62000 9.68 6002— 135000 21.55 29092— 63000 9.82 6187,- 136000 21.72 29539. - Davčna Davčna osnova osnova zaokrožena zaokrožena navzgor “/o davek navzgor »/o davek 137000 21.89 29989— 169000 27.42 46340,— 138000 22.06 30443— 170000 27.60 46920.— 139000 22.23 30900,- 171000 27.78 47504,— 140000 22.40 31360,- 172000 27.96 48091,- 141000 22.57 31824,- 173000 28.14 48682.— 142000 22.74 32291.— 174000 28.32 49277,— 143000 22.91 32761,— 175000 28.50 49875,- 144000 23.08 33235.— 176000 28.68 50477.— 145000 23.25 33712.— 177000 28.86 51082.— 146000 23.42 34193.— 178000 29.04 51691.— 147000 23.59 34677.- • 179000 29.22 52304.— 148000 23.76 35165.— 180000 29.40 52920.— 149 000 23.93 35656.— 181000 29.58 53540,- 150000 24.10 36150,- 182000 29.76 54163.— 151000 24.27 36648.- 183000 29.94 54790,— 152000 24.44 37149.- 184000 30.12 55421. 153000 24.61 37653.— 185000 30.30 56055,- 154000 24.78 38161,— 186000 30.48 56693,— 155000 24.95 38672,- 187000 30.66 57334.— 156000 25.12 39187,— 188000 30.84 57979.— 157000 25.29 39705 - 189000 31.02 58628,— 158000 25.46 40227,- 190000 31.20 59280,- 159000 25.63 40752.— 191000 31.38 59936, 160000 25.80 41280.— 192000 31.56 60595 161000 25.98 41828 - 193000 31.74 61258— 162000 26.16 4.2379. Ì9400O 31.92 61925— 163000 26.34 42934,- 195000 32.10 62595— 164000 26.52 43493. 196000 32.28 63269— 165000 26.70 44055. 197000 32.46 63946— 166000 26.88 44621,— 198000 32.64 64667— 167000 27.06 45190.— 199000 32.82 65312.— 168000 27.24 45763, - 200000 33,— 66000.— Pri davčnili osnovah preko 200.000 dinarjev se zadnja stopnia iz te lestvice za vsakih začetih 10.000 dinariev poviša za Io/». Za davčno osnovo preko 400.000 dinarjev določa davčno stopnjo izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora za vsak primer posebej v skladu z obstoječo progresivno davčno stopnjo. 2. Kmečkim gospodarstvom z davčno osnovo preko 50 000 dinarjev, ki uporabljajo tujo delovno silo. lahko davčna komisija izračunani davek poviša do 5°/o. Pri določevanju zvišanja davka od dohodka ie treba upoštevati število najemne delovne sile, trajanje njene zaposlitve, zlasti pa odnos kmečkega gospodarstva do predpisov, izdanih zaradi napredka v kmetijstvu in zaradi zagotovitve preskrbe prebivalstva. Davek od dohodka se ne povišuje kmečkim gospodarstvom, ki uporabljajo najemno delovno silo samo za razmeroma kratek čas za takšne sezonske posle, za kakršne se olv-čajno uporablja najemna delovna sila. Davek od dohodka se ne povišuje niti takim kmečkim gospodarstvom, ki zaradi starosti, mladoletnosti. bolezni, obnemoglosti ali drugačne delovne nesposobnosti svojih članov nimajo zadostne delovne sile ali zato, ker so niihovi člani zaradi sodelovalna v narodno osvobodilni borbi ali zaradi okupatorjevega terorja postali nesposobni za delo. 3. Mahm in srednjim kmečkim gospodarstvom, ki čebinsko vzdržujejo m'ađoletne otroke ali odrasle, ki so nesposobni za pridobivanje, se davek zniža za vsakega mladoletnega otroka 'Oziroma za vsakega odraslega, za pridobivanje nesposobnega člana, za 200 dinarjev. Za mladoletne se smatrajo otroci, ki v letu. za katerega se vrši davčna odmera, še niso dovršili 14. oziroma, če se šolajo, 23. leta starosti. Za pridobitno nesposobne se smatrajo člani gospodarsivá, starejši od 14 let, ki só zaradi fizične ali duševne nezmožnosti ali zaradi starosti nesposobni za kakršnokoli delo. Ta olajšava ne pripada za člane, za katere gospodarstvo prejema dodatek iz uslužbenskega razmerja, kakor tudi ne za tiste člane, ki imajo lastne dohodke, ki ne spadajo v davčno osnovo gospodarstva. Ne smatra se, da gospodarstvo dejansko vzdržuje tiste člane, ki se nahajajo v zavodih z brezplačno oskrbo ali prejemajo- štipendijo ali pomoč za šolanje. 4. Kmečkim gospodarstvom, ki nimajo delovne sile zaradi izgube za delo sposobnih članov v narodno-osvobodilni borbi, ali zaradi fašističnega terorja, se davek zniža za 200 dinarjev za vsakega takega člana gospodarstva poleg olajšav, ki so predvidene v 3. točki. 5. Kmečkim gospodarstvom, ki so tekom leta, za katero se vrši odmera, imela dokazane nujne izdatke za zdravljenje obolelih članov odnosno1 izdatke za pokop umrlih elanov gospodarstva, davčna komisija, upoštevajoč ekonomsko moč in plačilno sposobnost gospodarstva, davek zniža. 6. Kmečkim gospodarstvom, ki so v teku leta, za katero se vrši odmera, imela iz tekočih dohodkov izdatke, z obnovo tekom vojne poškodovanih ali uničenih kmečkih zgradb in inventarja, bo davčna komisija, upoštevajoč potrebo obnove in ekonomsko moč gospodarstvta, davek znižala. 7. Kmečkim gospodarstvom, ki so zaradi narave zemljišča ali klimatskih pogojev pretežno vezana na proizvodnjo enovrstnih pridelkov (kot na primer posameznih vrtnarskih pridelkov) za potrebe planskega gospodarstva, bo davčna komisija, upoštevajoč obseg izvršitve setvenega plana s strani tega gospodarstva, znižala davek do 10°/o. Olajšava iz te točke se ne prizna gospodarstvom, ki imajo za delo sposobne odrasle člane in katerih delovna sila ni rteob-hodno potrebna za vzdrževanje lastnega gospodarstva in obdelavo zemlje, pa niso zaposleni drugdje v proizvodnji. 8. Kmečkim gospodarstvom, ki se sestoje iz več družin s skupno najmanj 10 člani, kateri živijo v dejanski skupnosti, se davek zniža za 20°/», za vsakega nadaljnjega člana pa še za 2% Pri priznavanju pravic do te olajšave, kakor tudi pri določanju odstotka znižanja davka, se ne morejo upoštevati tisti dela zmožni člani gospodarstva, katerih delovna sila ni ne-obhodno potrebna za vzdrževanje gospodarstva in obdelavo zemlje in ki niso stalno zaposleni drugdje v proizvodnji. 9. Skupno znižanje davka kmečkim gospodarstvom lahko znaša največ: gospodarstvom, katerih odmerjeni davek znaša: Skupni odstotek znižanja: do 2.000 din do 70°/o preko 2.000 do 4.000 din „ 40% preko 4.000 do 8.000 din ., 20% preko 8.000 din „ 10°/» Olajšava iz 7. točke se pri ugotavljanju najvišjega odstotka olajšav ne upošteva. 3. člen Davek od dohodka zadrug in zadružnikov plačajo: 1. kmetijske zadruge in sicer: a) kmečke delovne zadruge — od dohodkov, ki jih delijo zadružnikom po njihovem delu, po stalni stopnji 3%; b) ostale kmetijske zadruge od dohodkov, ki jih delijo zadružnikom po njihovem delu v zadrugi, po stalni stopnji 4%. Kmetijske zadruge ne plačajo davka na oni del dohodkov, ki se vnaša v zadružne sklade, ne glede na to, kakšnemu cilju so ti skladi namenjeni; 2. ribiške zadruge se glede plačevanja davka izenačijo z odgovarjajočo vrsto kmetijskih zadrug; 3. obrtniške in ostale zadruge — od doliodkov, ki jih vlagajo v- zadružne sklade, po stalni stopnji 4% razen od dohodkov, ki so izvzeti po 24. členu odloka o davku od dohodka, od doliodkov pa, kijih delijo zadružnikm za njihovo delo v zadrugi, po stalni stopnji 5%; 4. kolikor zadruge delijo dohodek članom po deležih oziroma po obsegu njihovega poslovanja z zadrugo, plačajo od tako razdeljenih dohodkov davek, ki je za 25% nižji od davka, izračunanega po stopnji davka od dohodka kmečkih gospodarstev. V tem primeru se izračunavanje davka vrši z ozirom na dohodek, ki odpade povprečno na eno gospodarstvo. 4. člen Obrtniška gospodarstva plačajo davek po naslednji lestvici: Davčna Davčna Davčna Davčna osnova stoonia Davek osnova stopnja Davek dinarjev dinarjev dinarjev dinarjev 1000 2.50 25.— 50ÜÛ0 5.96 2980,— 2000 2.50 50,— 51000 6.06 3091.— 5000 2,50 75,- 52000 6.16 3203.— 4000 2.50 100.— 53000 6.26 3318.— 5000 2.50 125 — 54000 6.36 3434.— 6000 2.50 150,— 55000 6.46 3553.— 7000 2.56 179.— 56000 6.56 3674.— 8000 2.62 210. - 57000 6.66 3796,— 9000 2.68 241,- 58000 6.76 3921.— 10000 2.74 274,— 59000 6.86 4047. - 11000 2.80 308.- 60000 6.96 4176.— 12000 2.86 343.- - 61000 7.06 4307.— 13000 2.92 380.— 62000 7.16 4439.— 14000 2.98 417.— 63000 7.26 4574.— 15000 3.04 456.— 64000 7.36 4710.— 16000 3.10 496,— 65000 7.46 4849.— 17000 3.16 537.— 66000 7.56 4990.— 18000 3.22 580,— 67000 7.66 5132,— 19000 3.28 623.- • 68000 7.76 5277,— 20000 3.34 668.- 69000 7.86 5423.— 21000 3.40 714.- 70000 7.96 5572,— 22000 3.46 761.— 71000 8.06 5723.— 23000 3.52 810.— 72000 8.16 5879.— 24000 3.58 859.— 73000 8.26 6030.— 25000 3.64 910,— 74000 8.36 6186,— 26000 3.70 962,— 75000 8.46 6345.— 27000 3.76 1015.—- 76000 8.56 6506,— 28000 3.82 1070. 77000 8.66 6668.— 29000 3.88 1125.-- 78000 8.76 6833.— 30000 3.96 1188.— 79000 8.86 6999.— 31000 4.06 1258.- • 80000 8.96 7168.— 32000 4.16 1331.— 81000 9.06 7339.— 33000 4.26 1406.— 82900 9.16 7511.— 34000 4.36 1482.— 83000 9.26 7686,— 35000 4.46 1561.— 84000 9.36 7862.— 36000 4.56 1642. — 85000 9.46 8041.— 37000 4.66 1724.— 86000 9.56 8222.— 38Ò00 4.76 1809.— 87000 9.66 8404.— 39000 4.86 1895.— 88000 9.76 8589.— 40000 4.96 1984.— 89000 9.86 8775.— 41000 5.06 2075.— 90000 9.96 8964,— 42000 5.16 2167.— 91000 10.06 9155.— 43000 5.26 2262.— 92000 10.16 9347.— 44000 5.36 2358.— 93000 10.26 9542.— 45000 5.46 2457,— 94Û00 10.36 9738.— 46000 5.56 2558.— 95000 10.46 9937.— 47000 5.66 2660.— 96QOO 10.56 10128.— 48000 5.76 2765.— 97000. 10.66 10340,— 49000 5.86 2871,— 98000 10.76 10545.- Davčna Davčna Davčna Davčna osnova stopnja Davek os nava stopnia Davek dinarjev dinarjev dinarjev dinarjev 99000 10.86 10751.— 150000 16.— 24000.— 100000 10.96 10960,— 151000 16. Ш 24311.— 101000 11.06 11171.— 152000 16.20 24624.— 102000 11.16 11383.— 153000 16.30 24939.— 103000 11.26 11598. — 154000 16.40 25256.— 104000 11.36 11814,— 155000 16.50 25575.— 105000 11.46 12033.-- 15600Ü 16.60 25896.— 106000 11.56 12254.- 157000 16.70 26219.— 107000 11.66 12476.— 158000 16.80 26544,— 108000 11.76 12701.— 159000 16.90 2687 L— 109000 11.86 12927.— 160000 17,— 27200.— 110000 11.96 13156.--- 161000 17.10 27531.— 111000 12.06 13387.— 162000 17.20 27864,— 112000 12.16 13619. 163000 17.3Ö 28199.— 113000 12.26 13854.- 164000 17.40 28536.— 114000 12.36 14090.— 165000 17.50 28875,— 115000 12.46 14329,- 166000 17.60 29216.— 116000 12.56 14570.— 167000 17.70 29559,- 117000 12.66 14812.— 168000 17.80 29904.— 118000 12.76 15057.— 169000 17.90 30251.— 119000 12.86 15303.— 170000 18.— 30600,— 120000 13.— 15600.- 171000 18.10 30951.- 121000 13.10 15851.— 172000 18.20 31304,— 122000 13.20 16104.— 173000 18.30 31659.— 123000 13.30 16359.— 174000 18.40 32016. - 124000 13.40 16616.— 175000 18.50 32375.— 125000 13.50 16875.— 176000 18.60 32736.— 126000 13.60 17136. 177000 18.70 33099.— 127000 13.70 17399.— 178000 18.80 33464.- 128000 13.80 17664.— 179000 18.90 33831. - 129000 13.90 17931.— 180000 19,- 34200,- 130000 14,— 18200,- 181000 19.10 34571,- - 131000 14.10 18471. - 182000 19.20 34944. - 132000 14.20 18744,- 183000 19.30 35319,— 133000 14.30 19019. ■ 184000 19.40 35696,- 134000 14.40 19296. - 185000 19.50 36075,— 135000 14.50 19575,— 186000 19.60 36456,— 136000 14,60 19856. - 187000 19.70 36839.— 137000 14.70 20139,— 188000 19.80 37224,— 138000 14.80 20424. - 189000 19.90 3761 ! — 139000 14.90 20711.— 190000 20,— 38000,- 140000 15.— 21000.— 191000 20.10 38391,— 141000 15.10 21291. - 192000 2020 38584,- 142000 15.20 21584. — 193000 20.30 39179,— 143000 15.30 21879,— 194000 20.40 39576,- 144000 15.40 22176,- 195000 20 50 39975.— 145000 15.50 22475,- 196000 20.60 40376,- 146000 15.60 22776.— 197000 20.70 40779,- 147000 15 70 23079.— 198000 20.80 41136, 148000 15.80 23384. - - 199000 20.90 41591,- 149000 15.90 23691.— 200000 21,— 42000,- - Za vsakih začetih nadaljnjih 10.000 dinarjev se stopnja iz'te lestvice poveča za l0/». Izračunani davek od dohodka se zniža: a) za 5°/o obrtniškim gospodarstvom za vsakega učenca gospodarstvu ki ga imajo, če njegova učna doba ni prekoračila dveh let; b) za 10°/o do 30°/o obrtniškim gospodarstvom, ki so v letu, zakaterega se vrši odmera davka, izvršila planske naloge; c) do 50°/o obrtniškim gospodarstvom, ki se ukvarjajo s kvalitetno umetniško in specialno proizvodnjo — za dohodke od take dejavnosti zato, da bi se take obrtni ohranile in dalje razvijale. Odstotek znižanja določa za vsak primer posebej davčna komisija. V umetniško in specialno proizvodnjo štejemo zlasti livarje in umetne livarje, kleparje, ki se izključno bavijo z umetnim kleparstvom (kovano železo), zlatarje, umetne mizarje, štuka-terje in lesorezce: , Za specijalne obrti se smatrajo zlasti: modelarji in kaltt- purji v kovini, izdelovalci tehtnic, pasarji, zavijalci kovin, precizni mehaniki, optiki, galvanizerji, niklarji, graverji, keramiki, mizarji modelov, izdelovalci ortopedskih predmetov in slični; d) do 30°/o tistim obrtniškim gospodarstvom, ki izdelujejo kvalitetno blago, zato, da bi napredovala kvalitetna proizvodnja v obrti, Katerim obrtnim gospodarstvom se ta olajšava prizna in v kakšnem odstotku, kakor tudi koliko od ugotovljenega dobička poteka od kvalitetne proizvodnje, določi davčna komisija. Izračunani davek od dohodka se povečava: a) za 5“/o tistim obrtniškim gospodarstvom, ki zaposlujejo enega plačanega delavca; b) za 10p/o tistim obrtniškim gospodarstvom, ki zaposlujejo dva plačana delavca; c) za 20°/o tistim obrtniškim gospodarstvom, ki zaposlujejo tri ali več plačanih delavcev. Obrtniška gospodarstva, ki se poslužujejo enega plačanega delavca zaradi starosti ali bolezni nosilca obrti, so izuzeta od tega povečanja davka. Učdnci v gospodarstvu se ne smatrajo za plačane delavce. Obrtniškim gospodarstvom (31. člen odloka) se bodo priznavale analogne olajšave predvidene v 3. in 5. točki 2. člena te odredbe. 5. člen Družbene organizacije, ter ostali privatni poklici ip pre- moženja plačajo davek po naslednjih dveh lestvicah; Prva lestvica se glasi: Davčna Davčna osnova Davek osnova Davek dinarjev «/o dinarjev dinarjev °/. dinarjev dinara »/o dinara r4nar\ Vo dinara 1000 3.— 30,— 35000 5.07 1774.— 2000 3.— 60,— 36000 5.16 1858.— 3000 3,— 90,- 37000 5.25 1942.— 4000 3 — 120,— 38000 5 84 2029.— 5000 3,— 150. — 39000 5.43 ?! 18.— 6000 3,— 180,— 40000 5.52 2208.— 7000 3,— 210,— 41000 5.61 2300.— 8000 3 — 240,— 42000 5.70 2394.— 9000 3.— 270,- 43000 5.79 2490,- 10000 3,— 300,- 44000 5.88 2587,— nono 3.—. 330,- 45000 5 97 2686 — 12000 3— 360,— 46000 6.06 2788. - 13000 ' 3.09 402.— 47000 6.15 2890.— 14000 3.18 445,- 48000 6.24 2995,— 15000 3.27 490.— 49000 6.33 3102,- 16000 3.36 538,— 50000 6.42 3210,— 17000 3.45 586,— 51000 6.51 3320,- 18000 3.54 637,— 52000 6.60 3432.— 19000 3.63 690,— 53000 6.69 3546,— 20000 3.72 744,— 54000 6.78 3661.— 21000 3.81 800.— 55000 6.87 3778,— 22000 3.90 858, - 56000 6.96 3898,— 23000 3.99 918,- 57000 7.05 4018.— 24000 4.08 979,— 58000 7.14 4141.— 25000 4.17 1042.— 59000 7.23 4266.— 26000 4.26 1108.— 60000 7.32 4392,- 27000 4.35 1174.— 61000 7.41 4520,— 28000 4.44 1243.— 62000 7.50 4650,— 29000 4.53 1314.— 63000 7.59 4782,— 30000 4.62 1386.— 64000 7.68 4915.— 3100Û 4.71 1460.— 65000 7.77 5050.— 32000 4.80 1536.— 66000 7.86 5188.— 33000 4.89 1614.— 67000 7.95 5326.— 34000 4.98 1693.— 68000 8.04 5467.— Davčna osnova •dinarjev •/. Davek dinarjev Davčna osnova dinarjev •/» Davek dinarjev 69000 8.13 5610.— 13,5000 15.67 21154— 70000 8.22 5754,— 136<300 15.84 21542— 71000 8.31 5900,— 137000 16.01 21934— 72000 8.40 6048.— 138000 16.18 22328. - 73000 8.49 6198.— 139000 16.35 22526— 74000 8.58 6349,— 140000 16.52 23128.— 75000 8.67 6502,— 141000 16.69 23533— 76000 8.76 6658.— 142000 16.86 23941 — 77000 8.85 6814.— 143000 17.03 243.53— 78000 8.94 6973.— 144000 17.20 24768— 79000 9.03 7134.— 145000 17.37 15186— 80000 9.12 7296.— 146000 17.54 25608— 81000 9.22 7468,— 147000 17.71 26034— 82000 9.32 7642,— 148000 17.88 26462— 83000 9.42 7819.— 149000 18.05 26994— 84000 9.52 7997.— 150000 18.22 27330. — 85000 9.62 8177,— 151000 18.39 27769— 86000 9.72 8359,— 152000 18.56 28211 — 87000 9.82 8543,— 153000 18.73 28657— 88000 9.92 8730,— 154000 18.90 29106. - 89000 10.02 8918.— 155000 19.07 29558— 90000 10.12 9108,— 156000 19.24 30014,- 91000 10.22 9300,— 157000 19.41 30474— 92000 10.32 9494,— 158000 19.58 30936, - 93000 10.42 9691,— 159000 19.75 31402,- 94000 10.52 9889,— 160000 19.92 31872. - 95000 10.62 10089,— 161000 20.09 32345,- 96000 10.72 10291,— 162000 20.26 32821. 97000 10.82 10495.— 163000 20.43 33097. 98000 10.92 10702.— 164000 20.60 3378-» - 99000 11.02 10910,— 165000 20.77 34270 - - lOOOOO 11.12 11120,— 166000 20.94 34760— 101000 11.22 11332,— 167000 21.11 , 34254 102000 11.32 11546,— 168000 21.28 35750 — 103000 11.42 11763,— 169000 21.45 36250— 104000 11.52 11981 — 170000 21.62 36754 - 105000 11.62 12201 — 171000 21.79 37261 106000 11.72 12.423— 17201X1 21.96 37771 107000 11.82 12647— 173000 22.13 38285 - 108000 11.92 12874— 174000 22.30 38802 - 109000 12.02 13102— 175000 22.47 39322. 110000 12.12 13332— 176000 22.64 39846 111000 12.22 13564— 177000 22.81 40374 - 112000 12.32 13798— 17801X1 2^.98 40904 113000 12.42 14035— 179000 23.15 41438 114000 12.52 14273— 180000 23.32 41976 - 115000 12.62 14513— 181000 5.3.49 42517 116000 12.72 14755— 182000 5.3.66 4306! 117000 12.82 14999 — 183000 23.83 43609 118000 12.92 15246— 184000 '24— 44160 — 119000 13.02 15494— 185000 24.17 44714. - 120000 13.12 15744,— 186000 24.34 4527? 121000 13.29 16081 — 187000, 24.51 45834. - 122000 13.46 16421 — 188000 ' 24.68 46398. - 123000 13.63 16765— 1891X10 24.85 46966. - 124000 13.80 17112,— 190000 25.02 47538,— 125000 13.97 17462— 1910011 25.19 48113— 126000 14.14 17816— 192000 25.36 48691. - 127000 14.31 18174 — 193000 25 53 49273. 128000 14.48 18534— 194000 25.70 49858. - 129000 14.65 18898— 195000 25.87 50446, 130000 14.82 19266— 196000 26.04 51038. 131000 14.99 19637,— 197000 26.21 51634.— 132000 15.16 20011 — 198000 26.38 52232. 133000 15.33 20389.— 199000 26.55 52834— 134000 15.50 20770— 200000 27— 54000. - Za vsakih nadaljnih začetih 10,000 dinarjev osnove se ■davčna stopnja poveča za 2°/». Po prednji lestvici se obračunava davek samo na dohodke iz zdravniške, zobozdravniške. veterinarske, babiške, advokatske in geodetske prakse, kakor tudi na dohodke vozačev in avtotnksijev. Druga lestvica se glasi: Davčna Davčna osnova Davek osnova Davek dinarjev ®/o dinarjev dinarjev dinarjev 1000 5— 50— 74000 14.88 11011.— 2000 5.12 102— 75000 15.08 11310,— 3000 5.24 157— 76000 15.28 11613— 4000 5.36 214,- 77000 15.48 11920— 5000 5.48 274— 78000 15.68 12230— 6000 5.60 336— 79000 15.88 12545— 7000 5.72 400— 80000 16.08 12864,- 8000 5.84 467— 81000 16.28 13187— 9000 5.96 536— 82000 16.48 13514— 10000 6.08 608— 83000 16.68 13678— 11000 620 682— 84000 16.88 14179— 12000 6.32 758— 85000 17.08 14518— 13000 6.44 837— 86000 17.28 14861— 14000 6.56 918. - 87000 17.48 15208— 15000 6.68 1002— 88000 17.68 15558. - 16000 6.80 1088— 89000 17.88 15913, - 17000 6.92 1176.— 90000 18.08 16272. - 18000 7.04 1267.— 91000 18.28 16635. - 19000 7.16 1360.— 92000 18.48 17002, ■ 20000 7.28 1456.— 93000 18.68 17372. - 21000 7.40 1554.— 94000 18.88 17747.— 22000 7.52 165-4.— 95000 19.08 18126.— 23000 7.64 1757.— 96000 19.28 18509.— 24000 7.76 1862.— 97000 19.48 18896— 25000 7.88 1970,— 98000 19.68 19286,- 26000 8— 2080— 99000 19.88 19681.— 27000 8.12 2192.— 100000 20.08 20070.— 28000 8.24 2307.— 101000 20.33 20533.— 29000 8.36 2424— 102000 20.58 20992— 30000 8.48 2544— 103000 20.83 21455— 31000 8.60 2666— 104000 21.08 21923— 32000 8.72 2790— 105000 21.33 22396— 33000 8.84 2917— 106000 21.58 22875— 34000 8.96 3046— 107000 21.83 23358— 35000 9.08 3178— 108000 22.08 23846— 36000 9.20 3312.— 109000 22.33 24340— 37000 9.32 3448.— 110000 22.58 24838— 38000 9.44 3587— 111000 22.83 25341 — 39000 9.56 3727— 112000 23.08 25850— 4001« 9.68 3872— 113000 23.33 26363.— 41000 9.80 4018— 114000 23.58 26881.— 42000 9.92 4166.— 115000 23.83 27404.— 43000 10.04 4317.— 116000 24.08 27933— 44000 10.16 4470.— 117000 24.33 28466— 45000 10.28 4626— 118000 24.58 29004— 46000 10.40 4784— 119000 24.83 29548— 47000 10,52 4944— 120000 25.08 30096— 48000 10.64 5097— 121000 25.33 30649— 49000 10 76 5272,— 12200(1 ■ 25.58 31208— 50000 10.88 5440— 123000 25.83 31771.— 51000 11.— 5610— •124000 26.08 32339.— 52000 11.12 5782— 125000 26.33 32912.— 53000 11.24 5957— 126000 26.58 33491.— 54000 . 11.36 6134.— 127000 26.83 34074.— 55000 11.48 6314.— 128000 27.08 34662.— 56000 11.60 6496.— 129000 27.33 35256.— 57000 11.72 6680— 130000 27.58 35854— 58000 11.84 6867— 131000 27.83 36457— 59000 11.69 7056— 132000 28.08 37066— 60000 12.08 7248— 133000 28.33 37679— 61000 12.28 7491.— 134000 28.58 38297— 62000 12.48 7738.— 135000 28.83 38920— 63000 12.68 7987.— 136000 29.08 39549.— 6400(1 12.88 8243— 137000 29.33 40182.— 65000 13.08 8502— 138000 29.58 40820.—- 66000 13.28 8765— 139000 29.83 41464— 67000 13.48 9032— 140000 30.08 42112.— 68000 13.68 9302— 141000 30.33 42765.— 69000 13.88 9577— 142000 30.58 43424.— 70000 14.08 9856. - 143000 30.83 44087— 711X30 14.28 10139— 144000 31.08 44755— 72000 14.48 10426— 145000 31.33 45428— 73000 14.68 10716. - 1461X10 31.58 46107— Davčna Davčna osnova dinarjev •/o Davek dinarjev osnova dinarjev. • °/o Davek dinarjev 147000 31.83 46790— 174000 38.58 67129— 148000' 32.08. 47478— 175000 38.83 67952-— 149000 32.33 48172— 176000 39.08 68781 — 150000 32.58 48870— 17700Ò 39.33 69614..— 151000 32.83 49573— 178000 39.58 70452— 152000 33.08 50282— 179000 39.83 71296— 153000 33.33 50995— 180000 40.08 72144— Ì540ÓQ 33.58 51713— 181000 40.33 72997— 15500Í) 33.83 52436— 182000 40.58 73856— 156000 34.08 53165— 183000 40.83 74719.— 15700Ò 34.33 53898— 184000 41.08 75587.— 158000 34.58 54636— 185000 41.33 76460.— 159000 34.83 55380— 186000 41.58 77339— 160000 35.08 56128— 187000 41.83 78222— 161000 35.33 56881— 188000 42.08 79110— 162000 35.58 57640— 189000 42.33 80004— 163000 35.83 58403— 190000 42.58 80902— 164000 36.08 59171 — 191000 42.83 81805— 165000 36.33 59944— 192000 43.08 S2714.— 166000 36.58 60723— 193000 43.33 83627— 167000 36.83 61506— 194000 43.58 84545— 168000 37.08 62294— 195000 43.83 85468— 169000 37.33 63088— 196000 44.08 86397— 170000 37.58 63886— 197000 44.33 87330— 171000 37.83 64689— 198000 44.58 88278— 172000 38.08 65498,— 199000 44.83 89212— 17.3000 38.33 66311 — 200000 45— 90000— Za vsakih nadaljnjih začetih 10.000 dinarjev se osnova davčne stopnje poviša za 2.5°/o. Po tej lestvici se obračunava davek po tej obliki vsem ostalim zavezancem, v kolikor niso predvidene posebne proporcionalne stopnje. 6. člen f. Nosači, žagarji, cestni prodajalci časopisov, čistilci čevljev in podobni delavci plačajo davek v naslednjih zneskih: a) v mestih do 5.000 prebivalcev 100 din letno, b) v mestih preko 5.000 prebivalcev 150 din letno: 2. dobitniki stav na dirkah, športnih in drugih prireditvah plačajo davek po stopnji 10°/«. 3. potujoče zabavne skupine plačajo davek po stopnji 3°/o od izvršenega prometa; 4. vse ostale potujoče skupine plačajo davek v stalnem letnem iznosu 40 din. 7. člen Ta odredba velja od dneva objave v Uradnem listu. Koper, 29. junija 1950. Tajnik: Predsednik: Vladimir Petrič 1. r. Julij Beltram 1. r. 48. Na temelju 17. člena odloka o enotnem računovodstvu ki po predlogu poverjenika za trgovino in odkup ter poverjenika za lokalno gospodarstvo Istrskega okrožnega ljudskega odbora izdajam i ODLOČBO o okvirnem kontnem načrtu za trgovska in proizvajalna podjetja 1 1. Vsa trgovska in proizvajalna podjetja kategorije A in B (4. člen odloka o enotnem računovodstvu z dne 16. januarja. 1950) morajo s 1. julijem 1950 uvesti razpored kontov po naslednjem okvirnem kontnem načrtu: A) OKVIRNI KONTNI NAČRT ZA TRGOVSKA PODJETJA RAZRED 0 Osnovna sredstva 00 Osnovna sredstva 0001 Zgradbe in zemljišča 0002 Stroji in strojne naprave 0003 Prevozna sredstva (avtomobili itd.) 0004 Inventar (pisarne, skladišča, garaže, delavni- ce, prodajalne) 0005 Koncesije, patenti, licence 0Q7 Popravila na tujih zgradbah 04 ■ Investicije in popravila 049 Investicije med letom RAZRED 1 Finančna sredstva 10 Gotovina in banka 100 Blagajna 101 Banke 107 Čeki 108 Borni 11 Odjemalci in dobavitelji 110 Odjemalci v Istrskem okrožju 111 Odjemalci v FLRJ 112 Ostali odjemalci 113 D sbavi tel ji v Istrskem okrožju 114 Dobavitelji v FLRJ 115 Ostali dobavitelji 119 Sporne terjatve 12 Odnos do operativno-upravnega voditelja (OUV) 121 Obveznosti do operativno-upravnega voditelja 13 Odnos do proračuna 130 Obveznosti do davka od prometa proizvodov 132 Odtegnjeni uslužbenski davek 133 Dohodnina (podjetja) 134 Obveznost za razlike v cenah 14 Različne terjatve in obveznosti 140 Predujmi na plače 141 Predujmi na potne stroške 143 Kavcije in depoziti , 1430 Lastna embalaža 1431 Tuja embalaža 1432 Depoziti 144 Razne terjatve 145 Nefakturirano blago 146 Neizplačane ¡plače 147 Obveznost za vkalkulirano amortizacijo 148 Zavod za socialno zavarovanje — otroške doklade 149 Razne obveznosti 19 Različna sredstva 199 Neizterljive terjatve RAZRED 2 Obračunska sredstva 20 Zaslužene mezde in plače 200 Zaslužene mezde in plače 26 Prenos dobička in izgube 260 Prenos dobička 261 Prenos izgube 27 časovne razmejitve 270 Aktivne časovne razmejitve (plačane) 271 Pasivne časovne razmejitve (obračunane) 28 Interni obračun 280 Interni obračun RAZRED 3 Zaloga blaga 4!) 30 Nabavljeno blago 300 Nabavljeno blago za predelavo 301 Stroški nabave blaga za predelavo 32 Embalaža 320 Tuja embalaža s popravki vrednosti 321 Lastna embalaža s popravki vrednosti 322 Pomožni materijal za pakiranje 33 Zaloga surovin, materijala in drobnega inventarja 330 Surovine in material za postransko dejavnost 331 Razni material 332 Avtogume (zaloga) 333 Drobni inventar z direktnimi odpisi RAZRED 4 Stroški 40 Odvisni stroški blaga 400 Odvisni stroški nabave blaga 401 Odvisni stroški prodaje blaga 41 Plače s prispevki 410 Plače administrativnega osebja « prispevki 415 Ostale plače s prispevki 42 Prispevki skupni upravi 43 Stroški blagovnega prometa 430 Kalo, lom. kvar 431 Medskladiiščni prevozi 432 Transport in obraba embalaže -* lastno in tuje 433 Zavarovanje in manipulacija blaga v (skladišču 434 Hlače in nagrade odikupovalcev in posredovalcev 435 Stroški priprave za odkup 439 Ostali stroški blagovnega prometa, 44 Stroški poslovnih prostorov 440 Najemnine 441 Stroški vzdrževanja (razsvetljava, kurjava m čiščenje) ' 442 Zavarovanje 49 Upravni stroški 450 Potni stroški 451 Pošta, brzojav, telefon 452 Stroški denarnega prometa in obresti 453 Pisarniške potrebščine in tiskovine 454 Vzorci, reklama in mala danila 455 Tečaji, predavanja in vzgoja kadrov 456 časopisi 457 Zavarovalnine 458 Amortizacija 459 Razni stroški 46 Davki, takse, kazni 460 Davki 461 Takse 462 Kazni 47 Ustvarjeni rabati in marže 48 Stroški podružnic 480 Plače osebja 481 PHotni stroški osebja 482 Najemnine 483 Pošta, brzojav, telefon 484 Vzdrževanje prostorov (razsvetljava, kurjava, čiščenje) 485 Prevozni stroški 486 Takse, darila i t. d, 487 Razni stroški 489 Ustvarjeni rabati Stroški osebnih avtomobilov 490 Plače šoferjev 491 Material (bencin, olje, nafta, maziva itd.) 492 Stroški vzdrževanja (popravila itd.) 493 Zavarovanje šoferjev in vozil 494 Amortizacija avtomobilov in gum RAZRED 6 Nakup in prodaja blaga 60 Nakup blaga 600 Blago na poti 601 Tranzitno blago 602 Odkup blaga od proizvajalca 603 Nakup blaga 604 Blago v poslovalnicah 605 Nakup blaga iz inozemstva 62 Prodaja blaga 620 Prodaja blaga — medtrgovski promet 621 Prodaja tranzitnega blaga 622 Prodaja blaga proizvajalnim (podjetjem 623 Prodaja blaga potrošnikom (od grosista) 624 Prodaja №ga4 potrošnikom (preko posloval nie) 625 Prodaja, blaga v inozemstvo 66 Razni dohodki 660 Prevozi: drugim, osebam 661 Prodaja odpadkov 69 Rabati 690 Prejeti rabati 691 Dani rabati RAZRED 7 Skladi 70 Različni skladi 701 Sklad obratnih sredstev 702 Različni skladi RAZRED 8 Osnovna sredstva 80 Osnovna glavnica 81 Sklad osnovnih sredstev 84 Sklad odpisov 840 'Sklad odpisov RAZRED 9 Finančni uspeh 90 Izredni stroški 91 Izredni dohodki 96 Dobiček 960 Dobiček 961 Razdelitev dobička 97 Izguba 970 Izguba 971 Razdelitev izgube 99 ZaMlančni konti B) OKVIRNI KONTNI NAČRT ZA PROIZVAJALNA PODJETJA RAZRED 0 Osnovna sredstva 00 Osnovna sredstva 0001 Zgradbe ion zemljišča 0002 ¡Stroji in strojne naprave 0003 Prevozna sredstva (avtomobili itd.) 0004 Inventar (pisarne, skladišča, garaže, delavni- ce, prodajalne) 0005 Koncesije, patenti, licence 007 Popravila na tujih zgradbah 04 Investicije in popravila 049 Investicije med letom RAZRED 1 Finančna sredstva 10 Gotovina in banka 100 Blagajnia 101 Banke 107 Čeki 108 ¡Boni 11 Odjemalci in dobavitelji 110 Odjemalci v Istrskem okrožju 111 Odjemalci v FLRJ 112 Ostali odjemalci 113 Dobavitelji v Istrskem okrožju 114 Dobavitelji v FLRJ 115 Ostali dobavitelji 119 Sporne terjatve 12 Odnos do opera tivnoupravnega voditelja (OUV) 121 Obveznosti do operativnO-upravnega voditelja 13 Odnos do proračuna 130 Obveznosti do davka od prometa proizvodov 132 Odtegnjeni uslužbenski davek 133 Dohodnina (podjetja) 14 Različne terjatve in obveznosti 140 Predujmi na plače 141 Predujmi na potne stroške 143 Kavcije in depoziti 1430 Lastna embalaža 1431 Tuja embalaža 1432 Depoziti 144 Razne terjatve 145 Nefakturirano blago 146 Neizplačane plače 147 Obveznost za vkallkulirano [amortizacijo 148 Zavod za socialno zavarovanje — otroške doklade 149 Razne obveznosti 19 Različna sredstva 199 Neizterljive terjatve RAZRED 2 Obračunska sredstva 20 Zaslužene mezde in plače Џ0О Zaslužene mezde in plače 26 Prenos dobička in izgube 260 Prenos dobička 261 Prenos izgube 27 Časovne razmejitve 270 Aktivne časovne razmejitve (plačane) 271 Pasivne časovne razmejitve (obrajčunane) 28 Interni obračun 280 Interni obračun RAZRED 3 Zaloga surovin in ostalega materiala 30 Nabava surovin in ostalega materiala ‘ 300 Nabavljeno, blago za predelavo 301 Stroški naJbave blaga za predelavo ■31 Zalooa surovin in ostalega materiala 310 Surovine, ¡osnovni material', nabavljeni poliz- delki in izdelki za proizvodnjo 311 Pomožni material 312 Gorivo 313 Embalaža 314 Material1 na poti 315 Drobni inventar na zalogi 316 Dnobnl inventar v uporabi 317 Material v predelavi, obdelavi in dodelavi 318 Odpadki 319 Material in nedovršeni proizvodi v tuji predelavi RAZRED 4 Splošni stroški uprave in prodaje (V tem razredu knjižimo tiste stroške splošnega značaja, ki jih ne moremo knjižiti direktno v 5 razred .proizvodnje) 41 Plače 410 Plače administrativnega osobja 411 Plače tehničnega osobja 412 Plače pomožnega osobja 413 Razni osebni stroški 414 Socialno zavarovanje 42 Prispevki skupni upravi 420 ^ Prispevki skupni upravi 43 Stroški poslovnih prostorov 430 Najjemnine 431 Stroški vzdrževanja (razsvetljava, kurjava in čiščenje) 432 Zavarovanje 44 Upravni stroški 440 Potni stroški 441 Pošta, brzojav, telefon 442 Stroški denarnega prometa in obresti 443 Časopisi 444 Vzorci, reklama, mala darila 445 Tečaji, predavanja, vzgoja kadrov 446 Pisarniške potrebščine in tiskovine 447 Zavarovalnina 449 Razni stroški 45 Davki, takse, kazni 450 Davki 451 Takse 452 Kazni 46 Stroški osebnih avtomobilov 460 Plače šoferjev 461 Material (bencin, olje, nafta, maziva ¡itd.) 462 Stroški vzdrževanja (popravila itd.) 463 Zavarovanje šoferjev in vozil 464 Amortizacija avtomobilov in gum 49 Razdelitev stroškov 490 Razdelitev stroškov RAZRED 5 Nedokončana proizvodnja 50 Material za Izdelavo 51 Izdelavne mezde Ostalo po strukturi cene RAZRED 6 Dokončana in vnovčena proizvodnja 60 Proizvodi po dejanskih stroških 600 Dejanski stroški proizvodov 603 Dobiček 604 Davek od prometa proizvodov 62 trotovi izdelki 620 Gotovi izdelki 629 Ztniženje ali zvišenje polne lastne cene 05 Prodaja izdelkov 650 Prodaja izdelkov RAZRED 7 Skladi 70 Različni skladi 701 Sklad obratnih sredstev 702 Različni skladi RAZRED 8 Osnovna sredstva 80 Osnovna glavnica 81 Sklad osnovnih sredstev 84 Sklad odpisov 840 Sklad odpisov RAZRED 9 Finančni uspeh 90 Izredni stroški 91 Izredni dohodki 96 Dobiček 960 Dobiček 961 Razdelitev dobička 97 Izguba 970 Izguba 971 Razdelitev izgube 99 Zabilančni konti 2. Ta odločba stopi v veljavo 1. julija 1950. Koper, dne 2. junija 1950. Štev. 916/1-50 V. d. poverjenika za finance IODO: Danilo Herfcov L r. ' «feti, I V. d. poverjenika za trgovino in odkup IOLO: Janko Fili 1. r. V, d. poverjenika za lokalno gospodarstvo IOLO: arh. Jovo Urek 1. r. POPRAVKI V 6. številki Uradnega lista z dne 6. aprila 1950 je na 57. strani popraviti naslednje tiskovne napake: 1. v prvi vrsti 4. člena odredbe o gmotni pomoči za otroke delavcev, nameščencev in uslužbencev mora biti mesto števila 2.600.— dinarjev pravilno: 2000.—■ dinarjev; 2. v tretji in osmi vrsti 6. člena iste odredbe pa je število 780.— dinarjev nadomestiti s 600,— dinarjev. Uredništvo Izdajata Vojna uprava JA in Istrski okrožni LO v Kopru. - Uredništvo in uprava v Kopru. Odgovorni urednik: Kolenc Črtomir, Koper, - Tiskala Gradska štamparija v Puli.