Predga
od tih n o vili
Kriftjanov v’ Ameriki
(Na novega leta den 1834.)
I
1 8 3 4.
S’ zherkami bratov Tanzer.
Potem kak je ofem dni preteklo, Luk, s»
P e r z h e t e k.
(amo ofem dni, ne farno ofem tjednov ali rnefzov je pale preminolo, temuzh 365 dnov, to je 52 tjednov ali 12 mefzov je s’ tim Vzheranjim dnevom vu vezhnoft ti fe fkrilo» Tak leto sa letom, eno Itoletje sa drugim odide, ja na taushente fo she leta pretekle, ino je nizh drugo od njih ne prek oftalo, kak njih fhtevilo, ino spomin, na to, kaj fe je v’ njih dobrega ali hudega godilo. Ti vzheranji den ali tak kak ti dnefhni je nam vfem en den shaloftnega ino vefelega spomina. Shaloftni poftanemo,
1 *
kader Fe smiflimo, kak Fe nam je dosdaj vzhafi hudo godilo; Fe pa tudi rasvefelimo, 'kader ie smiFlimo, kaj Fmo dosdaj dobrega od Boga sadobli. Da pa Fmo she vzhera meli priliko toto premifhlenje Ftoriti, ino nje tudi dneF vFaki pofebi Ftoriti sna, tak hozhem dneF kak na novo leto vaFhe raiFli prek morja ta v5 ti novi Fvet ali v? Ameriko k’ naFbim novim v’ KriFtuFi bratom ino FeFtram pelati, hozhem vampokasati 1.) Kak je v’ Ameriki, sofebno v’ gornji, dosdaj bilo s a kerfhanFko — ka-tolFhko vero v’ obzhinFkem. 2.) Kak laFtno v’ ti FhkoFii Cincinati.
R a s p e 1 a n j e.
J^merika, ti najvekfhi istih fhtireh talov fveta, je od nai proti sahodi leshozha, ino je med nafhoj Europoj ino Amerikoj to velko Atlantfko morje,, po kerem fe per dobrem, vremeni ma najmenje 30 dni pelati, perle kak je na Amerikanfki semli. Y’ toti tal fveta fo flie le pred 340 letmi ti pervi is nai h e Europe prifhli. Potli fo ’Shpaniari ino Portugisi, potem tudi Englendari ino Fran-zosi, ter Nemzi fe na morje spuftili, ino fe v’ Ameriko podali. Tam fo oni s’ timi div* jimi pervimi ftanovniki ftrafhno fe bojuvali, doklam fo nje premagali, ino fe tam nafta-nili ino vdeslieliii.
i.) Kak je tedaj tam v’ Ameriki, sofebno v’ gornji dosdaj bilo sa kerfhanfko — k atolih ko vero v’ obzhinfkem? Zhe ravno fo v’ fpodno
ali dolno Ameriko, kero fo ’Shpaniari in© Portugisi najperle pod fvojo oblaft spravili, preži tudi katolfhki Mefhniki ali Mifionari prifhli predgat od tega, keremi je dano to Ime Jesuf, njila je vender nifhe ne litel poflufhati, kajti Amerikanzi fo fe ne mogli previshati, ka bi vera totih prihodnih, ki fo tak ftrafhno nefmilno s’ njimi delali, mogla ta prava vera biti; fhe le kres dugo fo poboshni Mifionari te divje Amerikanze nagovorli, ka fo kerfhanfko vero gorvseli, ino fv. kerft prijeli. To fe pa je v’ tod dolili Ameriki dofti perle sgodio, kak v’ gornji. Toto fo Englendari dugo potli pod fvojo oblaft spravili, inofo oni, ter tudi Franzosi ino Nemzi po zhafih fe tam naftanili ino vdeshelili. Tudi tu fo te od njih premagane divje perve ftanovnike preobrazhali, pa malo na katolfhko vero, vekfhital le bol na lu-terfhko krivovero. Ja pred 70 lelmi fhe je katolfhkim Mefhnikom pod fmertjo prepovedano bilo, fe v’ tiftili krajih perkasad, ino tak fo le nekeri Jesuitari v’ enem kraji nekaj tiftih Haidov na kerfhanfko - katolfh-ko vero obernili, pa fhe tod Katolizhanzi fo sa fvojc vere volo od tih lulerfhkih Eng~
lendarov mogli dofti preftati, ino fe vfega sne-biti, njih Mefhnikifo fe pa na fkrivnem mogli sdershavati, ino sadnizh zelo pobegnoti. Potli je ravno dopufheno gratalo, tudi katolfhko vero tam rasfhirjavati, fo pa vender Luterani ino drugi Krivo verniki fi vfo fkerb vseli, ino ihe fi njo sdaj vsemejo, zhe morejo fvojo Kri-vovero povekfhati, nafhi veri pa k’ prezhki biti. To fe tudi lehko sgodi, kajti je katolfhkih Mefhnikov tam mozhno malo. AH per vfem tem je mozh boshja tak ozhitno nad katolfh-koj veroj, ka fe ona na zliudeshno visho povekfha. Ti divji Indianari na luterfhke Mifionare malo porajtajo, le katolfhke Mefh-nike fhtimajo, ino ravno od Luteranov njih. dofti k’ nafhi zirkvi perftopi, ja zelo njihovi predgari poftanejo katolfhki Mefhniki, njih shene pa grejo k’ Nunam. Tak je ’s tega snenfovega sernzheza she eno preže velko drevo sraflo tam, gde namer nehlo s’hajati namenlo. Sato fe Englendari farni nemorejo prezhuditi, kak je tam katolfhka vera mogla tak gorvseti v’ enem zhafi, kader je v’ drugih krajih tak savershena ino fmertno fov-rashena bila, v’ enem zhafi, kader je ti vifhifh poglavar te zirkve ’s Kima pregnan
ino kak en vlovlen na Franzofko odegnan. Ja, ravno oh zhafi njenega sanizlianja fe je kerfhanfko - katolfhka vera v’ gornji Ameriki tak povekfhala, da sdaj, ki je fhe pred 50 letmi ne eni farni fhkofii glafa hilo, she majo devet fhkofii, ino eno vifhifhfhkofio 5 povekfhala fe je kerfhanfko - katolfhka vera, zhe ravno je na roeftah katolfhkih Mefhnikov ne vezh kak trije ali fhtirje v’ eni zeli fhkofii, ino ena fara, kera je na 20 mil velka, nema vezh, kak enega farnega Mefhnika; povekfhala fe je tota vera per enem ludstvi, od kerega fe po pravizi rezliti more; Tim vhogim fe Evangelium predga. Kajti toti ludje fo na meftah tak firomazh-ki, ka nemajo drugih hish, kak is f kor je napravlene ino s’ koshami pokrite fhatore, ino njihove zirkve fo farno ’s berven vkup-napravlene ino s’ fkorjami pokrite, bosh-nefhe, kak pri naf gumne. Toti ludje sata tudi Mefhniki nemajo kaj dati, zhe bi ravna ker htel pri njih oftati. Potem pa pride, ka fe najdejo takfhni, keri fo 20, 30, ja 50 let ne Mefhnika pred ozhi dobli, ino fe sato nesgruntano vefelijo, zhe fe vzhafi ker k’ njim nameri, kerega tedaj s’ gordersbezlii-
mi rokami profijo, cla bi njim predgal. Naj-bol firomazbki fo ti divji Indianari. Toti fe ravno povfod, najbol pa v’ ti fhkofii Cin-cinati snajdejo.
2.) Kak je te ali s a kerfhanfko-katolfhko vero dosdaj bilo laftno v’ ti fhkofii Cincinati? Tam fhe ne dugo, kaj fo ti vbogi Indianari farni Haidi bili, zhe ravno she fo od katolfhkih Mifio-narov vedli — Haidi, keri v’ nesnano vel-kih lefeh fe sdershavajo, ino od sverine ino korenja sbivijo —* Haidi, keri funze, mefez, ter fvoje domazhe malike molijo, ino njim ofrajejo, ino fo puni prašnih ver — Haidi, keri majo to vero, da, kader zhlovek vraerje, njegova dufha more prek ene velke derezhe vode po enem na vodi sibajozhem drevi iti, ino zhe od flabofti nemre *s totega dreva vun na kraj fkozbiti, tak vu vodo padne, no tam zherna shaba ’s nje grata —► Haidi, keri na meftah zelo nagi, ino kakti druga sverina okol derzhejo, ino eni is njih ne-majo nibenega snanja ne od pravega, ne od krivih Bogov. Med tote kufernokoshne divje ludi, kere je Gofpod Bog tak dugo
puftil vx temi tega neverftva okol bloditi, io fe tedaj pred nekimi letmi najperle en franzofki Miiionar &’ imenom Deshan podali, ino fo v’ tem kraji Vaganakisi, to fe pravi per plantavem drevi, ftan vseli, ino preži fo ti dobri Indianari njim eno zirkhv, en hramez, no eno fholo poftavili, vfe ’s ber-ven vkupnarejeno ino s’ fkorjami pokrito. Toti Mefhnik fo fi dofti sadeli sa preober-nenje tih vbogih Haidov, ino fo njih tudi' ti dve leti, kaj fo tam bili, 600 na ker-fhanfko vero obernili. Oni fo tudi njihove otroke farni fholali, svun fbole pa nje vuzhili njiva delati, ino nje obfejati, ena poboshna-shena je pa deklinze vuzhjla shenfko, delo lepo opravbti. Da pa fo toti Mifionar na^ saj v’ fvojo domovino fe podali, tak fo pred tremi letmi ti krainfkoflovenfki Mefhnik Fridrich Baraga sapuftli fvojo dorao-. vino, fvojo rodbino, fvojo grajfhinfko er-bio, ino fo is lubesni k’ tiftemi, keremi jo dano to Ime Jesuf, fe podali na morje, ino v’ Ameriko ravno ta, kak fo perle ti fran-zofki Mefhnik bili, k’ totim novim nafhim Ravcnkriftjanom, ino tim fhe sapufhenim nafhim bratom ing feftram. Tanv, oni kak
cu pravi Apofhtol te vboge divje k’ ti isvo-leni zhredi tih Pravovernih spravlajo, ne gledezhi na fvoj boshni hramez, gde njim povfod noter tezhe, po simi pa ne sa ob-ftati — ne gledezhi na fvojo firomazhko shivlenje, ki drugo ne dobijo, kak kaj njim gdo ’s lefa ali ’s jaga pernefe — ne gledezhi na te dalne ino teshke pote, kere doftikrat sa timi sapufhenimi vbogimi Haidi ftorijo, vzhafi vezh dni po farnih goftih lefeh no pufhavah tak dugo idozhi, ka pale pridejo do takfhih is fkorje narejenih fhatorov, gde te vboge divje gorpoifhejo, ino Bog njihovo Apofhtolfko delo tak poshegna, da ne premine fkoro ne en den, ka nebi ne-kerih v’ to pravo zirkev noter pelali, ino ka drugi Mifionari od njih rezhejo: Toti Mefhnik dela zhudeshc tega svelizhenja —. pa njim tudi nibeden trud ne prevelki, ni-beno menkanje ne pretesliko, da le te lube dufhe is teme vun, ino k’ totemi perpelajo, keremi je dano to Ime Jesuf. Ti divji Indi-anari pa tudi totega fvojega Mifionara mozhno fhtimžjo ino sa lubo majo, ja oni fo dalezh okoli she v’ pofebni zliafti, tak da vzhafi odsdalez ker divji k’ njim pride, njih pro-
fit, da bi tudi liteli ta no ta priti fv. Evangeljai osnanjuvat, kajti tudi tifti no tifti skelijo V kerfhanfki veri podvuzheni ino kerfheni biti — ino ti Mefhnik grejo po tih nesmerno velkih lefeh, fe pelajo po .tih veikih jese-rah, ino oni pridejo k’ takfhnim, keri fo fvoje shive dne ne Mefhnika vidli, pa njih s’ vefeljom gorvsemejo. Oni fi okoli tega Mifionara dolspofedejo, ino njih poflufha-jo ino prefhtiraavajo, ti Mefhnik pa, potem, kak she od vfe fe.le drugih rezhi vunsguzhijo, sazhnejo od kerfhanfko — katolflike vere njim praviti, ino njim ne treba dugega nagovarjanja , ti divji Haidi fo she perpravleni kerfhanfko vero-gorvs,eti, ino fv. Kerft prijeti. To. fe temi lubesnivemi Mefhniki tak veleli, ka na vef fvoj trud no ftradanje posabijo, ino nemorejo sadofti Bogi sahvalti sa to
gnado, kaj je njih fi svolil sa enega Apofh-tola tih Haidov,
Pa tudi nad timi Novopreobernjenemi imajo pravo ferzhno vefelje, sakaj toti fo pravi Kriftjani, oni ta puftijo opianenje ta puftijo nezhiftivanje, ino fe greha slo bojijo; oni grejo vfaki den v’ zirkev, po ne-
tl el ali pa vezhkrat, oni po gofto grejo F Tpovedi, oni majo pravo feerfhanfko lubesen, pravo sloshnoft no lepi mir med lobom; njihova pravizhnoft je tak velka, da zhe ker kaj sgubi, imajo, na fred vefi, eno drevo, na tifto vTakThi gorobefi, kaj gde najde, ino tak vfakrhi to Tvoje tam pale najde. Njihov Mefhnik To pri njih v’ takThem poThtenji, ino njim takTho pokornoTt skashejo, ka vTe zhifta ino radi Ttorijo, kaj njim koli toti njihov duhovni vishar narozhijo ali velijo, O to To eni lubesnivi Kriftjani! K’ lotim ludem To The en MeThnik Js nafhih krajov Te podali, najmre ti vogerTko - Tlovenfki MeThnik AndraTh Vifzozky. Vezhni Bog poshegnaj tudi njihovo Evangelfko delo k’ njihovem laTtnem Terzhnem vefelji, ter k’ žhaTni Trezhi, ino k’ vezhnem svelizhanji tih novih Pravovernih.
D o k on z ha nj e.
C^dtegafem vam tedaj dnef htel poveda-ti, najmre, kak Te je v’ Ameriki sa kerThanfko
— katolfhko vero dosdaj godilo, ino fem vam od tega sato litel povedati;, ka bi prefhti-mali, kaj sa eno nesgruntano dobroto je Bog nam ino nafhim davnim ftarfhim skus to, kaj nam je luzh te prave vere dal, skasal pred totimi toshnimi nafhimi brati ino feftra-mi, keri fhe le kumaj sdaj ino fhe sdaj ne vfi fo sadobii toto nesgruntano velko gnado» Jas fem od tega k’ vam govoril, ka bi vidli, kak dalezb fo vam toti novi Kriftjani s’ fvojim lepim ino pravizhnim sadershanjom naprej» Jas fem od tega k’ vam govoril, da bi Boga profili fhe sa preobernenje tiftih Haidov, keri fhe fo v’ temi tega neverftva ino malikovanja. Jas fem od tega k’ vam govoril, k a bi vi dnef, kader bo ofer sa tote nove Kriftjane, s’ enimi malimi darmi fe na nje smiflili sa novo leto is lubesni k’ tiftemi, keremi je dano to Ime Jesuf. Amen»
Anton Krempl,
Farittefhter per fv» Lovrenzi svun Ptuja.
Approbation.
Gegen die Drucklegung der vorliegenden Predigt wirdj in geistlicher Beziehung kein Anstand befunden.
Von dem F» B. Seckauer Ordinariate zu Grätz am 12, März 1834.
Roman, m. p.
J. Präscli, m, p;
Secretär,