5
	način,	 da	 njihova	 morebitna	 vzpostavi-
tev ne bi ogrozila deteljinega modrina in 
rastišč	 turške	 detelje	 oziroma	 bi	 z	 zah-
tevanim ekstenzivnim upravljanjem teh 
zemljišč	 lahko	 celo	povečali	 ali	 izboljšali	
njegov	habitat.	Čeprav	v	času	pisanja	tega	
članka	spremembe	prostorskega	načrta	v	
MOL	 še	niso	 sprejete,	 predstavlja	 upora-
ba rezultatov našega preteklega dela po-
memben premik pri sistemskem varstvu 
deteljinega	modrina	in	njegovega	življenj-
skega	okolja	na	tem	območju.
Na	 koncu	 naj	 še	 poudariva,	 da	 z	 varova-
njem deteljinega modrina in njegovega 
življenjskega	okolja	varujemo	tudi	ostale	
organizme,	 ki	 prav	 tako	 živijo	 na	 obmo-
čju	savskih	prodov.	Le	s	skupnimi	močmi	
lahko ohranimo ta naravni biser na pragu 
prestolnice.	Če	bi	 se	nam	pri	 aktivnostih	
v	 letu	2021	želeli	priključiti,	 vabljeni,	da	
nam pišete na info.metulji@gmail.com.	
Vsi	podatki	popisov	so	dostopni	na	
http://www.bioportal.si/projekti_
podatki.php	 pod	 zavihkom	 »Tereni	
Društva	za	proučevanje	 in	ohranja-
nje	metuljev	 Slovenije«.	 Več	 o	 pro-
jektu na https://sites.google.com/
site/deteljinmodrin/home.
Samec deteljinega modrina na cvetoči turški dete-
lji. (foto: Primož Glogovčan)
Prepogosto »naravo« enačimo le z »divjino«, čeprav so vsaj v 
Evropi to prostori, ki so bolj ali manj predrugačeni z delova-
njem ljudi. Skrajni primer so seveda naselja in stavbe, ki so 
primarno namenjene bivanju ljudi, vendar lahko tudi ti pro-
stori pomembno podpirajo vrstno pestrost. Del te biodiver-
zitete prikazuje tudi nova knjižica iz zbirke Življenje okoli 
nas, ki jo izdaja Center za kartografijo favne in flore (CKFF).
Avtorja	Primož	Presetnik	in	Aja	Zamolo	predstavljata	netopirje	
kot	zveste	prebivalce	stavb	kulturne	dediščine.	V	stavbah	neto-
pirji	 ne	 živijo	 le	 na	 freskah,	 kot	 to	 prikazuje	 naslovna	 slika	 te	
knjižice,	temveč	lahko	tam	tudi	kotijo,	prezimujejo,	se	parijo.	
Nadalje	poročata,	da	so	raziskovalci	netopirjev	pri	nas	v	zadnjih	
20	letih	pregledali	prek	1.700	stavb	kulturne	dediščine	in	znake	
prisotnosti	netopirjev	našli	 v	preko	80	%	pregledanih	 stavb.	V	
skoraj	40	%	stavb	pa	so	skupno	potrdili	skoraj	780	porodniških	
skupin	različnih	vrst	netopirjev.	Tako	so	v	stavbah	naše	kulturne	
dediščine	našli	najmanj	23	od	30	v	Sloveniji	živečih	vrst	netopir-
jev,	kar	pomeni	nad	20	%	vseh	naših	domorodnih	vrst	sesalcev.	
Mnoga	stavbna	kotišča	netopirjev	so	zelo	ogrožena,	zato	 je	na-
men	knjižice	 spodbuditi	 občudovanje	 in	 ohranjanje	 teh	 zgodo-
vinskih	stavb	z	zatočišči	netopirjev,	ne	 le	kot	kulturno	 izročilo,	
temveč	tudi	kot	naravno	vrednoto.
Knjižica	 je	 brezplačno	 na	 voljo	 v	 ljubljanski	 pisarni	 CKFF,	 v	
elektronski obliki pa je dostopna tudi na http://www.ckff.si/
publikacije.php.	
 Naslovnico knjižice krasi ilustracija Hane Stupica po delu freske Stvarjenja 
sveta v Hrastoveljski cerkvi (narisal Jazen iz Kastava leta 1490).
Netopirji v stavbah kulturne 
dediščine Slovenije
Čtivo predstavlja: Damjan Vinko