Zaskrbljeni podupan, jezni delegati
Braco Mui, podpredsednik skupine mesta Ljub-Ijana, je v prejnji tevilki Dogovorov objavil odprto pismo uredniku (ne obanom!), v katerem izraa svojo zaskrbljenost nad vsebino razprav svojih someanov predvsem iz obine Center o pred-logih prostorskih ureditvenih aktov. Nain, kako je svojo zaskrbljenost sporoil javnosti, je res nena-vaden.
Predvsem je zael v svoji za-skrbljenosti sam s seboj v na-sprotje. Kajti ni mogoe govoriti o demokratinem odloargu o ureditvi prostora, v isti sapi pa opozaijati na nekatere recentne razprave, s katerimi obani bodi-si odklanjajo ponujene reitve, ali pa zahtevajo drugaen nain ure-janja posameznih podroij. Me-nim tudi, da je nerodno - da ne reem kaj drugega - primeijati dananje razprave o predlogih prostorskih dokumentov s tistimi izpred 30 let, ko smo Ljubljanani mnogo bolj razgreto, kot se to do-gaja danes, razpravljali o tem, ali se bo takratna elenburgova uli-ca razirila v podaljek Titove ce-ste ali ne prav zato, ker je lo pri tem za rueiye, ali ne ruenje Ko-zleijevega dvorca. In neprimerno se mi zdi doliti neko krajevno skupnost, da zavira novogradrgo, e nekateri posamezniki iz te KS uspevajo uveljavljati svoje koristi javnim interesom navkjjub.
Toda e je Braco Mui nad jav-nimi razpravami obanov in ryi-hovih delegatov v centru zaskrb-Ijen, potem elim tudi jaz kot ena izmed teh delegatov javno pove-dati, da postajamo obani in zlasti delegati edalje bolj jezni in to zelo upravieno.
Jezni smo, ker strokovnjaki in upravni organi pripombe delega-
tov ln obanov iz javnih razprav preve pogosto podcenjujejo. Jezni smo, ker za tako pomembne dokumente kot so prostorsko ureditveni akti niso bile dane v razpravo variantne reitve, e-prav so bile za nekatera podroja izdelane (n. pr. Lev, Kofizej, De-lavski dom). Jezni smo, ker posa-mezniki uspevajo trmasto uve-Uavljati svoje poglede na ohra^ja-nje in prenavljaivje posameznih starih objektov zunaj starega mestnega jedra, ne da bi upote-vali materialne monosti, ki jih imamo. Jezni smo, ker se v ojem mestnem srediu dobesedno du-imo v slabem zraku, ki ga poleg drugega povzroa tudi izredno gost promet Prostorski akti pa ne predvidevajo zmanjanja tega prometa, pa pa nam ponujajo ureditev dodatnih parkirnih pro-storov in gradnjo sedmih velikan-skih podzemnih gara na najgo-steje poseljenem podroju. Jezni smo, ker pri tolikem govoijervju o nujno potrebni prenovi in enako-mernem razvoju mesta krajani ni-mamo monosti, da bi zaustavili hitro propadanje tevilnih izred-no lepih stanovaryskih objektov v samem srediu, ki bi morali prav tako bogatiti zgodovinski spo-min naega mesta. Vendar, na-jodgovorneji funkcionaiji mesta, kot da tega problema ne vidijo in
ne poznajo. In zlasti smo jezni, ker po delegatskih poteh e leta brezuspeno zahtevamo ureditev tevilnih problemov, ki poleg sla-bega zraka in hrupa oteujejo bi-varye v mestnem srediu, kazijo pa tudi zunanjo podobo mesta, ki haj bi privabljalo turiste.
Se marsikaken razlog za nao jezo bi se nael, vendar mislim, da je e natetih dovolj. Zato bi pov-praala Braca Muia, e je morda pozabil, da ni ve predstojnik upravnega organa temve dele-gat, ki opravlja eno najodgovor-nejih delegatskih funkcij v me-stu. Potemtakem bi moral biti za-skrbljen predvsem nad tem, kako se zagotavlja demokratinost raz-prave o prostorskih dokumentih, ki bodo zartali prihodnost mesta in ivljenjske pogoje obanov za deset in ve let vnaprej, kakna pojasnila in razlage itnajo na voljo delegati, kako so ti dokumenti razgrnjeni - v krajevnih skupno-stih jih k]jub ostrim zahtevam de-legatov e vedno nimamo - in kako bodo pripombe iz javne raz-prave upotevane, pa eprav bo zato treba nekatere predloge izde-lati na novo.
In da ne bi delegatom KS Aj-dovina spet kdo oital nepri-merno obravnavanje urbanisti-nih vpraanj, odlono izjavljam, da se zavzemamo za ohratyarye vsega lepega in starega, kar nae mesto premore in kar je razumno ohraruati. Hkrati pa se zavedamo, da sta na podroju nae KS dva pomembna vhoda v oje sredie mesta in bomo zato vztrajno zah-tevali, da se za to podroje poie-jo najbo^je reitve.
Delegatka iz KS Ajdovina: Vika auta
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si