LETO ni. FEBRUAR 1964 ŠTEVILKA 2 Občinski statut, in krajevne skupnosti Vloga krajevnih skupnosti je točno-določena v ustavi SFRJ in ustavi SRS. Osnovna naloga ob¬ činskega statuta je v tem, da kon¬ kretno določi: a) katere pravice in dolžnosti ima krajevna skupnost v okviru ustavnih določil, b) kakšen je postopek za dolo¬ čitev krajevne skupnosti, c) kako se financira krajevna skupnost, d) katero družbeno premoženje se eventuelno prepušča krajevni skupnosti v upravljanje. Vsa določila občinskega statuta morajo torej izhajati iz osnovne orientacije, da se krajevne skup¬ nosti ne ustanavljajo za to, da bi preko njih občina upravljala, ampak zato, da bi delovni ljudje neposredno sami upravljali, kot upravljajo delavci v delovnih or¬ ganizacijah. Tako tudi ustava do¬ loča krajevno skupnost in ji daje mesto v družbi. Da bi Jaže in bo¬ lje razumeli mesto in vlogo kra¬ jevne skupnosti, moramo vedeti, za katero območje se ustanavlja, poznana nam mora biti stopnja komunalne opremljenosti dotič- nega območja, poznana nam mora biti struktura prebivalstva, to je razlika v socialnem sčstavu oto¬ čanov in še vrsta drugih činite- ljev. Na teh osnovah se odpirajo vprašanja, ki se nanašajo na pod¬ ročje krajevne skupnosti in sicer glede dejavnosti, financiranja, od¬ nos krajevnih skupnosti do druž¬ benih organizacij ter ne samo or¬ ganizacijo krajevne skupnosti. Krajevna skupnost sodeluje pri urbanističnem urejanju svojega področja, gospodarskem razvoju ter sodeluje s socialnimi služba¬ mi. Dejavnost krajevnih skupnosti temelji na osnovi, da zadovolji določene potrebe prebivalstva svojega območja. Vsaka krajev¬ na skupnost mora biti ustanovlje¬ na zaradi potreb ne pa iz formal¬ nosti. Važno je, da občinski sta¬ tut določi, kako se krajevna, skup¬ nost formira, da se prepreči obli¬ kovanje krajevne skupnosti, ki ne temelji na potrebah občanov. Krajevna skupnost je organizaci¬ ja, kjer občani oblikujejo svojo samoupravo nad načinom in obli¬ kami zadovoljevanja potreb ena¬ ko kakor delavci v delovnih ko¬ lektivih in vsklajajo svoj osebni s širšim družbenim interesom. Krajevna skupnost mora biti or¬ ganizirana tako, da podpira ak¬ tivnost vseh drugih institucij, sa¬ ma pa razvija one institucije, ki pokrivajo interese in potrebe v onih sferah vsakdanjega življe¬ nja, ki jih ne pokriva nobena že obstoječa institucija. Krajevna skupnost je torej oblika samuprave prebivalcev do¬ ločenega področja brez elementov oblasti. V svojih nalogah in po¬ trebah sklepa krajevna skupnost sama, občinska skupščina in nje¬ ni organi pa nadzorujejo delo krajevne skupnosti le v pogledu zakonitega poslovanja. Krajevna Skupnost v interesu in v korist občanov sodeluje pri reševanju zadev urbanizacije, socialnih služb in drugih potreb. Komuna je dolžna, da tovrstne rešitve išče in obravnava skupno s kra¬ jevno skupnostjo. Družbeni plan je pomemben vsakoletni doku¬ ment, ki bistveno vpliva na od¬ nose med krajevno skupnostjo in komuno. Vsaka krajevna skup¬ nost v komuni bi morala v okviru splošnih potreb najti svoje me¬ sto. Pri tem gre seveda za to, da dobijo krajevne skupnosti svoje mesto v družbenem planu. Krajevna skupnost ni institu¬ cija, ki mora sama skrbeti za vse, ampak je le okvir znotraj kate¬ rega je treba olajšati delo vseh že obstoječih institucij, povezova¬ ti njihovo delo in dajati nove po¬ bude. Osnovne naloge krajevne skupnosti so del operativnih na¬ log izhajajočih iz procesa lepre- stano se menjajočih odnosov med družino in skupnostjo in znotraj družine. Vloga krajevnih skupno¬ sti ni samo v pomoči družini, otrokom zaposlenih žena, bolni¬ kom in ostarelim v obliki varst¬ va, uslužnostnim dejavnostim, ampak predstavlja uspešno aktiv¬ nost krajevne skupnosti realno osnovo za večjo produktivnost in s tem hitrejši splošni napredek in s tem dvig živi jen jskega standar¬ da. Prav ta pojem krajevne skup¬ nosti gospodarske in druge,delov¬ ne organizacije vse premalo spo¬ štujejo, kar se odraža tudi na ob¬ segu pomoči, ki jo v splošnem uživajo ali pa jo bodo uživale krajevne skupnosti od delovnih organizacij. Ena takih dejavnosti na kate¬ ro bi morale delovne organizacije polagati večjo pozornost je skrb za otroka, varstvo', prehrana, do¬ polnilno izobraževanje, skrb za ureditev in vzdrževanje igrišč. Posvečati bi morali več pozorno¬ sti problemu zaposlenih žena, ker je pravilno, da se žene zaposlu¬ jejo iz vidika enakopravnosti ter iz gospodarskih in drugih mo¬ mentov, vendar ta pojav odpira vrsto družbenih problemov, ki se jih mora upoštevati. Nadalje skrb za stare in onemogle in skrb za socialno ogrožene, to spada sicer v redno aktivnost komune, ven¬ dar je naloga krajevnih skupno¬ sti, da odkrivajo takšne primere in urejajo te stvari ob sodelova¬ nju z organi občinske skupščine. Krajevna skupnost skrbi za ser¬ visne in slične dejavnosti, kar predstavlja obliko pomoči družini in obenem skrbi za zadovoljstvo občanov. Cilj krajevne skupnosti je vzpostaviti službo ali organi¬ zacijo, ki s svojo aktivnostjo za¬ dovoljuje določene potrebe. Stvar občinskega statuta je torej tudi financiranje krajevne skupnosti. Komuna mora izvajajoč svojo kompleksno nalogo, ki je proces napredka in menjajočih se druž¬ benih odnosov opirajoč se na kra¬ jevne skupnosti kot pomembno obliko samouprave določiti način financiranja in vire dohodkov, da bi dala tej samoupravni obliki tu¬ di nujno materialno osnovo. Občinski statut bo moral izred¬ no navesti, da ima krajevna skup¬ nost pravico predpisovati . samo¬ prispevek in določiti glavna na¬ čela za postopek, s katerim se sa¬ moprispevek določa. Določiti bi maral tudi, da lahko Občinska skupščina družbeno imetje prene¬ se v upravljanje krajevnih skup¬ nosti. Ti dohodki so torej lahko dohodki od lastnih dejavnosti, sa¬ moprispevek občanov, dohodka iz proračuna in skladov občinske skupščine, dohodki od gospodar¬ skih in drugih organizacij, darila in drugo. To so smernice, katere moramo upoštevati pri obravnavah. za se¬ stavo občinskega statuta. S. J. Cerknica je ze urbanistično urejena Cerknica je prvi kraj v naši ko¬ muni, ki ima že izdelan urbani¬ stični in zazidalni načrt, kjer je razviden celoten razvoj gradnje za naslednjih 30 let. Načrt pred¬ videva koncentracijo blokovske gradnje bliže centru, posamezniki pa bodo lahko zidali od upravne stavbe SGP Gradišče mimo nove šole vse do Notranjske ceste, to je celoten Videm. Največji kom¬ pleks za blokovsko gradnjo bo za delavnicami Obrtnega centra ob cesti proti Dolenji vasi, nadalje pri tovarni pohištva Brest, kjer že grade prvi 16 stanovanjski blok. Osem nadstropna stolpnica je projektirana ob Cesti 4. maja na¬ sproti doma Partizan, poleg nje pa še dva manjša bloka. Gozdno gospodarstvo bo letos začelo gra¬ diti upravne prostore in stanova¬ nja na mestu sedanje mesnice, ki bo kmalu porušena. Poleg nje bo lahko kasneje še en blok. Razen stolpnice je vsa gradnja dvo ali tro nadstropna. Graditelji stanovanj bodo imeli končno velike ugodnosti,, saj jim poslej ne bo treba mesece čakati za lokacijo objekta, ker bo upra¬ vičene primere odobril občinski organ. Sedaj pripravljajo ureditvene načrte za Loško dolino in Rakek. MaD NA VIDMU V CERKNICI JE INDIVIDUALNA GRADNJA V POLNEM RAZMAHU. NOVI URBANISTIČNI NAČRT DOLOČA ZIDANJE POSAMEZNIKOM PRAV NA TEM PODROČJU. 2 ★ GLAS NOTRANJSKE Nekaj misli o statutu občine Cerknica STATUT OBČINE CERKNIC A JE NORMATIVNI AKT, S KATERIM SE V MEJAH ZAKONITIH PREDPISOV DOLOČA O PRAVICAH IN DOLŽNOSTIH OBČANOV IN O VSEH OSTALIH ZADEVAH, KI SO PRIDRŽANE KOT TEMELJ DRUŽBENO-PO- LlTlCNE SKUPNOSTI. Samoupravljanje občanov pa je zagotovljeno z ustavo in se izvr¬ šuje v skladu z zakoni in drugi¬ mi veljavnimi predpisi ter z do¬ ločbami statuta občine, o katerem hočemo danes dati nekaj okvirnih informacij. Statut občine Cerknica je raz¬ deljen na deset poglavij, od ka¬ terih vsako obravnava neko spe¬ cifično področje, ki je tako v tem statutu dobilo svoj norma¬ tivni značaj. Nimamo namena, da bi danes tu naštevali in analizi¬ rali vsa poglavja, ki so navedena v Statutu, pač pa bi opozorili le na tista mesta, kjer statut govori o pravicah in obveznostih obča¬ nov na eni in občine na drugi strani. Takšno je predvsem tretje poglavje. V 18. čl. statuta vidi¬ mo, kaj vse je občina dolžna, da stori za svoje občane: »Občina za¬ gotavlja v skladu z materialnimi možnostmi materialne in druge pogoje za razvoj zdravstva, so¬ cialnega varstva, šolstva in izo¬ braževanja nasploh, kulture, za¬ poslovanja, telesne vzgoje, rekre¬ acije in drugih javnih služb skup¬ nega pomena.« Področje, za kate¬ ro skrbi po določilih statuta je zelo široko in tako vidimo, da se občina, pojmovana v starem, pri ljudeh že ustaljenem pomenu be¬ sede kot organ oblasti čedalje bolj spreminja v smer neposred¬ ne demokracije, ko občani čeda¬ lje več zadev rešujejo neposredno, kar pa jim nalaga še veliko večje odgovornosti, kajti nikoli ne sme¬ mo prezreti dialektične povezave med pravicami in dolžnostmi. Statut piše o vlogi občanov, nji¬ hovih pravicah in dolžnostih tudi še v ostalih poglavjih, saj kdor ga bo temeljito prebral bo prišel do zaključka, da je skrb za obča¬ na in zavarovanja njegovih za¬ konitih pravic njegova osnovna poanta, kar je nujna posledica naše socialistične demokracije, ki se odraža v skrbi za človeka — samoupravljavca. Pred kratkim smo dobili naš statut natisnjen v 3500 izvodih in smo ga razdelili med občane, da se z njim seznanijo, da iz njega razberejo, kakšna je njihova vlo¬ ga v mehanizmu občinske samo¬ uprave in kakšne so njihove pra¬ vice in dolžnosti. Občane bi želeli informirati tudi o tem, kako smo pripravljali statut po posamez¬ nih fazah in pokazati, kakšno ogromno delo je vložila statut- na komisija z zainteresiranimi skupinami občanov, v izdelavo statuta. Znano je, da smo prvi osnutek statuta občine Cerknica pripravili že v mesecu februarju 1963 in ga dali v javno razpravo. Po končanih razpravah smo upo¬ števali vse pripombe občanov, de¬ lovnih organizacij in družbeno¬ političnih organizacij in plod te¬ ga dela je statut, ki smo ga sedaj ponovno dali v javno razpravo. Vemo, da delo sestavljavcev in strokovne komisije s tem še ni zaključeno, kajti prepričani smo, da bodo pobude in predlogi s strani občanov vplivali pozitivno za nadaljnjo izpopolnitev statuta. To pa je tudi naša želja, saj mi¬ slimo, da smo si enotni v tem, da naj bo statut dejanski odraz družbenega dogajanja in s tem odraz razmerij in medsebojnih odnosov med vsemi prizadetimi činitelji na področju občine. Za¬ to se obračamo na vas občane s prošnjo, da nam pošljete čim več pripomb in spreminjevalnih pred¬ logov, da bo naš statut resnično TE DNI JE KRAJEVNI OD¬ BOR SZDL V STAREM TRGU POSVETIL RAZŠIRJENO SEJO KULTURNI PROBLEMATIKI NA PODROČJU LOŠKE DOLI¬ NE. OPAZITI JE, DA JE KUL¬ TURNO ŽIVLJENJE V ZAD¬ NJEM ČASU NEKOLIKO NAZA¬ DOVALO. PRI TEM PA MISLI¬ MO PREDVSEM NA PRIREJA¬ NJE DRAMSKIH DEL, POŽIVI¬ TEV KLUBSKEGA ŽIVLJENJA, KNJIŽNICE, KAKOR TUDI SPREMEMBE, KI SO NASTALE PRI KINO SEKCIJI. DPD »Svoboda« je vsako leto priredila 2—3 dramska dela, s ka¬ terimi so tudi gostovali po bliž¬ njih krajih v komuni. V letošnji zimski sezoni pa je nastalo mrt¬ vilo. Ne bi mogli trditi, da je po¬ manjkanje režiserskega kadra, saj ima »Svoboda« kar štiri re¬ žiserje. Tudi igralci so voljni »igrati«, publika v Loški dolini pa je hvaležna do vsake kultur¬ ne prireditve. Kot glavni vzrok bi lahko omenili težke pogoje de¬ la. Oder v kino dvorani je ne¬ primeren. Garderob sploh ni. Va¬ je za igro pa imajo igralci po različnih krajih in celo v gostil¬ niških prostorih. Denarnih sred¬ stev za »kulisarijo« ni. Poleg te¬ ga se vse premalo vodi briga o ljudeh, ki žrtvujejo svoje proste ure za kulturno življenje in po¬ dobno. Zato jim ne bi smeli oči¬ tati večerje ob zaključku prire¬ ditve. Režiserje pa bi bilo po¬ trebno občasno nagraditi. Da bi se pomanjkljivosti vsaj delno od¬ pravile, ibo za najnujnejše po¬ trebščine nudil finančno pomoč sklad Krajevnega odbora SZDL. Na seji pa so prisotni nakazali tu¬ di smernice, kamor naj bi DPD »Svoboda« usmerilo svojo dejav¬ nost. V klubskem prostoru Stari teg je televizijski sprejemnik. Vidlji¬ vost televizijskih oddaj je sedaj s postavitvijo pretvornika na Križni gori kar dobra. Vendar čaka televizor montaže že nekaj mesecev. Zakaj? Ni sredstev za kabel in anteno. Tudi ta mini¬ malna sredstva bo prispevala SZDL. Društvo »Svoboda« pa bo organiziralo poslušanje televizij- statut nas vseh in da bo trden temeljni kamen novih odnosov, odnosov, ki naj temelje na samo¬ upravi občanov in spoštovanju človekove osebnosti ter njegovih zakonitih pravic. O statutu smo razpravljali že na zborih volivcev, sedaj pa je občinski odbor SZDL organiziral tudji razprave, in sicer jih. je predvidenih devet. Te razprave se bodo vršile v obliki javnih tribun in so organizirane po posamez¬ nih internih področjih, kot n. pr.: o kulturi in prosveti, zdravstvu in socialnem varstvu, komunalni de- _ii, gospodarstvu itd. Prav poseben pomen oziroma poudarek pa smo v teh javnih razpravah namenili krajevnim skupnostim, ki so samoupravne teritorialne skupnosti občanov naselij, ki to skupnost tvorijo. To je torej sa¬ moupravna tvorba, ki bo pove¬ zovala interese občanov posamez¬ nih naselij za skupne cilje, ki imajo neposreden pomen za ob¬ močje krajevne skupnosti ali za njeno posamezno naselje. Ravno v krajevnih skupnostih je bilo že veliko raznih predlogov in mnenj, zato upravičeno pričaku- skih oddaj in izkoristilo oddaje tudi za razne razgovore. Knjižnica — kljub temu, da je sezona za čitanje, je še vedno zaprta. Prostor, v katerem se na¬ haja knjižnica, je sedaj pregrajen in se lahko zapre. Zato je priča¬ kovati, da bo knjižnica zopet pri¬ čela z rednim delom v kratkem. Spričo kadrovskih sprememb pri kino sekciji so nastale težave, vendar je DPD »Svoboda« ure¬ dila vse potrebno za nemoteno poslovanje kino sekcije. Novi operater bo priučil še ene¬ ga človeka, tako da bodo kino predstave redno po umiku in ne bo več primerov, da ne bo kino predstav, kakor se je zgodilo za novo leto. Na razširjeni seji pa so po dru¬ gi strani ugotovili, da je kultur¬ no življenje napredovalo. Pove¬ čalo se je število televizijskih jemo, da bomo v tem vprašanju tudi sedaj pclam javne razprave dobili še več konkretnih predlo¬ gov, saj so ravno krajevne skup¬ nosti občanom najbližje, z ustano¬ vitvijo teh pa naredimo še en ve¬ lik korak naprej za dosego čim neposrednejše demokracije. Po¬ men krajevnih skupnosti pa je tu¬ di v tem, da krajevna skupnost lahko najpametneje troši sred¬ stva, upravlja splošno ljudsko premoženje, ki ji je zaupano v upravljanje in usmerja v skladu z družbenim planom občine gospo¬ darstvo na svojem področju. O statutu krajevnih skupnosti bi lahko še mnogo pisali, vendar v okviru današnje teme, ko govo¬ rimo zgolj informativno o statu¬ tu občine Cerknica naj bo to do¬ volj, izrabljamo pa priliko, da še enkrat zaprosimo vse občane, da nam posredujejo svoje predloge in mnenja, kajti le s tem bomo dosegli, da bodo v statutu nor¬ mativno urejene vse pozitivne težnje in odnosi, ki se pojavljajo V našem dinamičnem družbenem dogajanju. Janez OBREZA sprejemnikov, radijskih naročni¬ kov, katerega ima skoraj slednja hiša, povečalo se je število na¬ ročnikov na dnevno časopisje in razne revije, spričo naglega raz¬ voja tehnike se je povečalo tudi število motornih vozil in s tem ogled raznih kulturnih prireditev izven meja naše komune in po¬ dobno. Mislim da tudi to spada v kulturno in izobraževalno dejav¬ nost. Smer, katero so nakazali na zadnji seji Krajevnega odbora SZDL Stari trg bo bogato služila DPD »Svoboda« Loška dolina pr nadalnjem delu. Eno prihodnjih sej pa bo Kra¬ jevni odbor SZDL Stari trg po¬ svetil problematiki telesno-vzgoj- ne dejavnosti v Loški dolini. S. B. Novi način poslovanja sindikalnih podružnic Občinski sindikalni svet je organiziral seminar za vse blagajnike sindikalnih podružnic in jih seznanil z nekaterimi novostmi v poslovanju. Dosedanje poslovanje z znamkicami se ni dobro obneslo, zato je prenehalo z decembrom 1963. Preden preidejo na novo poslovanje, naj člani poravnajo zaostalo članarino ter oddajo vse stare članske knjižice, da se jih uredi. Novi način je tudi ta, da se kandidata ne sprejme več avtomatično v sindikat, temveč odloča o tem izvršni odbor sindikalne podružnice na podlagi pristopne izjave. Po novem je član sindikata lahko vsak s stalnim ali začasnim delovnim razmerjem, sezonski delavci in štipen¬ disti v šolah. O vsakem članu bodo blagajniki vodili evidenč¬ no osebno kartoteko, v katero bodo vnašali 0,6% od neto osebnega dohodka. Članarino bodo pobirali enkrat mesečno preko blagajne podjetja. Za člane sindikata, ki se nahajajo v inozemstvu, se čla¬ narina plačuje ali pri podjetju, katero je člana poslalo v tu¬ jino ali pa na najbližjem diplomatskem predstavništvu, članarina se ne plačuje od nadurnega dela, nadomestit- - ve za nočno delo, terenskega dodatka, honorarnega dela, nadomestila za ločeno življenje in občinskih nagrad. Po 10 dinarjev plačujejo vajenci in osebe, ki so 30 ali več dni na neplačanem dopustu. Članarino odvajajoi takole: 35% ostane sindikalni po¬ družnici, 65% se odvajja Obč. sind. svetu. Sindikalne po¬ družnice so dolžne voditi administracijo z delovodnikom, urejenim arhivom, kartoteko in zapisniki sej. Bo št Organizacija SZDL Stari trg o kulturni dejavnosti GLAS NOTRANJSKE ★ 3 Rekon strukcija vodovoda Cerknica—Rakek OBČANI RAKEKA IN CERKNICE NA SVOJIH ZBORIH VO- LILCEV IN SESTANKOV SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNE¬ GA LJUDSTVA VPRAŠUJEJO, KDAJ BO NEHALA OSKRBA Z PITNO VODO V OMEJENI KOLIČINI OZIROMA DELJENEM ČASU, KI TRAJA ŽE VRSTO LET. Potok Cerkniščica in ob potoku zgrajena vodovodna črpalna posta¬ ja za črpanje vode v višje ležeči rezervoar Vodo potrebujemo dnevno, pa tudi v nočnem času naj ob vsaki priliki priteče voda iz pipice, ki jo odprem. Taki so razgovori in težnje občanov v hišah predela Cerknica dn Rakeka, ko jim na primer zmanjka voda na Rakeku okrog poldneva, v Cerknici pa po šesti uri zvečer. Ker traja tako stanje oskrbe vode na tem pod¬ ročju že več let, so nekateri re¬ šili tako stanje z gradnjo lastnih vodnjakov in uporabljajo vodo kapnico. Vodnjakov ali »Štirn« je največ zgrajenih v Ivanjem selu in Rakeku. Posamezni oibčani so vložili v gradnje vodnjakov večja finančna sredstva in si s tem za¬ gotovili stalno količino vode. Re¬ ševali ta problem vode z gradnjo vodnjakov v krajih, kjer je nek¬ daj pred 50 leti bila stalna oskrba z vodo, iz zgrajenega vodovoda Cerknica—Rakek, pomeni korak nazaj v dobo, ko niso poznali vo¬ dovodnih naprav. Skupnost občanov komune Cerknica je ta pereči problem ne¬ zadovoljive oskrbe s pitno vodo na predelu Rakeka in Cerknice pričela lansko leto razpravljati ob sodelovanju Lesn oi ndustri jskega komibinalta Bresta in Vodne skup¬ nosti Cerknica. Prvi razgovori so bild lansko leto februarja pri vod¬ nih strokovnjakih v Ljubljani, nadaljevali pa so se marca in ma¬ ja ob temeljitem ogledu vodovodne mreže in rezervoarjev vodovoda Cerknica—Rakek. Rezultat razgo¬ vorov lin ogleda vodovoda, ki je bil zgrajen pred 50. leti, je nare¬ kovala nujnost pristopa k rekon¬ strukciji z več etapami. Obstoječi cevovod je tne samo dotrajan, po¬ stal je tudi ozko grlo dotoka vode s premajhnim premerom cevovo¬ da, ki ga je treba zaradi tega v celoti izmenjati na 36 km dolgem omrežju. Rekonstrukcija, ki naj traja več let, zahteva seveda fi¬ nančna sredstva: nad 130,000.000 din. Rekonstrukcija I. etape zajema dodatek sedanjemu gravitacijske¬ mu toku vode iz studenca pod Slivnico manjkajočo količino vo¬ de v rezervoarje Ivanje selo, Ra¬ keka in Cerknice s pomočjo vod¬ ne črpalke iz potoka Cerkniščice nad žago , Lesnoindustrijskega kombinata BREST. Z dodajanjem vode na sekundo 10 litrov bodo doseženi pogoji delovanja vode v cevovodu od Cerknice dalje v dnevnem in nočnem času. Ni pa s tern rečeno, da je izvir vode iz studenca pod Slivnico v manjši količini, kakor je bil pred 50 leti, ko so tedaj zgradili vodo¬ vod in je bila oskrba s pitno vo¬ do nemotena vrsto let. Tudi se¬ daj in za nadalnjih 50 let je iz¬ vir Studenca pod Slivnico dovolj močan za oskrbo s pitno vodo na vsem sedanjem preskrbovalnem področju. Vode manjka samo za¬ radi iztrošenosti cevovoda, delni vzroki pa je seveda tudi ozek premer cevovoda, kajti potrošnja vode napram stanju pred 50 leti ali 25 leti je sedaj podvojena. Gospodarska podjetja in usta¬ nove porabijo letno nad 30.000 m 3 vode, zasebna gospodarstva nad 85.000 m 3 . Poleg gospodarskih podjetij, ki jih v prejšnjih časih ni bilo na tem področju oziroma ni bila poraba vode zanje, v se¬ danjem času porabijo podvojeno količino vode tudi zasebna gospo¬ darstva, ki si urejajo kopalnice, pralnice, sanitarije, WC na izpi¬ ranje, čistijo prevozna sredstva itd. V rekonstrukcijo vodovoda I. etape spada tudi novo omrežje cevovoda premera 100 mm od sta¬ re pošte do konca vrha naselja Peščenek v Cerknici, dalje ob ce¬ sti do novega zazidalnega okoliša »Videm« ter po celotnem naselju. Dela I. etape bodo znašala 37 mi¬ lijonov din. Lansko leto je zgra¬ jena stavba črpališča in cevovod iz potoka Cerkniščice v obstoječi rezervoar od stare pošte do konca Peščenka v skupna dolžini 1827 m. Ta dela so znašala 17,500.000 din, Po ukinitvi bivšega krajevnega odbora Cerknica so občani dne 6. 1. 1962 na zboru volivcev zbrali in izvolili 11. članski odbor, ki naj bi nadomestil bivši krajevni od¬ bor. Izvoljeni člani so si zadali nalogo, da bi nadomestili bivši odbor za svoje delo in način pri- lagodili današnjemu razvoju ljud¬ ske oblasti v zvezi z novo usta¬ vo. Na zadnjem zboru volivcev •pa so občani ponovno izvolili svet krajevne skupnosti. Ustanovili so kraievno skup¬ nost Jožeta Petrovčiča, imenova- Prta stanovanja za Skladno s splošnimi težnjami za rešitev stanovanjske krize in glede na nekatere uaodnosti, ki jih družba nudi graditeliem sta¬ novanj za tržišče, se je SGP Gra¬ dišče iz Cerknice odločilo pričeti letos spomladi s tako gradnjo na Rakeku. Na ta način bodo imeli naroč¬ niki stanovanj nekaj upoštevania vrednih ugodnosti. Predvsem bo omogočen kredit iz občinskega stanovanjskega sklada v višini SO -odstotkov vrednosti stanovania. Ostali del cene va bo naročniku kreditiralo gradbeno podjetje do predaje stanovanja v uporabo. In¬ vestitorji bodo tako razbreme- PTT Ljubljana je te dni uredilo na področju naše komune še eno direktno telefonsko linijo — Stari trg—Rakek. Do nedavnega je imela pošta Stari trg v glavnem dve liniji, preko Ribnice in Gra¬ hovega, Cerknice do Rakeka. De¬ lo je bilo zelo otežkočeno in so morali telefonski naročniki čakati potrebno pa je še 5,000.000 za do- vršitev montaže vodnih črpalk, električnega toka in plinskega klorinatorja. Delovanje črpalne postaje, ki bo dovajala vodo v sedanji gra¬ vitacijski sistem dotoka vode v obstoječe rezervoarje, se kot za- na po znanem predvojnem borcu za pravice delovnega ljudstva. Sestavila je svoj statut, katerega glavne naloge so: skrb za delovnega človeka, na¬ predek v stanovanjskem gospo¬ darstvu, pospešenje gospodarske, komunalne in socialne delavno¬ sti, pomoč zaposlenim ženam in družinam, vzgoja otrok, pomoč pri vzdrževanju komunalnih ob¬ jektov, ceste, ulice, kanalizacija, vodovod, pralnica, javna razsvet¬ ljava, nasadi, parki, igrišča, kopa¬ lišča, sodelovanje z drugimi orga- prodajo na Rakeku njeni različnih težav, ki so jih imeli pri dosedanjih gradnjah. Po že izdelanih načrtih bo SGP Gradišče gradilo na Rakeku de- vetstanovanjski blok in sicer na Partizanski cesti med novim blo¬ kom in Škocianovo trgovino. Gradnja bo končana do pričetka novega leta, za stanovanja pa se zanimajo Troovsko vodietie fskocian. združeno podjetie Jelke in Knninoservisa ter občinska skupščina. S takimi gradnjami bo podjet¬ ie kasneje nadaljevalo tudi v Cerknici in Loški dolini. -mad po več ur. Sedaj pa ima pošta Stari trg direktno telefonsko lini¬ jo do Rakeka, katere pošta ima direktno linijo z Ljubljano in Po¬ stojno. Na ta način so sedanje li¬ nije razbremenjene, telefonski naročniki pa hitreje dobijo vezo v zaželene kraje. S. B. časna rešitev predvideva v naj¬ krajšem času in s tem bo rešeno dolgoletno vprašanje, zakaj ni ia razpolago stalno vodo na Rakeku, Ivanjem selu, Uncu, Cerknici, Do¬ lenji vasi in Dolenjem jezeru. J. S. ni družbenega upravljanja, skrb za preventivno zdravstveno in hi¬ giensko službo, organizacija ukre¬ pov proti požarom in drugim nezgodam, skrb za gostinstvo, tu¬ rizem in podobno. Odbor se je sestajal po potrebi na rednih in izrednih sejah. Or¬ ganiziral je nekaj servisnih služb ter je deloval, kier se je poka¬ zala potreba. Odbor si je zadal lepe in velike naloge, toda vseh iz raznih vzrokov ni mogel, izpe¬ ljati tako kot je želel. Bile so razne ovire. Primanjkovalo je so¬ delavcev, ki bi hoteli sodelovati. Kritikov precej, a delavcev malo. Odbor ima v načrtu aradnjo tržnice, cestne tehtnice, skladišče za kurjavo, odvoz smeti, ureditev vodovoda, nujno potrebno mrli¬ ško vežico in podobno. Začeli smu z vreievaniem in okrasifviio trna., pa ie še merei ostalo v na¬ črtih. Odbor je sodeloval vri raz¬ nih. rtroslavah. zlasti v zvezi s kra¬ jevnim, odborom SZT)T,. Skrbel, ie za javno razsvetljavo in. kanaliza¬ cijo, pomaaal TUB in socialnim ustanovam. V zaJ.oar ima. krste, tako da tistih ni potrebno več iskati, takrat, ko so svnici nm.Ue- na naiboli vot.rebni tolažbe. S'--r- bi tudi. za žaganje, drv: v.uino hi. rabil ncvo motorno žano. Kot glavno nalogo si je odbor zadal, da zbere toliko sredstev, da se bo končno dokončala gradnja šolske stavbe. Odbor si želi bnlišega sodelo¬ vanja z občani. Krajevna skun- nost. doslej ni bila deležna ne¬ kakih dotacij, a sama ie gmotno podprla že večkrat ZB. šolsko mladino DPM. Glasbeno šolo. aa- silsko društvo ter sodeluje vsako let,n ob priliki pogostitve žena za njihov praznik. želimo, da bi novo izvolieni svet vsenovsod imel vodvoro ter da bi vsi občani sodelovali z mi¬ slijo: čim več dam sam skuimo- sti, toliko več bo dala skupnost meni. Krajevna skupnost Jožeta Petroviča v Cerknici Nova telefonska linija ★ GLAS NOTRANJSKE 4 - Pravni nasveti našim bralcem V želji, da bi naš list pomagal občanom, smo v tej številki pričeli objavljati tudi pravne na¬ svete. Tokrat smo objavili nasvete glede nekaterih primerov, za katere je dobro, da občani vedo, kako so pravno urejeni. V bodoče pa želimo, da bi bralci sami poslali vprašanja. VPRAŠANJE: Koliko obdelovalne zemlje lah¬ ko pridobi dedič z dedovanjem? ODGOVOR: Pri nas je z zakonom določena velikost kmetijskega zemljišča, ki ne sme presegati 10 ha obdeloval¬ ne zemlje. Tudi zakon o dedova¬ nju določa, da se z dedovanjem ne sme prekoračiti z zakonom do¬ ločena velikost kmetijskega zem¬ ljišča. V primeru, da podedovano zemljišče skupaj z dedičevim zemljiščem presega 10 ha obdelo¬ valne zemlje, postane presežek zemljišča splošno ljudsko premo¬ ženje. Dedič pa more v takem pri¬ meru Izbirati, katere parcele iz¬ med svojih in podedovanih bo pridržal zase, katere pa bo proti odškodnini po veljavnih predpisih Odstopil splošnemu ljudskemu premoženju. Dedič, ki ni kmetovalec in svo¬ jega zemljišča ne obdeluje sam, sme ob enakih pogojih kot kme¬ tovalec pridobiti največ 3 ha ob¬ delovalne zemlje. VPRAŠANJE: »Svojemu sinu sem z izročilno pogodbo izročil svoje posestvo, pridržala pa sem si pravico do¬ smrtnega uživanja ene sobe in preužitek. Potem, ko se je sin po¬ ročil, pa so med njim in menoj nastali prepiri, tako da bi želela Izročilno pogodbo preklicati? ODGOVOR: Izročilno pogodbo se lahko ob vsakem času razveljavi ali spre¬ meni z obojestranskim pristan¬ kom. V vašem primeru pa to ver¬ jetno ne bo možno. Ena stranka pa lahko razveljavi izročilno po¬ godbo tedaj, če je postalo skupno življenje neznosno, ali če druga stranka ne izpolnjuje svoje, iz pogodbe izhajajoče obveznosti. VPRAŠANjE: Kdaj se lahko zahteva zvišanje preživnine za otroka? ODGOVOR: Zvišanje preživnine se lahko zahteva ob vsakem času in sicer v primerih: a) če so se po prvot¬ ni določitvi preživnine izboljšale premoženjske in pridobitne raz¬ mere zavezanca preživnine, b) če so se poslabšale razmere drugega roditelja in če so se povečale otrokove potrebe. VPRAŠANJE: Kdo je lahko priča pri sestav¬ ljanju oporoke? ODGOVOR: Za sestavo kakršnekoli oblike oporoke se lahko pritegnejo sa¬ mo polnoletne osebe, ki jim ni odvzeta opravilna sposobnost. Ta¬ ke priče pa ne smejo biti z opo- ročiteljem v sorodstvu ali svašt- vu. Zato zakon o dedovanju na¬ števa take sorodnike ali svake, ki so: oporočiteljivi potomci, nje¬ govi sorodniki v stranski vrsti do vštetega 4. kolena, zakonci vseh naštetih oseb in končno še zako¬ nec oporočitelja. Posledica ude¬ ležbe nesposobne priče je neve¬ ljavnost oporoke, ker jo lahko iz¬ podbija vsaka zainteresirana ose¬ ba. Ne glede na to, kdo je opo¬ ročna priča, pa bo neveljavno do¬ ločilo oporoke, s katerim se kaj zapušča pričam, njihovim pred¬ nikom, jpotomcam, ibratom, se¬ stram ter zakoncem teh oseb. VPRAŠANJE: V kakšnem času zastarajo ter¬ jatve? ODGOVOR: Kot splošni zastaralni rok po zakonu o zastaranju terjatev ve¬ lja rolk 10 let. V tem času zasta¬ rajo vse terjatve, razen tistih, ka¬ terim zakon določa krajši rok. V enem letu zastarajo vse ter¬ jatve proti zasebnim gospodinj¬ stvom za dobavljanje električne¬ ga taka, plina itd., terjatve za ra¬ dijsko naročnino, za poštne in te¬ lefonske ter telegrafske usluge, ki se plačujejo v krajših razdobjih. V dveh letih zastarajo vse ter¬ jatve delavcev im uslužbencev iz delovnega razmerja, gospodarskih organizacij, obrtnikov in imetni¬ kov drugih poslovalnic za dobav¬ ljeno blago in opravljeno delo ali storitev, terjatve gostinskih pod¬ jetij in drugih oseb, za stanova- ■ Trgovsko podjetje »Škocjan«, ki je do sedaj doseglo zelo lepe rezultate pri modernizaciji trgov¬ skih lokalov, namerava tudi na- DOGRAJEN SAMSKI DOM NA RAKEKU Te dni so končali z zadnjimi deli pri novem samskem domu na Rakeku. Ker je investitor opravljal nekatera instalacijska dela sam, in to zelo počasi, se je gradnja nekoliko zavlekla. Stroški vseh del so nekaj nad 35 milijonov din. V spodnjih pro¬ storih je projektiran obrat druž¬ bene prehrane. Zgoraj je 12 sam¬ skih sob, kjer bodo dobili streho delavci. Poleg tega sta v stavbi tudi dve družinski stanovanji. LEPOTE GRČIJE NA RA¬ KEKU Nedavno predavanje pro¬ fesorja Franceta Habeta o svojih vtisih s poti po Gr¬ čiji, spremljano s številni¬ mi barvnimi posnetkj, je popeljalo obiskovalce med lepote Akropole, Aten in starodavne šparte. Klubska soba je bila do kraja zase¬ dena, čeprav večinoma le s šolsko mladino. Tako kvali¬ tetna predavanja, kot je bi¬ lo zadnje, bi lahko obiskali tudi starejši Rakovčani. -mad nje, hrano in druge storitve, ter¬ jatve oseb. ki se ukvarjajo za do¬ bavljene kmetijske in gozdne pri¬ delke, terjatve odvetnikov ter drugih samostojnih poklicev za opravljeno delo ali storitev. V treh letih zastarajo' terjatve, ki dospevajo v plačilo letno- ali v določenih krajših časovnih raz¬ dobjih. Prav tako zastarajo v treh letih tudi terjatve gospodarskih organizacij, obrtnikov im imetni¬ kov drugih poslovalnic, 'ki jih zbi¬ rajo iz blagovnih dobavnih po¬ godb o delu in stortivah, če se nanašajo na njihovo poslovanje ter na povračilo izdatkov, ki so nastali s takimi opravili. Nadalje zastarajo v treh letih tudi ter¬ jatve za plačilo za kupnine in najemnine. Enako tudi odškod¬ ninske terjatve in siicer od kar je oškodovanec zvedel za škodo in za tistega, ki je škodo povzročil, razen če je škoda storjena z kaz¬ nivim dejanjem. Zastaranje začne teči prvega dne po dnevu, ko je upnik imel pravico terjati izpolnitev obvez¬ nosti, nastopi pa, ko preteče zad¬ nji dan z zakonom določenega roka. prej vlagati sredstva v moder¬ nizacijo svoje prodajne mreže. ■ Podjetje ima že sedaj 3 samo¬ postrežne trgovine ter blagovni¬ co, katera je ena najboljših na podeželju. V planu podjetja pa je tudi dograditev blagovnice s sa¬ mopostrežbo v Starem trgu in preureditev obstoječe klasične prodajalne v Begunjah v moder¬ no samopostrežno trgovino. ■ S tem bo podjetje doseglo pov¬ prečje 3000 prebivalcev na eno samopostrežno trgovino, kar je daleč nad povprečjem v Sloveniji in Jugoslaviji ter v povprečju ne¬ katerih zelo razvitih evropskih držav. V primeru, da so terjatve ugo¬ tovljene s pravnomočno isodno odločbo ali sodno poravnavo, za¬ starajo ne glede na zgoraj nave¬ dene vselej v 10 letih. Posledica zastaranja je, da pre¬ neha pravica upravičenca terjati izpolnitev obveznosti. Po prete¬ ku z zakonom določenega roka upnik ne more uspešno terjati iz¬ polnitev obveznosti, če mu zave¬ zanec ugovarja zastaranje., K iz¬ polnitvi zastarane terjatve ne more sodišče zavezance prisiliti. VPRAŠANJE: Ali so starši odgovorni za škodo, ki jo povzročijo njihovi otroci? ODGOVOR: Otroci do 14 let ne odgo-varja- šteti, da so ga storili po lastni jo za škodo, ker se jim dejanje, ki je škodo povzročilo, ne mor;: krivdi. Ker za nastalo škodo ne odgovarjajo otroci, so- odgovorne za tako škodo osebe, ki so po za¬ konu odgovorne otroka nadzoro¬ vati, to je največkrat njihovi star¬ ši, vendar pa je za tako odgovor¬ nost odločilno, ali se da tako dcv- zročeno škodo pripisati njihovi krivdi, ker pomeni, da so starši krivi, da je otrok povzročil škodo (ga niso nadzorovali, da so mu dali na razpolago sredstva, s ka¬ terimi se lahko poškoduje ali po¬ dobno), skratka, če se izkaže, da so starši zanemarjali svoje dolž¬ nosti. Otroci starejši od 14 let, sami odgovarjajo za povzročeno škodo razen v nekaj izjemnih primerih. S Vzporedno z modernizacijo, »Škocjan« dosega tudi večjo pro¬ duktivnost. Pred petimi leti, ozi¬ roma v prvem letu svojega po¬ slovanja so imeli 299 milijonov prometa, v tem letu pa pričakuje¬ jo milijardo. IH Veliko .prednost samopostrež¬ nih trgovin nad klasičnimi, ugo¬ tovimo po podatku, da je prejš¬ nja klasična trgovina na'Rakeku imela 42 milijonov prometa (pro¬ dajala je tudi steklo in galante¬ rijo), nova samopostrežna trgovi¬ na pa 75 milijonov. Po drugi strani pa se je kvaliteta uslug ne¬ primerno izboljšala. M. M. Notranjost samopostrežne trgovine v Cerknici Modernizacija v trgovini GLAS NOTRANJSKE ★ 5 Nove cene za mleko in telefa nje, torej, da so zdrava, primer¬ nih telesnih oblik, skratka teleta, ki bodo napredovala in ne zasta¬ jala v razvoju ali celo zahirala. V iskanju poti, da bi kmetoval¬ ce čim bolj zainteresirali za vzre¬ jo telet, je kmetijsko zadrugo pri¬ peljalo do sklepa, da uveljavi no¬ ve odkupne cene za teleta. Po¬ stavljeni so tudi drugačni pogoji za odkup telet, posebno z ozirom na težo in primernost za nadalj¬ nje pitanje — in sicer: teleta v teži 120—150 kg a 370— 380 din, teleta v teži 105—120 kg a 330— 350 din, teleta izpod teže 105 kg a 300 din. Res je, kmeta'včasih sili tre¬ nutna situacija, da s prodajo te¬ leta pride čimprej do mleka, ali da potrebuje denar za poravnavo raznih dajatev, ali za zadovoljitev drugih nujinih potreb. Tudi v tem primeru bomo šli kmetom lahko na roko. N. pr., če bo imel kmet primemo, a še ne dovolj razvito tele za ritališče, on pa nujno po¬ trebuje denar in bi tele zato na vsak način rad prodal, bo lahko prejel največ za en mesec vna¬ prej 50 % akontacijo od vrednosti teleta, ki ga bo moral dorediti najmanj do naslednjega odkupa telet. Vsekakor se bo interes za vzre¬ jo telet pri kmetovalcih povečal z- ozirom na ugodnejše odkupne cene. Ne le to, povečal se bo tu¬ di interes za rejo krav molznic in večjo proizvodnjo mleka, ker je zagotovljena tudi višja odkupna cena 45 din za 1 liter mleka. Ta vzpodbuda je namenjena rejcem tudi zato, da bodo redili teleta Do septembra nova šola . PO DVOLETNEM ZASTOJU JE SGP GRADIŠČE ZAČELO Z NADALJEVANJEM DEL NA NEDOGRAJENI OSEMLETKI V CERKNICI. OBJEKT JE BIL DO 1961. LETA ZGRAJEN DO STRE¬ HE, ZA NADALJEVANJE PA JE ZMANJKALO SREDSTEV, ZA¬ TO SO DELA USTAVILI. PRED¬ STAVNIKOM OBČINSKE SKUP¬ ŠČINE JE USPELO DOBITI 30 MILIJONOV DIN, K CE!MUR PRISPEVA KRAJEVNA SKUP¬ NOST CERKNICA 20 MILIJO¬ NOV DINARJEV PODJETJE JE ZAGOTOVILO DOGRADITEV NOVE OSEMLETKE DO ZAČET¬ KA Šolskega leta, tako DA BO TEDAJ POUK ŽE V. NO¬ VIH PROSTORIH. MaD Kljub zimi je SGP Gradišče začelo z gradbenimi deli na šolskem poslopju. Okna so že vgradili, tako da bodo lahko delali tudi v hladnem vremenu in uspeli dograditi objekt do novega šolskega leta. prav do tiste teže in take razvi¬ tosti, kjer bo njih račun najbolj jasen. Razumljivo, da je interes kme¬ tijske zadruge, da si prizadeva dobiti v svoja pitališča le takšna teleta, ki bodo sposobna za pita- Nove cene za teleta in mleko so eden prvih korakov v smeri iz¬ boljšanja in povečanja staleža go¬ veje živine pri našem kmetu, ki je že tako drugače deležen kaj malo vzpodbud za svoj nadaljnji razvoj. JAM Varnost v prometu pozimi in varnost nasploh Pozimi se spremenijo prometni pogoji, praznuje se Silvestrovo, Pust in še marsikaj, poledica nam nagaja, ceste plužimo, posipamo s soljo in peskom. Prizadeta je tudi varnost v pro¬ metu, varnost nasploh pa je delno ogrožena s poledico, ki vpliva na hojo pešcev. V zvezi z novimi pogoji smo zaprosili za razgovor komandirja Postaje LM v Cerknici tov. Milek Antona, ki nam je rade volje od¬ govarjal na naša vprašanja. Tov. Mileka smo vprašali: 1. Kakšne so razmere na cestah v naši komuni sedaj, pozimi? Odg.: cestni promet je sicer sa¬ mo deloma otežkočen zaradi sne¬ ga, saj so cestne uprave pra vočaa- no poskrbele za pluženje cest, po¬ sipanje s peskom in za opozorila. Seveda so razmere na odprtih ce¬ stah mnogo ugodnejšp kot po na¬ seljih. Zlasti v naseljih so ceste še vedno pod »dilo«, svojega dela pa ni opravilo tudi večina hiš¬ nih svetov in lastnikov hiš, ki so dolžni očistiti sneg s pločnikov, prav tako pa tega niso storili upo¬ rabniki poslovnih prostorov, ztasti ne trgovci. Z. Kaj priporočate uporabni¬ kom prometa, posebej voznikom? Odg.: pešci naj bodo bolj oprez¬ ni, voznikom, motornih vozil pa priporočam, naj bodo predvsem trezni in naj imajo pravilno opremljeno vozilo za zimo. Nedo- voljna pazljivost največkrat bo¬ truje življenjskim in materialnim nezgodam, s čimer je gospodar¬ stvom prizadejana občutna škoda. Zlasti je potrebno, da šoferji po¬ zimi pozabijo na alkoholne pija¬ če, vsaj za čas, ko so na delu. 3. Kako ocenjujete prometne nesreče pozimi in posebej v 1964. letu? Odg.: pozimi so prometne ne¬ sreče bolj česte, vendar ne vedno zaradi nepazljivosti voznikov. Za¬ skrbljujoče je dejstvo, da so v letu 1964 primeri prometnih ne¬ zgod občutno številčno porasli, kar je bilo delno posledica raz¬ mer na cesti, posebno poledice. Potrebno pa je ob tem ugotoviti, da so nezgode lažjega značaja m bodo z normalizacijo razmer zi¬ me zopet padle. 4. Za nami je praznovanje no¬ vega leta. Kako ga ocenjujete z vaše strani? Odg.: razveseljivo je dejstvo,- da so silvestrovska praznovanja, minila zelo mimo in < zadržano. Javni red in mir ni bil moten, prav tako ni bil kaljen- nočni mir. Praznovanja so bila sicer primerno bučna in vesela, vendar v redu. Prav tako v dneh prazno¬ vanja ni bilo prometnih prekr¬ škov in nezgod. Želim vsem upo¬ rabnikom prometa srečno 1964. Tov. Mileku smo se za njegove odgovore v imenu naših bralcev zahvalili in se priporočili v bodo¬ če še za podobne razgovore, kar nam je tudi rad obljubil. I. U. REKLAMA IN KINO Več kot teden dni hodim na Rakeku mimo lepaka, ki s svo¬ jim estetskim videzom naravnost odvrača človeka od namere, da hi šel v soboto ali nedeljo gledat »Uzda na vratu«. In ta izobesek je visel še skoro ves naslednji te¬ den, ko bi morali lepaki vabiti že k novemu filmu. Ali res ni na Rakeku nikogar več, ki bi znal vsaj lepak spo¬ dobno napisati? In potem se ne čudimo, da hodijo v kino le še največji privrženci sedme umet¬ nosti! Priprave za turistično sezono Turistična sezona je sicer še daleč, toda priprave so v teku. Vr¬ sta nerešenih vprašanj in proble¬ mov je precej dolga ter terja ve¬ liko časa in dela. Ko bomo to brali, nam bo vsaj nekoliko bolj jasno, kaj bo z Cerkniškim jeze¬ rom. Naš cilj je, da bi ga usposo¬ bili za čimprejšnjo turistično eks¬ ploatacijo. Ni dvoma, da se bo cilj začel uresničevati, kolikor bi dosegli to, da bi umetno obdržali minimalno vodo v jezeru. Zave¬ damo se, da so kraški pojavi spe¬ cifična naravna čuda ter da še vedno niso raziskani. Namerava¬ mo pa le to: obdržati minimalni nivo vode okrog Otoka in v vznožju Javornika. To pa ni ne¬ izvedljivo. Ce pogledamo malo v preteklost, oziroma v zgodovino Cerkniškega jezera, ugotovimo, da je poprej večkrat bilo dalj časa pod vodo. V poznejši dobi pa so vršila nekatera dela v cilju iz¬ sušitve, ki pa se niso obnesla. Do¬ segli so le to, da obe poglobljene Karloviei močneje »srkata« vodo tudi pri manjšem nivoju. No, o tem bomo poročali po se¬ stanku s strokovnjaki, ki prouču¬ jejo Cerkniško jezero. Drag problem v vrsti nereše¬ nih vprašanj predstavlja Križna jama. Veliko je bilo napisano o tej jami, oziroma, o njenih red¬ kostih. Nepoučen obiskovalec te jame, ko vidi veliko in v najvač- jih skrbeh, da se mu nezanesljivi čoln ne prevrne v jezersko glo¬ bino, pluje po jezercih in pod¬ zemnem rovu do lepo zasigane Kalvarije, kjer se truden ustavi na kratek odmor. Utrujenost in divjina ter strah, da se ne bi znal vrniti nazaj, ga vleče nazaj. Videl pa pravzaprav ni nič! Stranski rovi, kristalna gora, Dežmanov rov, Matjažev rov, svetovno zna¬ ni Medvedji rov in drugi biseri te jame pa so še vedno ostali skrivnost. Ljubitelji narave, posebno pa podzemskega sveta (kateri je sve¬ tovna redkost) zahtevajo ureditev te jame za obiske. Zamerili nam bodo vsi radovedni turisti, koli¬ kor bomo ta »kraški biser« ali »jamo nad jamami« pustili tudi naprej v takem stanju. Začeti je z izdelavo načrtov (to se včasih zavleče tudi na daljši čas) ter po tem oziru možnosti programsko investirati v posamezne dele ja¬ me. Pričakujemo, da to ne bo mogoče takoj izvesti, toda z »mr¬ tve točke« pa moramo začeti. Snežnik je tudi ena redkost in nameravamo zaprositi za dodeli¬ tev v oskrbo in upravljanje. Va¬ riante, kako naj bi bil uporabljen za obiske ter tozadevni načrti še niso izročeni in napravljeni. Ko bodo le-ti končam, bomo zapro¬ sili, da naj grad odstopijo v upravljanje kakšni turistični or¬ ganizaciji. Razne izletniške točke, pred¬ vsem obstoj njih, pa je treba v najkrajšem času rešiti po pred¬ hodni temeljiti proučitvi. Enako velja za zgodovinske spomenike, katerih je na našem ozemlju mnogo. M. M. ★ GLAS NOTRANJSKE 6 (pisma kvuLcen Zbor volilcev v Starem trgu V petek, 17. januarja t. 1. je bil v Starem trgu zbor volivcev, ki so se ga polnoštevilno udeležili občani Starega trga. Na zboru so bili tudi predstav¬ niki naše občine: tov. predsednik Kavčič, šef gospodarskega odseka občine Cerknica tov. Tomič ter tajnik tov. Boris Svet. Z uvodnimi besedami je začel tov. Janez Volč. Pozdravil je vse prisotne in nam v kratkem pre¬ bral glavne točke, ki jih druž¬ beni plan predvideva. Kaj bomo gradili, kako bomo gradili in kje bomo dobili investicijska sred¬ stva. Za zadnje je bilo seveda veliko zanimanje in vprašanja so se vrstila eno za drugim. Najbolj boleč je bil seveda zo pet problem vodovoda, saj se o njem govori že desetletja. Druga tako boleča točka je bila naša oziroma je naša cesta. Nadalje je samopostrežna trgovina, Id jo gradi Trgovsko podjetje Škocjan, kjer bodo tudi stanovanja. Skrat¬ ka — vprašanja so deževala in diskusija jc bila zelo živahna. Tov. Kavčič nam je v uvodnih besedah prikazal polet našega go¬ spodarstva in porast gospodarske¬ ga kakor tudi narodnega dohod¬ ka. Nakazal nam je tudi pot naše občine, saj z nekdanje tipične kmetijske občine prehajamo v či¬ sto drugačno občino. To je indu¬ strijsko občino. Kot odgovor na vprašanje je tov. Kavčič v vseh ozirih napove¬ doval pozitivno rešitev. Vodovod se nam torej obeta in upamo, da bomo v kratkem času že začeli vodo točiti iz vodovodnih pip. Gradnja trgovskega poslopja se je začela in kar je razvidno iz po¬ jasnil, ki jih je dal tov. Avsec Jože, naj bi bila ta gradnja kon¬ čana do 29. novembra letos. Cesta se bo za enkrat uredila od Grahovega do Loža, ker cesto graditi tako kot so jo doslej, ne puste več. Upamo pa, da se bodo tudi na okraju kakor tudi na re¬ publiki spomnili na naš odsek, saj je Loška dolina kakor iudi cerkniška ena najlepših turistič¬ nih središč v Sloveniji. Ne samo kot turistično, ampak tudi kot središče partizanskega gibanja na Notranjskem. Veliko govorjenja je bilo glede stanovanj, saj vemo, kakšna sta¬ novanjska stiska je povsod ne pa samo pri nas. Tov. Krajčeva je pravilno po¬ vedala, da ne moremo dobiti uči¬ telja, če nimamo stanovanja. Mi¬ slim, da bi bilo treba tudi na pro¬ svetne delavce drugače gledati, ne samo na njihove počitnice itd. Mi razumemo, da se industri¬ ja mora graditi, toda, če ne bo učiteljev tudi šolanih in izobraže¬ nih delavcev ne bo. Vsepovsod se gleda, samo na šolo se polaga premalo pažnje. Kdo pa je ljudi sploh navadil pi¬ sati. Tudi na to moramo gledati. Po triurnem razpravljanju in di¬ skusiji se je zbor v zadovoljstvo vseh uspešno zaključil. RuM Kje se bomo poslej zbirali? Dolgo smo . sanjarili: »Ko bi imeli vsaj kakšno sobico, kjer bi se zbirali, plesali in gledali te¬ levizijo!« In nekoč pred leti siuo dobili na Rakeku klubsko sobo. Pečat nekdanjega skladišča ji je sicer ostal, pa vendar :mo bili srečni. Imeli smo sestanke. Pro¬ svetno društvo je kupilo televizor in vse prejšnje težave so bile po¬ zabljene. Pred dnevi pa je eksplodirala vest: združeno podjetje Kovino- servis in Jelka je kupilo Hladni¬ kovo hišo, kjer je klubska soba in jo bodo preuredili v svoje po¬ slovne prostore. Lepo! Lepo je, da naša podjetja rastejo in potrebu¬ jejo večje prostore. Toda, kaj bo sedaj z mladino, kje bodo poslej predavanja, knjižnica, sestanki, plesi itd? Že tako se zadnje čase ne moremo hvaliti s posebno raz¬ vitim družabnim življenjem, po¬ slej pa niti tega ne bo. Saj ni tre¬ ba dosti govoriti: preden bodo v klubski sobi zapela zidarska kla¬ diva, je treba vedeti in to za go¬ tovo, kje bo nova klubska soba! Ce pa tega ne bodo vedeli, po¬ tem imamo pa menda tudi mi pravico zahtevati, da nas ne vrže¬ jo na cesto. Predvsem bi radi čimprej vedeli, kaj imajo odgo¬ vorni v mislih glede klubske so¬ be ! Mladinec Na temo o »Zgodba o rokavicah« me je spodbudila, da se oglasim, čeprav nisem direktno prizadet. Oglašam se zaradi tega, ker je pod člankom podpisan Upravni odbor pevskega zbora Cerknica. Sam, kot član tega organa, nisem bil seznanjen o članku, niti ne vem na kateri izmed sej je bil ta članek sprejet in določen za objavo v občinskem glasilu. V primeru, ko gre za objavo v ime¬ nu organa, sem mnenja, da naj bodo s tem seznanjeni vsi člani tega organg, v nasprotnem pri¬ meru pa naj bo pač podpisan av¬ tor .članka. Ne nameravam se s tem po¬ glabljati v samo vsebino članka, rokavicah tudi nimam namena s tem spro¬ žiti javne polemike o zadevi, smatram le, da je potrebno jav¬ nosti pojasniti, kakšno je dejan¬ sko stanje ob objavi tega članka. Ni mi znano, kakšno je bilo sta¬ lišče Upravnega odbora zbora glede na predlog za objavo član¬ ka. Smatram le, da zadeva ni za¬ služila tako ostrega obravnava¬ nja, ker sem pa lastni presoji prepričan, da je bila v sami za¬ devi krivda obojestranska in kot taka vredna pobotanja ob samem nastanku. S tem nisem namera¬ val nikomur vreči rokavice. Ivan Urbas Več skrbi za človeka Marsikje je zapisano ali reče¬ no: »Potrebujemo kadre, mnogo kadrov!« Kadrov primanjkuje, kaj bi vse storili, če bi imeli do¬ volj sposobnih, šolanih ljudi, do¬ volj specialistov. In še in še. Mar je res tako? Ali je to re¬ čeno zaradi določenih konceptov podjetij, njih sodobnega, več ali manj hitrega razvoja ali morda zgolj zaradi planov, ki vse prene¬ sejo ali pač zato, ker je planira¬ nje strokovnih kadrov v »modi«. Zdi ise, da bo držala zadnja ugotovitev, sicer se ne bi zgodilo, da v naši komuni človek s kon¬ čano srednjo šolo tehnične stro¬ ke čaka na zaposlitev že več kot eno leto, vendar doslej brez uspe¬ ha. Čaka na usmiljenje birokra¬ tizma, zakaj diugače si ni mogoče razlagati za našo družbo skoraj nemogočega primera. Kdo je kriv za takšno ravnanje, za prazne obljube, za dolgotrajno trkanje na gluha ušesa, za upa¬ nje, za srečo, ki je nesreča? Kdo bo kriv za posledice nespametne¬ ga in nepremišljenega početja, komu pripisati razdor in neso¬ glasje v družini? Cernu sploh še šolanje, čemu toliko neprespanih noči, samopremagovanja, zataje¬ vanja in odpovedovanja? Za ko¬ ga ves vloženi trud in napor, pri¬ zadevanje za boljšo eksistenco? Pojavlja se kompleks manj¬ vrednosti, dvom v lasten uspeh in znanje v sposobnost, enakoprav¬ nost, dvom v pravico in ... živ¬ ljenje. Kdo je kriv? Vsi, prav vsi, ki dopuščamo, da smo odvisni od volje in razpoloženja posamezni¬ kov, od njihove samovolje po od¬ ločanju, od osebnih interesov in simpatij, od mnenj in sodb naj¬ vplivnejših in najodgovornejših! Doklej ? Popravimo, kar se popraviti še da, zakaj le tedaj bomo' lahko upravičeno itrdili, da je naša skrb namenjena človeku, da so vsi na¬ pori usmerjeni za njegovo In nje¬ govih otrok lepše življenje! Dokažimo in uresničimo to tr¬ ditev! —co USPELA Krajevna organizacija DPM je prišla na misel, kako olajšati skrb za otroke staršev, ki so po ves dan zaposleni. S pomočjo krajevne organizacije SZDL, ki je društvu odstopila svoj prostor, prispevala kurjavo in razsvetlja¬ vo, je društvo organiziralo popol¬ dansko varstvo otrok od 14. do 16. ure. To varstvo se je začelo 18. no¬ vembra 1963. Društvo hoče s tem varstvom pomagati ne samo star¬ šem ampak tudi otrokom. Tu iim je na razpolago lep, topel pro¬ stor, kjer se lahko nemoteno P O TEZA učijo. S tem jih odtrgamo od nji¬ hovega vsakdanjega potepanja. Tu se otroci navajajo na delov¬ ne navade in kar je najvažnejše, da se učijo in so vsak dan pri¬ pravljeni na pouk. Tudi starši v službi nimajo skrbi, saj vedo, da so otroci v toplem prostoru pod nadzorstvom. Nadzorstvo je pre¬ vzela tov. Mira Komel, ki zelo ve¬ stno in požrtvovalno vodi to de¬ lo. Trenutno, je v varstvu 35 šo¬ larjev vseh razredov. Čeprav to varstvo deluje le ma¬ lo časa, se uspeh v šoli že izbolj¬ šuje. RuM Drobne iz Kovinoplastike Lož H Na predlog odbora aktiva Zve¬ ze borcev je centralni delavski svet podjetja sprejel novo lestvi¬ co, po kateri bodo člani ZB preje¬ mali poseben dodatek. Do sedaj niso prejemali dodatka člani ZB, ki so imeli večje osebne dohodke od 28.000 din dalje. Po novi lest¬ vici pa bodo prejemali dodatek tisti, ki imajo manj ko dobrem mesecu so mnogi učenci popravili nega¬ tivne ocene. Toda, sedaj smo že na kraju in ne potrebujemo več pomoči! Mladinke, ki so vodile krožek, so prihajale ob določenem času v šolo, toda v razredu niso razen klopi in table našle nikogar. Krožki so tako propadli. Cel me¬ sec je vladala v razredu smrtna tišina. Učitelj matematike ni spraševal, torej — vse v najlep- šem redu. Bližati se je začelo pol¬ letje in z njim zopet ti nesrečni redi, med katerimi ni nikoli pri¬ manjkovalo negativnih ocen. Med učenoi ja zavladal preplah. Edina pot, kli pa jim tokrat ni mogla pomagati, je bila v krožku.. Zal, seveda je voda že tekla v grlo in mnogi učenci so se vtajali v mor¬ ju negativnih ocen. Na površje je priplavala ta nesrečna številka: ena. Dovolj o učenju! Mogoče so mladinci kje drugje dosegli lepše uspehe?! Kot povsod so tudi v starogr¬ škem mladinskem aktivu sestavili najprej načrt, ki vsebuje v večini le visokoleteče polete. To pa se po' navadi prihrani za konec, se¬ veda, če ne zmanjka časa. In kaj je v.statutu? Kot prva točka uče¬ nje. potem razne akcije, sodelova¬ nja na proslavah, razni krožki, prireditve, športna tekmovanja in na zaključku izlet, če si bodo pri¬ služili kaj denarja, Ibrez katerega še na drugi svet ne prideš. Se je teh obljub že kaj izpol¬ nilo? Pol leta je že mimo. Nekaj se je le mogoče? O učenju smo že govorili. Čeprav pravijo, da je mladi rod tako zelo brezbrižen in trdosrčen, je naše mladince globoko pretresla vest o tragediji v Skopju. Za svoje nesrečne brate v Makedoniji so zbrali nekaj šol¬ skih potrebščin in denarja. Prišel je občinski praznik. Mladinci so se nekaj dni potili na vzpetinah Loškega gradu, da so napravili kres, ki je zagorel zvečer pred praznikom. Tudi oddaja »Mikro¬ fon je vaš« ni potekla brez sode¬ lovanja starotrških mladincev. Letos je učiteljski zbor v Sta¬ rem trgu preobremenjen, zato je mladincem odmerjen le majhen del pozornosti. Želeli so ustanovi¬ ti dramski, literarni krožek, športne krožke ter krožke, ki bi bili pomoč pri učenju, o katerih smo se že pogovorili. Dramski krožek na šoli obstaja, športni so tudi še živi. Literarni krožek pa se nikakor ne more zbuditi. Je pač zima in je vse pogreznjeno 1 v globoko spanje, ni voditelja, ni materiala. Snega je res dovolj, vendar naši mladinci žive v to¬ lažbi, da zima ne bo še končana. Do marca 'bo tudi še sjmučarsko tekmovanje prišlo na vrsto. Bo¬ dimo potrpežljivi in upajmo v- vse to, saj je upanje pol življe¬ nja! Se preden se bo poslovila od nas Vesna, se bodo tudi mladinci začeli zavedati, da se njihovo šol¬ sko življenje bliža koncu. Z mno¬ gimi ljudmi se da marsikaj na¬ praviti, zakaj ne bi tudi mladinci osnovne šole Stari trg priredili kak »Vesela večer« ali »Pokaži kaj znaš«? Ce bomo na to vpra¬ šanje odgovorili z »da«, bodo tu¬ di naši bralci pravočasno obve¬ ščeni. Ali je delo organizacije na sta- rotrški šoli zadovoljivo? O tem ne bi razpravljali. Bralci bodo* na to vprašanje že odgovorili. Pripo¬ ročam pa vam, da vam pred očmi stojijo učenci zadnjega razreda osnovne šole, ki so komaj stopili v krog mladincev. Torej kritika ne sme biti preostra! Dijaški dom, Stari trg Marjanca Vukičevič, MOJ SPOMIN Jaz se najbolj spominjam, ko sem bila v Zagrebu. Tam sem vi¬ dela živalski vrt. V živalskem vr¬ tu sem videla 'Živah: medveda, ti¬ gra, leva, štorklje, opice in še druge. Telič Vladi, drugi razred osnovne šole, Stari trg RADA BI BILA UČITELJICA Jaz bi rada postala učiteljica v šoli, da bi učila učence: prvega, drugega, tretjega, četrtega, pete¬ ga, šestega, sedmega in osmega razreda. Tako bom učila v vseh razredih šole osemletke v Starem trgu v Loški dolini. Krašovec Nives, Drugi razred osemletke, Stari trg Razprava o statutu na »gradbišču« v teku Po dokaj obširnih pripravah smo v mesecu jar nnuarju pristopili na »Gradišču« k aktivni raz¬ pravi o temeljnem aktu delovne organizacije — statutu. Razprava ima značaj pogovora o najvažnejših smernicah, ki jih je postavil osnutek statuta v od¬ nosu na pravice in dolžnosti vsakega člana delov¬ nega kolektiva. Za vodenje razprave je imenovan posebni štab, ki svoje delo opravlja po posameznih delovnih enotah, kjer z manjšimi skupinami raz¬ pravlja, tolmači in zbira prispevke posameznikov, ki bodo pripomogli h kvaliteti statuta. Vsako de¬ lovno enoto bodo zadolženi člani štaba obiskali večkrat, najmanj trikrat. Vsa postavljena mnenja in pripombe bodo registrirali, jih posredovali or¬ ganom upravljanja in po upravičenosti tudi vnesli v sedanji osnutek. Predvidevamo, da bomo o dokončni potrditvi statuta odločali koncern meseca februarja, torej še pred pričetkom gradbene sezone, v kateri nas ča¬ kajo obilne naloge. Y. U. BREST CERKNICA — IZ KOLEKTIVA ZA KOLEKTIV Kontrolirati in pomagati Že od meseca avgusta deluje za vse podjetje posebna služba o kontroli bolnikov, ki so na bole¬ zenskem dbpustu. Ustanovili so jo z namenom, da tiste nediscipli¬ nirane bolnike, ki se kljub pre¬ ciznim zdravnikovim navodilom teh navodil ne pridržujejo, kon¬ trolira in jih tudi primemo kaz¬ nuje. Velikokrat se bolniki zadržuje¬ jo v javnih lokalih, delajo doma itd, in na ta način {prepreču¬ jejo čim hitrejše ozdravljenje. Kolektivu s takim ravnanjem zni¬ žujejo sredstva za osebne dohod¬ ke, ker mora kolektiv plačevati do 30 dni bolniškega stalcža. Ugo¬ tovljeno je, da je pri našem pod¬ jetju tri četrtine vsega bolniške¬ ga staleža, bolniki pa dobijo za zdravljenje do 30 dni. Vse tiste, ki služba kontrole dobi, da se ne pridržujejo zdrav¬ nikovih navodil, jih javi zdravni¬ ku in lc-ta mu od dneva, ko je bila napaka javljena, ustavi na¬ daljnje izplačevanje nadomestila osebnega dohodka. Sam kontro¬ lor pa lahko z odredbo ustavi izplačevanje nadometila osebnega dohodka tistim bolnikom, ki de¬ lajo doma ali kje drugje. Po izvršenih analizah se je v primerjavi z istimi meseci leta 1961 in 1962 bolniški stalež v me¬ secih leta 1963, ko deluje ta služ¬ ba, občutno znižal. Kontrolor redno obiskuje vse bolnike. V primerih, da se posa¬ meznim bolnikom zdravstveno stanje poslabša, da so ti bolniki potrebni takojšnje zdravniške po¬ moči, pa je kontrolor tako sta¬ nje dolžan javiti pristojnemu zdravniku in na ta način poma¬ gati zdravniku. O. J. Ansambel »Brestovih 6«\deluje v sklopu pevskega zbora Cerknica in ob materialni podpor ji sindikata Tovarne pohištva Brest Cerk¬ nica. Za Silvestrovo je zabaval udeležence novoletnega rajanja v domu TVD Partizan Noya vas na Blokah. Bo za pusta zabaval Cerkničane? Morda. Če/bo lastnik doma v Cerknici —• TVD Parti¬ zan — uvideven do prireditelja pustovanja, če bo, potem: nasvi¬ denje! GLAS NOTRANJSKE 9 NK Rakek za pomladanski del prvenstva Predvidoma bo začela prvenst¬ vena sezona v I. razredu NPL, kjer nastopa naše moštvo, v dru¬ gi polovici marca. Zaradi tega je bilo na občnem zboru NK Rakek sklenjeno, da se začne z rednimi treningi v telovadnici 7. januarja 1964. Treningi so za vse nogome¬ taše, člane in mladince vsak to¬ rek in četrtek ob 18. uri. Dose¬ danje treninge obiskuje povpreč¬ no 15 igralcev •kluba. Da ni ude¬ ležba večja, je vzrok v tem, ker je dvorana mrzla. Tudi sama ve¬ likost dvorane je ovira za inten¬ zivnejši in množičnejši trening. Z dograditvijo telovadnice pri šoli bo rešeno tudi to vprašanje in bo možno intenzivneje trenirati. S pripravami zunaj bomo začeli takoj, ko ne bo snega, s prijatelj¬ skimi tekmami pa konec februar¬ ja in v marcu. Nujno je, da se predi začetkom sezone odigrajo vsaj štiri tekme, na katerih bo tehnično^ vodstvo preizkusilo vse igralce, da bo v prvenstvenih tek¬ mah nastopalo najboljše moštvo. Predvideno je, da se odigrajo garnizoni JLA in eno ali dve tek- Jiaf U pamag^aCa ... V novem šolskem letu se je znova, toda s težavo, začelo delo¬ vanje našega telesno-vzgojnega društva »Partizan« v Starem trgu. Čeprav imamo težave z vzgojnim kadrom se je dvorana zopet na¬ polnila z otroškimi glasovi. Res samo z otroškimi. Do sedaj smo ustanovili le štiri oddelke: pio¬ nirji pod vodstvom tov. Trudna, starejše pionirje vodi tov. Mihel¬ čič, pionirke tov. Žnidaršič, mla¬ dinke pa poučuje tov. Mlakar. Na upravnem odboru TVD »Partizan« smo že mnogo razmiš¬ ljali o tem, kako bi vključili v naše vrste tudi ostalo delavsko mladino. Poskušali smo na vse načine, toda odziva ni. Imamo možnosti, da bi ustano¬ vili košarkarsko, odbojkarsko, namiznoteniško sekcijo. Toda ne moremo, ker ni zanimanja pri mladini. V dvorani stoje najraz¬ ličnejša orodja in iz dneva v dan pričakujejo mlade ljudi, da bi na njih preizkušali svojo moč in spretnost. Ugodna zaposlitev Zaradi povečanja svojih zmogljivosti želi Splošno grad¬ beno podjetje Gradišče Cerknica zaposliti večje število grad¬ benih delavcev. Zelo hitro bo možno pridobiti polkvalifika- cijo v zidarski ali tesarski stroki. Podjetje bo gradilo v vseh večjih krajih občine, tako da bo vsakdo zaposlen blizu svo¬ jega doma. Višina osebnih dohodkov je po učinku. Spreje¬ mamo tudi vajence. Prijavite se upravi podjetja! SLOVO OD LUKENJ Kalvarija naših šoferjev, ki se je doslej pričenjala na cesti v Loško dolino že v Grahovem, letos ne bo več zaslužila tega ime¬ na. Z 80 milijoni dinarjev, ki so že zagotovljeni bo asfaltni tepih prišel do Loža. To je debelejši sloj asfaltne mase, tak kot je se¬ daj samo skozi Rakek do bencinske črpalke. Tako bo letos občin¬ ska magistrala usposobljena za hitrejši in udobnejši promet. mad tekme z mladinci kluba, bližnjimi mi s klubi iz Primorske, kjer so vremenske razmere ugodne za zgodnji datum odigranja tekem. Na občnem zboru je bil imeno¬ van za trenerja za pridobivanje kondicije tov. Mitja Jenko, za treniranje tehnike pa Smodila Jaka. Smatramo, da bomo s-teni načinom dela prišli do boljših rezultatov. Predvidene so tudi en¬ krat tedensko in to ob četrtik tre¬ ning tekme, na katerih bodo so¬ delovali vsi igralci kluba, tudi oni, Id ne stanujejo na Rakeku. DA V pretekli sezoni je začelo moštvo NK Rakek s tekmami že v ča¬ su, ko je bilo igrišče še pokrito s snegom. Notranjski Snežnik — naravna znamenitost Na predlog republiškega sekre¬ tariata. za kulturo in prosveto in Republiškega sekretariata za ur¬ banizem, stanovanjsko izgradnjo in komunalne zadeve sta občin¬ ski skupščini občin Cerknica in Ilirska Bistrica sprejeli sklep, da se Snežnik zaradi naravnih lepot nad gornjo gozdno mejo proglasi za znamenitost. Dodeli se ga v varstvo zavodu za spomeniško varstvo SRS. Meja zavarovanega območja poteka v naravi po črti, ki jo označuje naravna meja med sub- alpskim bukovim gozdom in ob¬ močjem rušja. Na turističnih po¬ teh je meja označena z ustrezni¬ mi -znaki. Za naravno znamenitost razgla¬ šeno območje se razprostira po pobočjih Velikega in Malega Snežnika od nadmorske višine okoli 1450 m navzgor, meri 200 ha in zajema pas rušja, planinske trave in skalovit svet. Na zavarovanem območju je brez predhodnega dovoljenja za¬ voda za spomeniško varstvo SRS prepovedano vsako trganje in iz¬ kopavanje rastlin, dreves in gr¬ movja, kurjenje kresov, spre¬ memba oblike terena ter vsak poseg, ki bi bil kakorkoli v na¬ sprotju s cilji zavarovanja. Ta sklep je posebno razveselil prijatelje narave, ker je s tem dana garancija, da se naravne le¬ pote Snežnika ohranijo in da se je naša ožja domovina obogatila še z redkostjo, ki ima značaj po¬ samičnega rezervata. MaD Kadrovske spremembe pri Glasu Notranjske Ob začetku letošnjega leta je prišlo pri Glasu Notranj¬ ske do večjih kadrovskih sprememb. Za glavnega in odgo¬ vornega urednika je bil postavljen Dane Mazi z Rakeka. V uredniškem odboru pa so: Franc Tavželj, Slavko Berglez, Slavko Tomič in Milan Strle. Uredništvo si je s pomočjo Občinskega odbora SZDL zagotovilo tudi več dopisnikov. Tudi v tej številki uvajamo nekatere nove rubrike in upamo, da bodo naše bralce zanimale. Tako smo uvedli pravne nasvete, pisma bralcev in zopet nagradno križanko. Predvsem pa bi želeli od bralcev, da nam redno sporočajo, kaj bi si v listu še želeli in nam tudi pošiljajo svoje pri-i spevke. GLAS NOTRANJSKE 10 Nagradna križanka Kot vidite, smo zopet objavili nagradno križanko, ob kateri upamo, da si bodo belili glave tako mlajši kot starejši bralci. Ker so bile prejšnje križanke ze¬ lo priljubljene, bomo poslej v vsaki številki določili prostor na¬ gradni križanki. In še glede nagrad! Med pravil¬ nimi rešitvami bomo izžrebali tri nagrajence. Prvi bo dobil 2000 di¬ narjev. drugi 1000, tretji pa 500 din. Križanke pošljite do 13. ja¬ janskega izdelovalca violin, 40. bajeslovni prvi letalec, 42. krati¬ ca za ^navedeno mesto«, 44. hlap¬ ljiva tekočina, 47. derivat amo¬ niaka, 48. oče, 49. član slovenske Moderne, 51. začetnici iznajdite¬ lja dinamita, 52. nekdanje ime mesta Kalinin ob Volgi, 53. vnet¬ je šarenice, 55. desni pritok Kol¬ pe, 57. pričakovati. NAVPIČNO: 1. edini kraj z že¬ lezniško postajo v občini, 2. lepi mladenič v grški mitologiji, 3. član čebelje družine, 11. televi¬ zijski zasloni, 12. nestrokovnjaki, 17. pristanišče v Arabiji, 20. glas¬ bena sozvočja, 21. moško ime, 24. masa, materija, 25. grški bog son¬ ca, 28. glavni števnik, 30. grški bog vojne, 31. ime bivšega pred¬ sednika ZN, ki je umrl v letalski nesreči, 33. čast, 35. narava, 36. pokrajina jn mesto v Siriji, 38. televizijska naprava, 39. priimek narodnega heroja Dakija, 41. slap Savinje pod Okrešljem, 43. znani nuarja na naslov: Glas Notranj¬ ske, nagradna križanka, Cerknica. VODORAVNO: 1. veliki franco¬ ski dramatik (Jean- 1639—1699), 7. združenje kapitalističnih podjetij, 13. žlezna bula, 14. novi obrat lesnega kombinata Brest Cerkni¬ ca, ki je v pretežni meri mehani¬ ziran, 15. narodni ples, 16. začet¬ nici znanega slovenskega pesni¬ ka balad (»Anka«), 18. otočje v Atlantiku, 19. kraj v vzhodnem predelu Finske, 20. žitarica, 22. ta¬ ko in tako, vsekakor, 23. začet¬ nici starejšega slov. kmetijskega strokovnjaka in zadrugarja, 24. gospodinjska potrebščina, 26. nikalnica, 27. posušena trava, 29. atake, naskoki, 32. vrsta naših cigaret s filtrom, 34. igra na pr¬ ste, 35. inspiracija, 37. merska enota za papir, 39. začetnici pri¬ imka in imena znamenitega itali¬ prislov, ki pomeni »še,, tudi, nika¬ kor«, 4. starejša oblika veznika, 5. tuja kratica za številko, 6. po- steklina, lošč, 7. oziralni zaimek, 8. ime filmske igralke Gardner, 9. ljubkovalno žensko ime. 10. francoski revolucionar (Jean-Paul iz 18. stol.), 45. moško ime, 46. ve¬ liko rešeto, 48. Ober, 50. šivalna potrebščina, 52. glas trobente, 54. znak za kemični element, 56. kra¬ tica za »opus«. (D. U.) Naročite se na naš list! Ker bi radi pridobili čimvcč novih naročnikov in ker se mnogi bralci zanimajo, kje bi lahko naročili »Glas No¬ tranjske«, sporočamo, da pošljete naročila na naslov: Ob¬ činski odbor SZDL, »Glas Notranjske«, Cerknica. Celoletna naročnina je 560 din. Položnice za plačilo pol¬ letne ali celoletne naročnine boste potem dobili po pošti. Imena vseh novih naročnikov bomo poslej objavljali v posebni rubriki. Janez Rebec caanL Oceani, oceani, šumni silni velikani, med bregovi pretočeni, med solzami porojeni. Čas vekov je vaša tajna, glas grobov vihar preglaša. Bele ladje pogubljene — na obali črne žene. Oceani, oceani... melodija, src človeških tragedija, nad atoli pelikani. 111 n Sli S 111111 FEBRUAR Dne 1. februarja 1964, sobota, jug. film MAČEK POD ČELADO, ob 19.30. Dne 2. februarja 1964, nedelja, Špan. film LAŽNI ZAKON, ob 16 in 19.30. Dne 6 februarja 1964, četrtek, ruski film STAVA IN DEKLETA, ob 19.30. Dne 8. februarja 1964, sobota, franc, film TAKSI ZA TOBRUK, ob 19.30. Dne 9. februarja 1964, nedelja, angl. film USODNA CIGANKA, Ob 16 in 19.30. Dne 13. februarja 1964, četrtek, ital. film VSI DOMOV, ob 19.30. Dne 15. februarja 1964, sobota, mehiški film NEVIHTA NAD MEKSIKO, ob 19.30. Dne 16. februarja 1964, nedelja, mehiški film NEVIHTA NAD MEKSIKO, ob 16 in 19.30, Dne 20. februarja 1964, četrtek, ital. film AS ASOV, ob 19.30. Dne 22. februarja 1964, sobota, amer. film VSE ZA SMEH, ob 19.30. Dne 23. februarja 1964, nedelja, amer. film APARTMAN, ob 16 in 19.30. Dne 27. februarja 1964, četrtek, ruski Hlm VRSTNICE, ob 19.30. Dne 29. februarja 1964, sobota, amer. film TIGROV ZALIV, ob 19.30. »GLAS NOTRANJSKE« IZHAJA MESEČNO — IZDAJA GA OBČINSKI ODBOR SZDL CERKNICA — UREJUJE URED¬ NIŠKI ODBOR — GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK: DANE maži — Člani uredništva : FRANC TAVZELJ, SLAVKO BRGLEZ, SLAVKO TORNIC IN MILAN STRLE — TEHNIČNI UREDNIK: JANKO NOVAK — KOREKTOR: JANEZ LAVREN¬ ČIČ — TISK: CZP »KOČEVSKI TISK« KOČEVJE — LETNA NA¬ ROČNINA 240 DIN — ROKOPI¬ SOV IN RISB NE VRAČAMO