Celo livlfcnfe nepoHolf- V amerikanski kaznilnici je umrl pred kratkem Jesse Pomeroy, ki je preživel 60 let v jetniški celici. Pomeroyevi zločini so razburjali pred 60 leti mesto Boston v Združenih državah — enako kakor pred leti grozna zverinstva Kurtena v Diisseldorfu v Nemčiji in Leitgobovi umori žensk pred kratkem v Avstriji. Od obeli omenjenih morilcev se je razlikoval Pomeroy v toliko, da je zagrešil krvava dejanja s 14. letom. Prva zločinstva. Krog let-a 1870 so našli nedaleč od Bostona že napol mrtvega petletnega dečka, ki je bil privezan k drevesu. Ko so ga rešili, so videli, da je bil grozno pohabljen. Slično je šlo drugemu fantku. Oba poškodovana sta o zločincu le toliko lahko povedala, da nosi brado. Kmalu Sa tem je postal še en drug dečko žrtev pohabljenja in od tedaj niso upali pošiljati starši svojih otrok brez varstva v šolo. Izslectitev. Policija ni mogla odkriti nikake slodi za zločincem, dokler ni izpovcdal majhen od hudodelca trpinčen otrok, da ga je mučil že večji fant. Še lc ta izpoved je rodila v ravnatelju šole, ki je posedala sama več učencev in je bilo vse vzncmirjeno, sum, da mora biti od njegoyih šolarjev zločinec. Bil je lo gotovi Jesse Pomeroy, na katerega so bili vsi opozorjeni radi neusmiljenosti napram živalim. Celo svoje šolske so tovariše je mučil, kjer je le mogel. Ravnatelj je sporočil policiji svoja opazovanja. Sklenili so, da pokličejo v šolo otroka, po kojcga mnenju in zatrdilu se je spozabil nad njim fant in mu pokažejo vse učence. Ko je zagledal otrok grd in poživinjen obraz Pomeroya, je pričel na ves glas jokati ter zagotavljati, da je bil uprav ta. 141etnega lopova so zaprli. Iz zapora so ga poslali v poboljševalnico, ikjer bi naj preiskali zdravniki njegovo duševno stanje. Baš v tem zavodu se je pokazal hudoba od najboljše strani, ker je upal, da se bo le na ta način zopet osvobodil. Zdravniki so slednjič trdili, da je vsa' njegoya dosedanja hudobna dejanja pripisati prehodnemu duševnemu razdraženju. Že po enem letu so ga odpustili iz poboljševalnice. Novi zločin«. 1 Par tednov po izpustitvi je izginila 'devetletna deklica, ki je šla nakupovat za svojo mater. Od tedaj se otrok ni več vrnil. Pomeroyeva mati je bila lastnica trgovine s sukancem in drugimi bolj neznatnimi predmeti. Ko je vprašala policija na poizvedbi za izginulo deklico tudi v tem lokalu, je rekel Jessa, Isi je bil v trgovini, da je bila iskana tamikaj, je k^ipila sukanec in je taikoj odšla. Komaj par dni po izginutju dekletca so našli izven mesta strahovito do smrti razmesarjenega majhnega dečka. Obči sum se je obrnil na Pomeroya. Policija se je podala na njegov dom, kjer je izjavila mati, da loži bolan v postelji. Res so ga tudi- dobili v trdem spanju. Pod posteljo so zadeli na par oblatenih čevljev, kojih sled se je natančno krila z ono, katere je bilo vse polno krog fantkovega trupla. Lopova so zbudili, pa je prisegal, da ni bil na onem kraju. Zaprli so ga. Že par dni za tem je prodala mati trgovinioo in njen naslednik je odkril v kloti truplo tolikapj zaman iskane deklipc. <¦ Obsodba. Sodnik je obsodil Poraeroya na smrt na vešalih. Ker je pa pripadal guverner države oni stranki, ki se je trudila za odpravo smrtne kazni, je zavlačeval potrditev obsodbe teden za tednom. — Temu guvernerju cincarju je sledil drugi, zadeva je silila znova v ospredje. Ponovna obsodba je spremenila smrtno kazen v dosmrtno ječo. V kaznilnici. Mladostni zločinec je videl samo še eno rešitev — v pobegu. Z materjo, ki ga je redno obis'kovala, je izdelal načrt, da uteče. Mati je prosila ravnatelja kaznilnice, če bi slobodno poslala svojemu sinu udoben stol. Ustregli so njeni prošnji. Stol so natančno preiskali ter odkrili v naslonjalu pile in drugo orodje. Pozneje mu je poslala mati še kruh, v katerem je bilo vpečeno vlomilsko orodje. Čez eno leto je javil Pomeroy ravnatelju, da bo iznašel poseben svincnik, iki se sam špiči in za to rabi orodje. Ravnatelj mu je dal zaprošeno, saj je bil uverjen, da s takim orodjem si ne bo pomagal na svobodo. Razven tega so ga še natanko opazovali po dnevu; lopov se je trudil cele noči, da bi izkopal iz zaporne stene velik kamen. Neko noč je le čul paznik ropot in ga zalotil pri delu. Kaznje.nČa so prestavili v drugo celico, ikjer se je tudi lotil stene. Odik^a^mfii orftet-)e pojetiel, luknje je zamazal s prežvečenim kruhom in s papirjem. Cilj njegovega truda je bil: doseči plinsko cev, jo navrtati tako, da bi se celica napolnila s plinom. Nato je hotel plin užgati z užigalico, do katere se je bil dokopal, in eksplozija bi naj bila izkopala v steno veliko luknjo. V noči, ko bi naj bil njegov načrt uresničen, je prosil paznikr. •Ui ^i .cmel zastreti vrata celice z odt. ., '.;o- duje njegovim ocem luč s hodni/vt'.. In zgodilo se je to. Napolnil je celico s plinom. Ko jc že bil vsled udihavanja plina napol nezavesten, je prižgal vžigalico. Nastala je huda eksplozija, ki je 'raztrgala ter porušila celo steno. Paznika na hodiaku je pognal zračni pritisk po tleh. med ostalimi ikaznjenci je nastalo tako vznemirjenje, da so minule ure, predno ,se je celi zavod spet umiril. Pomcroy le ni mogel izrabiti priložnosti za pobeg. Brezzavestnega so ga našli v celici. V erii roki je držal zogljenelo šibico, v drugi od postelje odlomljeno n-ogo, katcro jc hotel rabiti na pobegu fcot orožje. Šestdeset let jc prebil ta človsk v ikaznilnici brez znakov poboljšanja. Še lc smrt mu je odprla vrata ječe.