Priročnik z naborom inovativnih ukrepov KAKO DO KOMPETENC ZA VEČJO SAMOSTOJNOST IN SAMOINICIATIVNOST OSEB Z MOTNJAMI V TELESNEM IN DUŠEVNEM RAZVOJU za vodje oseb z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, za delodajalce, za starše oz. skrbnike ter za vse podpornike, ki verjamejo, da smo šele drugačni popolni in da se tudi osebe z motnjami v telesnem in duševnem razvoju lahko aktivno vključujejo v delovne procese Projekt VKLJUČUJOČA ENAKOST - razvoj delovnih okolij za praktično usposabljanje ljudi z motnjami v telesnem in duševnem razvoju - sofinancira ga Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport. Publikacija je izdana v okviru Javnega razpisa za spodbujanje razvoja projektov zadružništva in socialne ekonomije 2023 - 2024. Priročnik Nabor inovativnih ukrepov predstavlja dokument splošnega programa dela z osebami z motnjami v telesnem in duševnem razvoju z namenom vključevanja v delovne aktivnosti pri različnih delodajalcih. 2 Priročnik z naborom inovativnih ukrepov KAKO DO KOMPETENC ZA VEČJO SAMOSTOJNOST IN SAMOINICIATIVNOST OSEB Z MOTNJAMI V TELESNEM IN DUŠEVNEM RAZVOJU Izdajatelj: Društvo Verjamem vate Oblikovanje: Kul dizajn, Klavdija Frelih s.p. Lektura: Društvo Verjamem vate Leto izdaje: Domžale, 2024 Elektronska izdaja Priročnik je brezplačen Način dostopa: www.verjamemvate.si, www.lup-jeans.com Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 207594243 ISBN 978-961-96767-0-7 (PDF) Kazalo vsebine Priročniku na pot � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � 6 Uvod � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � 8 Predstavitev namena in ciljev vključevanja oseb z motnjami v telesnem in duševnem razvoju v različna delovna okolja � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � 9 Namen projekta »Vključujoča enakost - razvoj delovnih okolij za praktično usposabljanje ljudi z motnjami v telesnem in duševnem razvoju«: � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � 9 Komu je priročnik namenjen � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � �10 Kako do večje samostojnosti � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � �10 PODROČJE 1: Vloga staršev in skrbnikov pri razvoju kompetenc oseb z MTDR � � � � � � � � �12 1.1. Pomen informiranja za starše . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 13 1.2. Sodelovanje staršev pri krepitvi veščin . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 14 1.3. Premagovanje stresa, ko zvišujete standarde otroka z MTDR . . . . . . . . . . . . . . . 15 1.4. STARŠI - PRIMER DOBRE PRAKSE: Alenka Žnidarič . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 16 PODROČJE 2: Usmerjanje in vodenje oseb z MTDR � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � �18 2.1. Priporočila vodjem, ki usmerjajo osebo z MTDR . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 18 2.2. Priporočila mentorjem v podjetju . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 19 2.3. Zaupnost podatkov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 19 PODROČJE 3: Karierni razvoj oseb z MTDR � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � 20 3.1. Zakonske osnove in predpisi vključevanja oseb z MTDR v delovne procese . . . . . . . . 21 3.2. Oblike vključevanja oseb z MTDR . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 22 3.3. Prilagoditev delovnega mesta osebi z MTDR . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 23 3.4. Poslovni model za delodajalce za aktivno vključevanje oseb z MTDR . . . . . . . . . . . 25 3.5. Karierni razvoj oseb z MTDR . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 25 3.6. Pregled dejavnosti/področij in predlogi, kje so priložnosti vključevanja oseb z MTDR v delovne procese . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 28 PODROČJE 4: Družbeni učinki na primeru društva Verjamem vate s statusom socialnega podjetja � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � 32 4.1. Upoštevanje smernic trajnostnega razvoja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 32 4.2. Društvo Verjamem vate s statusom socialnega podjetja – predstavitev delovanja in družbenih učinkov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 33 PODROČJE 5: Ukrepi za vključevanje in razvoj oseb z MTDR � � � � � � � � � � � � � � � � 36 5.1. Za lažjo vzpostavitev pomoči osebam z MTDR . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 36 5.2. Opis predlaganih ukrepov za vključevanje in razvoj veščin ter znanj oseb z MTDR . . . . 39 4 5.3. Primeri dobrih praks . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 41 PODROČJE 6: Etika vključevanja � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � 46 Lanova etika vključevanja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 46 Zaključek � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � 62 Koristne informacije in razni viri � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � 63 PRILOGE: OBRAZCI, ki pomagajo pri delu z osebami z MTDR in njihovem vključevanju v delovne procese: � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � 68 Zahvala � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � 83 5 Priročniku na pot S priročnikom, ki je pred vami, želimo nagovoriti k jasnejšemu razumevanju potreb in želja ljudi z motnjami v telesnem in duševnem razvoju. Glede na desetletne delovne izkušnje z ljudmi z motnjami v telesnem in duševnem razvoju lahko povem, da si v življenju želijo podobnih stvari kot vsi običajni ljudje. Prav tako namreč razmišljajo o družini, otrocih, o kakovostnem preživljanju prostega časa, o težavah, s katerimi se v življenju soočajo, o (z)možnostih za delo; in še bi lahko naštevali. Izmed naštetega so prav priložnosti (oz. manko le-teh) za delo tisto področje, s katerega so osebe z invalidnostjo bolj ali manj izključene. K temu doprinaša zakonodaja, ki še ni dovolj dobro implementirana v prakso, neupoštevanje etičnih načel ter naraščajoči individualizem v današnji družbi. Vse to so neizogibno dejavniki, zaradi katerih možnosti, kako jih vključiti v delovne procese, ostajajo nedorečene. Kar vodi v segregacijo invalidov v delovnem okolju. Nenazadnje tudi ljudje s prikrajšanostmi sanjajo o velikih stvareh, kot npr. na področju delovne poklicanosti, ki jo večinoma vsi nosimo v sebi – vendar jo moramo odkriti in nato razvijati. Če si torej vzamemo čas in jih pozorno spremljamo, lahko spoznamo, da imajo tudi osebe z motnjami v telesnem in duševnem razvoju določene potenciale, ki jih lahko s pravilnim pristopom ter v varnem, vključujočem, sprejemajočem okolju (še dodatno) razvijajo. Dati jim je potrebno le priložnost in – kar je najpomembneje – jim zaupati, da zmorejo. S tem jim pomagamo zadovoljevati potrebo po samouresničitvi, ki je ena izmed temeljnih potreb vsakega človeka. Da, tudi ljudje z motnjami v telesnem in duševnem razvoju jo imajo. Za razliko od drugih, so veliko prej zadovoljni in hvaležno sprejemajo vsak, še tako majhen napredek v svojem razvoju. Hvaležni so, da so lahko vključeni v družbo, delo ali nenazadnje v organizacijo, v kateri so našli svoj prostor. Njihova edina ovira je preprosto ta, da so velikokrat preskromni glede svoje lastne vrednosti, kajti družba jim ne priznava integritete. Razmišljanje o ljudeh z motnjami v telesnem in duševnem razvoju je na spodnjem seznamu prioritet. Tako ni potrebno navezati stika z njimi, izgovor pa je velikokrat v pomanjkanju izkušenj. Ne zmoremo pogledati v njih same. O tem ne želimo razmišljati, ker je njihovo vključevanje preveč kompleksno oz. mislimo, da se ne tiče nas. Potrebno je stopiti iz cone udobja in priznati njihovo enakovrednost v družbi. S tem se nam odpira nabor ukrepov, kar je tudi tema tega priročnika. Družbo popeljati na pot človečnosti tudi na področju dela, kar je vstopna točka v trajnostni razvoj organizacij. S takim pristopom se ne postavimo nad ranljivejše, rezultat pa sta njihovi socialna in delovna vključenost. Moč družbe se kaže tudi v sprejemanju različnosti njenih članov. 6 V razmislek: če se za hip postavimo v njihovo kožo - kako bi se počutili v primeru, da bi se rodili s telesno ali duševno okvaro? Kako bi se počutili, ko bi si nekaj želeli, pa ne bi imeli možnosti za uresničitev le-tega? Bi bili v stiski, postali otožni, občutili manjvrednost? V naravi človeka je tudi to, da potrebuje potrditve s strani družine, okolice, v kateri se giblje ter družbe v kateri živi. Priročnik je torej tudi vabilo: postanimo pozorni, ne spreglejmo sočloveka, omogočimo mu dostojno in kvalitetno življenje, tudi na področju delovnega vključevanja. Na vseh nas je, da ustvarimo prostor, ki bo vključujoč tudi za ranljivejše. V našem primeru za ljudi z motnjami v telesnem in duševnem razvoju. Podprimo jih pri vključitvi v delovna okolja, ki jim predstavljajo možnost praktičnega prikaza delovnih nalog in spoznavanje procesov v praksi. Naj vključitev ljudi z motnjami v telesnem in duševnem razvoju v delovno okolje predstavlja inovacijo na področju vključevanja invalidov. Zmorejo in od tukaj naj se širi glas! Potrebujejo zgolj priložnost! Vesna Goršek Direktorica društva Verjamem vate 7 Uvod Delo življenje plemeniti. Če smo vključeni v delo, nas to bogati, čutimo se koristne, spoznavamo, kaj vse zmoremo. Zapisano velja za vse, tudi za osebe z motnjami v telesnem in duševnem razvoju. Vsi se radi počutimo koristne. Na drugi strani je tudi vse več delodajalcev, ki želijo biti koristni v smislu delovanja kot družbeno odgovoren delodajalec. Kako torej pomagati osebam z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, da bi se lahko vključili v delovne sredine. Seveda to ni mogoče za vse, veliko pa je takih, ki bi bili, ob ustrezni podpori in višanju ustreznih veščin ter znanj, lahko vključeni v delovne sredine. Nekatere dejavnosti so seveda pri tem bolj ustrezne; tudi nekatera delovna mesta so taka, da je tako osebo mogoče lažje vključiti. Pri tem je zelo pomembno, da znamo prepoznati tako osebo, jo razvijati in seveda, ji pomagati pri iskanju ustreznega delodajalca. Pomembno je pomagati tudi samim podjetjem z informacijami in dobrimi praksami, in sicer kako bi lahko v delovne procese vključili tudi osebe z motnjami v telesnem in duševnem razvoju (v nadaljevanju MTDR). Ali celo soustvarjali delovna okolja ter delovna mesta za osebe s posebnimi potrebami. Motnje v duševnem razvoju so opredeljene kot lažje, zmerne, težje in težke. Ker v priročniku govorimo o osebah z motnjami v telesnem in duševnem razvoju nasploh, uporabljamo izraz motnje v telesnem in duševnem razvoju, ki se ne nanaša na določeno obliko motnje, saj je vsak posameznik edinstven in ga je kot takega potrebno tudi obravnavati. Več vključujoče družbe, poleg zagotavljanja dostojanstva in enakopravnosti, varovanja naravnih virov in podnebja našega planeta za prihodnje generacije, zagotavljanje uspešnega in izpolnjujočega življenja v sožitju z naravo, spodbujanje miroljubne in pravične družbe, pa je tudi med EU kazalniki ciljev trajnostnega razvoja za Slovenijo. Social Firms Europe CEFEC - Evropsko združenje za socialna podjetja pa v svojem več kot tridesetletnem delovanju, kot edina mreža za socialna podjetja v Evropi, vzpodbuja kreiranje delovnih mest za vse invalide in druge ranljive skupine. Izvajanje programov in izobraževanje kadrov, ki so predstavljeni v tem priročniku, bo v pomoč vsem zaposlovalcem, ki bodo z dejanji in ne samo z besedami, živeli resnično vključujočo družbo s tem, da ponudijo priložnost osebam z MTDR. V priročniku uporabljamo moško slovnično obliko, uporabnik / varovanec / mladostnik in sicer kot nevtralno obliko za osebe moškega in ženskega spola. Lokalna in globalna skupnost potrebujeta spremembe. Zato so potrebni novi poslovni modeli naše skupne prihodnosti. Da pa k temu lahko prispevajo vsi, je potrebno, da so v družbo vključeni tudi šibkejši členi družbe, kot so osebe z MTDR. Kajti ko krepimo šibkejše člene, smo vsi močnejši in le skupaj krepimo celotno družbo. 8 Skozi priročnik spremljamo resnično zgodbo Lana, mladostnika z motnjami v telesnem in duševnem razvoju ter njegove mame Alenke. Lanova vključenost v Društvo Verjamem vate mu pomaga pri dvigovanju njegovih kompetenc in s tem tudi zaposlitvenih možnosti. Tudi Lan je del potovanja po sodobnih izzivih človečnosti. V sklepnem poglavju, z naslovom Lanova etika vključevanja, nam ob etičnih, pravnih in političnih razsežnostih vključujoče enakosti razkriva svoje potrebe in želje po enakih možnostih za vključevanje v delo in družbo. Z vsako osebo z MTDR, ki ji z možnostjo zaposlitve ali vključenosti omogočimo enakopravnejše sodelovanje v družbi, obogatimo delovno okolje, lokalno skupnost in posledično tudi svet z novimi spoznanji o srčnosti in drugačnosti. Predstavitev namena in ciljev vključevanja oseb z motnjami v telesnem in duševnem razvoju v različna delovna okolja Vključitev oseb z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, v njim prilagojena delovna okolja omogoča, da se zaradi možnosti opravljanja različnih delovnih aktivnosti počutijo samostojnejše in del delovnih ekip. Zavedajo se, da tudi oni sami prispevajo k doseganju rezultatov v organizaciji, v katero so vključeni. Korist je seveda tudi za državo, saj se na način vključevanja oseb z MTDR razbremeni socialne transferje oz. državno blagajno. Ko govorimo o vključujoči družbi, je potrebno ves čas iskati možnosti in priložnosti, kjer lahko v praksi udejanjimo nove pobude. Delovna okolja so prav gotovo ena izmed takšnih možnosti. Namen projekta »Vključujoča enakost - razvoj delovnih okolij za praktično usposabljanje ljudi z motnjami v telesnem in duševnem razvoju«: • razvoj novih možnosti zaposlovanja oz. socialne vključenosti in reintegracija oseb z motnjami v telesnem in/ali duševnem razvoju, • vplivati na večjo socialno vključenost oseb s posebnimi potrebami, • prispevati k razvoju podpornega okolja med institucijami, ki skrbijo za obravnavane osebe in trgom dela za opolnomočen vstop ciljne skupine na trg dela, • iskanje sinergij z več deležniki, kot npr. izobraževalnimi institucijami, knjižnicami, društvi, zavodi, nevladnimi organizacijami, domovi za starejše…, ki lahko pomagajo pri ozaveščanju javnosti in vključevanju oseb z MTDR, • s primeri dobrih praks vzpodbujati iskanja novih možnosti in priložnosti za zaposlovanje in vključevanje oseb z MTDR. 9 Komu je priročnik namenjen 1. Namenjen je vsem, ki se v svojem življenju ali pri delu srečujejo z osebami z motnjami v telesnem in duševnem razvoju ter se zavedajo, da je za uspešno vključevanje teh oseb v družbo ali v delovne procese nujno, da imajo te osebe vso podporo. Tako bodo le-te čim bolj samostojne, samoiniciativne, bolj zaposljive oz. se bodo lažje vključile v delovne procese. 2. Tistim, ki te osebe vodijo v dnevnih centrih, delovno varstvenih centrih, staršem in skrbnikom teh oseb. Namenjen je projektnim in strokovnim vodjem, ki preko raznih javnih razpisov skrbijo za te osebe in jih nato pripravljajo najprej v fazi višanja samostojnosti pri vsakodnevnih osebnih opravilih in nato v fazi, ko se take osebe lahko vključijo v delovne procese. 3. Delodajalcem, ki delujejo družbeno odgovorno in imajo na voljo taka delovna mesta, na katerih se osebe z MTDR lahko vključijo v delovne procese. 4. Staršem/skrbnikom, ki s pravilno vzgojo taki osebi pomagajo, da bi bila, ko odraste, čim bolj samostojna. 5. Namenjen je tudi predstavitvi družbenih učinkov zaposlovanja takih oseb in trajnostnemu razvoju. Priročnik je koristen za vse, ki skrbijo za osebni razvoj oseb z MTDR (dnevnim centrom, izvajalcem osebne asistence, osebnim asistentom po Sloveniji, zaposlitvenim in varstveno- delovnim centrom, pristojnemu Ministrstvu, pa tudi podjetjem in nevladnim organizacijam, ki si želijo v svoje delovne sredine vključiti osebe z MTDR), kadrovskim strokovnjakom, svetovalcem na zavodih za zaposlovanje ter uporabnikom in njihovim staršem. Pa tudi ostalim različnim ustanovam, društvom, zavodom, socialnim podjetjem, občinam in drugim javnim ustanovam, ki lahko širijo glas o dobrih praksah in s tem omogočajo osebam z MTDR zaposlovanje in vključevanje v družbo. Kako do večje samostojnosti Za vse zaposlene velja, da svoje delovne zadolžitve uspešno opravljajo, če so ustrezno motivirani, če imajo ob vstopu v delovni proces ustreznega mentorja in če imajo v rani mladosti podporo svojih staršev ali skrbnikov, ki jih spodbujajo in od jih pričakujejo čim več samostojnosti. Prav nič drugače ne velja za osebe z motnjami v telesnem in duševnem razvoju. V kolikor imajo ob sebi starše, ki jih že v rani mladosti spodbujajo, da iz dneva v dan višajo svoje lastne standarde. Če jih spodbujajo, da bi bili pri vsakodnevnih opravilih čim bolj samostojni, so posledično samostojnejši, ko se vključijo v delovne procese. Ko pa se vključijo v delo, je zelo pomembno, da imajo ob sebi usposobljene in razumevajoče mentorje, ki jim pomagajo pri vključevanju. Podjetja imajo za zaposlovanje invalidov predpisane kvote. Da pa bi podjetja postala družbeno odgovorna, in ne bi le sledila zahtevam kvot ali plačevala denarnega nadomestila za preseganje 10 zaposlovanja oziroma sledila nagradi, če presegajo kvoto zaposlenih invalidov, pa bo potrebno še bolj vzpodbujati širši družbeno gospodarski dogovor in omogočati vzpodbude za zaposlovalce oz. tiste, ki lahko vključijo osebe z MTDR v svoja okolja. V praksi je na tem področju veliko možnosti za izboljšavo, saj se pri vključevanju ali zaposlovanju oseb z MTDR pojavljajo različne prepreke, ki ovirajo možnosti za vključitev ali zaposlitev. S tem priročnikom skušamo vzpodbuditi razmislek o novih priložnostih, hkrati pa pokazati na dobre že obstoječe prakse. Zaposlovanje invalidov in še posebej zaposlovanje ali vključevanje oseb z MTDR potrebuje širšo gospodarsko in državno podporo. Le tako so namreč v praksi lahko vzpostavljeni izvedljivi pogoji za zaposlitev ali vključitev ter posledično večja samostojnost za ljudi z motnjami v telesnem in duševnem razvoju. Oznaka invalidnost ali tudi oznaka motnja v telesnem in duševnem razvoju je zelo splošna. Za vsako osebo s to oznako pa se skriva oseba s svojo edinstveno zgodbo. S podporo, kot je zapisana v tem priročniku, lahko poiščemo posamezniku mesto, kjer bo lahko po svojih najboljših zmožnostih vključen v delo in družbo ter s tem dodal košček svoje edinstvenosti v sestavljanko življenja. 11 PODROČJE 1: Vloga staršev in skrbnikov pri razvoju kompetenc oseb z MTDR „Ravnaj s človekom, kakršen je, in ostal bo, kakršen je. Ravnaj s človekom, kakršen bi lahko bil in moral biti, in postal bo tak, kakršen je lahko in bi moral biti«, je vedel že Goethe.“ Vloga staršev je pri vključevanju oseb z MTDR v Dobro je vedeti, kako sploh motivirati svojega delovne procese zelo pomembna. Priporočljivo otroka, kako ga spodbujati, kakšna dela mu je, da starši oziroma skrbniki svoje otroke, ki nalagati. Kako mu povedati, ko z doseženimi imajo motnje v telesnem in duševnem razvoju rezultati starši niso zadovoljni. Pa tudi, kako (seveda odvisno od stopnje motnje), že v rani motivirati samega sebe, kot starša, da se bo to mladosti pripravljajo na to, da bodo ti otroci, preneslo tudi na lastnega otroka. ko odrastejo, v vsakodnevnem življenju čim bolj samostojni. Priporočila UNICEF-a navajajo, da je ključna skrb za duševno zdravje vseh otrok, da V kolikor je ta samostojnost razvita, se bo to jim prisluhnemo, jih vzpodbujamo in jim preneslo tudi pri vključevanju take osebe v zagotovimo, da je dobro in varno, da delijo svoje delovne sredine. Ko ti otroci odrastejo in so v misli in občutke. Starše otrok s posebnimi domači oskrbi, pa je seveda tudi pomembno, potrebami pa usmerjajo, da se namesto na da starši še naprej krepijo kompetence, ki pomanjkljivosti osredotočijo na močne plati vključeni osebi omogočajo lažje vključevanje otroka. Vsak otrok s posebnimi potrebami ima v delovne sredine. Veščine in znanja otrok so tudi svoje sposobnosti in močne plati, ki jih namreč drugačna v rani mladosti, kot nato, ko je mogoče uporabiti tako, da z njimi podpre ti otroci odrastejo. šibkejše sposobnosti (M. Samms-Vaughan, 2024). Prav enako velja tudi za osebe z MTDR. Da bodo imeli starši pri razvoju veščin svojih otrok, ki so pomembne za opravljanje delovnih zadolžitev, dobre rezultate, je dobro, da najprej poskrbijo za razvoj svojih lastnih veščin. 12 1.1. Pomen informiranja za starše soočajo njihovi otroci in starši sami. V tem priročniku so med koristnimi informacijami in V preteklosti so se raziskave osredotočale na viri navedene številne povezave, ki so v pomoč negativne reakcije družin ob rojstvu otroka pri iskanju ustreznih informacij. z invalidnostjo, sedaj pa se več pozornosti posveča uspešnim odzivom družin ob takšnem Pomoč in podpora dogodku. Poudarja se pozitivno spoprijemanje družin z invalidnostjo, sprejemanje le-te in Na voljo so podporne skupine, društva in razumevanje ter povezanost partnerjev in različne ustanove. Za starše je zelo pomembno, razumevanje družine, ki ob takem dogodku da se povežejo v podporne skupine, kjer lahko ni žrtev temveč enota, ki se v tem procesu delijo izkušnje, se povezujejo in učijo drug od prilagaja. K temu pa pripomorejo tudi ideje o drugega. Na voljo so individualna svetovanja, integraciji invalidov v družbo in priznavanje kjer psihologi, specialni pedagogi, zdravstveni pomembnosti vloge, ki jo imajo starši (Isack ali socialni delavci, terapevti in zdravniki lahko Kandel & Joav Merrick, 2007). Za starše je nudijo individualno podporo. Takšna čustvena zelo pomembno, da so sami proaktivni, podpora ter nasveti dajejo staršem občutek, se opolnomočijo, nenehno izobražujejo da niso sami. in iščejo vse informacije, ki so na voljo. V pomoč staršem navajamo naslednje Krepitev kompetenc usmeritve: Starši potrebujejo veliko specifičnih veščin, Aktivno vključevanje v različne aktivnosti kot na primer metode komuniciranja, uporaba različnih tehnologij, obvladovanje vedenjskih Starši, ki so aktivno vključeni v terapije in izzivov, nasvete glede različnih pripomočkov… šolske aktivnosti otrok, lahko neposredno Strokovnjaki z različnih področij lahko spremljajo napredek in sodelovanje pri učenju pomagajo staršem prepoznati njihove lastne otrok. Ključno je, da starši aktivno sodelujejo moči in sposobnosti ter tudi uspehe, ki so pri vseh pomembnih odločitvah glede jih že dosegli. Ko ostanejo brez odgovorov izobraževanja in zdravstvene oskrbe otrok. kako naprej, je potrebno poiskati pomoč pri strokovnih delavcih, da jih ti usmerijo k Izobraževanje in informiranje pravim rešitvam. S tem, ko razvijajo lastne kompetence, lahko bolj kakovostno pomagajo V Sloveniji so na voljo strokovne ustanove, pri napredku tudi osebam z MTDR. zavodi, društva, izobraževalne institucije, ki nudijo izobraževanja in delavnice, kjer Povezovanje s skupnostjo se starši lahko naučijo več o specifičnih potrebah svojih otrok, o obvladovanju stresa, Povezovanje z družinami, ki se soočajo s komunikacijskih tehnikah ter o pravicah in podobnimi izzivi, je ključnega pomena, zato storitvah, ki so jim na voljo. Na voljo je več je pomembno spodbujati takšno povezovanje, različnih virov, veliko jih je brezplačnih kot saj lahko pomaga pri občutku pripadnosti na primer: spletne strani ministrstev, CSD, in zmanjševanju izolacije. K temu lahko NIJZ, zdravstveni domovi, URI SOČA, Zavod pripomore tudi organizacija dogodkov in za zaposlovanje, različni inštituti, dostop aktivnosti, kjer se lahko družine srečujejo, do literature v knjižnicah, spletne strani ali izmenjujejo izkušnje in se podpirajo. kontakti društev, ki lahko staršem pomagajo razumeti in obvladovati izzive, s katerimi se 13 Čustvena podpora okolje, so zelo pomembne socialne veščine. Vendar pa so osebe z MTDR premalokrat Redno priznavanje napora, ki ga starši vlagajo aktivno vključene v prostočasne aktivnosti, v skrb za svoje otroke in v priznavanje njihovih čeprav je dokazano, da so ravno te ena od uspehov, lahko občutno pripomoreta k dvigu uspešnih strategij učenja in razvoja socialnih samozavesti, zato sta zelo pomembni pohvala veščin. Zaradi občutka izključenosti se te in priznanje. Pohvalo in priznanje se lahko osebe raje ukvarjajo z dejavnostmi, kjer so starši naučijo dati tudi sami sebi. Prav tako sami ali zgolj pasivno sodelujejo (Eratay, 2013). je pomemben sočuten odnos, razumevanje Da starši vzpodbujajo prostočasne dejavnosti in nudenje čustvene podpore ter sočutja, ko je pomembno, da vztrajajo pri vključitvi otroka starši doživljajo stresne in težke trenutke. v različne aktivnosti, kjer imajo možnost Družina, širše sorodstvo, prijatelji in sodelavci socialnega stika in ki jih seveda zmorejo ter so ter lokalna skupnost so lahko velika opora. jim v veselje. To so lahko na primer dramsko- gibalne terapije, ukvarjanje s hortikulturo, Praktična pomoč obiskovanje tečajev joge. Staršem je mogoče nuditi pomoč pri vsakodnevnih opravilih kot so prevoz otrok, Krepitev prilagodljivosti in potrpežljivosti varstvo ali domača pomoč, kar lahko zmanjša Potrpežljivost je zelo pomembna za stres in njihovo obremenitev. Potrebno pa jim obvladovanje vsakodnevnih izzivov. Staršem je nuditi tudi pomoč pri dostopu do finančnih so lahko v pomoč naslednje strategije: podpor in subvencij, ki so namenjene družinam z otroki s posebnimi potrebami. • Določite jasne meje, da otroci vedo, kaj se od njih pričakuje in kakšna so pravila Starši otrok z MTDR postanejo bolj igre. Pri tem je ključno, da ste dosledni, samozavestni in so se sposobni spoprijemati saj doslednost pri izvajanju pravil in s številnimi izzivi, ki jih srečujejo na svoji pričakovanj pomaga otrokom razumeti, poti - če čutijo, da niso sami in da jim je na kaj pomeni potrpežljivost. voljo pomoč. Staršem je včasih težko prositi za pomoč, zato se je potrebno naučiti tudi • Dober zgled, saj se otroci učijo tega. Pomembno je tudi, da ne pozabijo na z opazovanjem. Če starši kažejo skrb zase, da si redno vzamejo čas za počitek, potrpežljivost v različnih situacijah, se sprostitev in aktivnosti, ki so jim v veselje, da s tem tudi otroci učijo biti potrpežljivi. ohranijo ravnotežje in se izognejo izgorelosti. Pri tem je izjemnega pomena graditev zaupanja in sprejetosti. Govorite tudi o Pripravo otroka z MTDR, da bo lahko aktivneje svojih občutkih in razložite otrokom, kako vključen v družbo in morebiti tudi v delovni se vi soočate s situacijami, ki zahtevajo proces, sestavljajo različne aktivnosti. Nekaj potrpežljivost. od njih jih navajamo v nadaljevanju. • Pomagajte si z igrami in aktivnostmi, kot so sestavljanke ali igrače, ki zahtevajo 1.2. Sodelovanje staršev pri krepitvi sestavljanje. Na voljo so tudi digitalne igre, ki so lahko v pomoč. veščin • Različne priložnosti, ko je potrebno čakati Krepitev socialnih veščin v vrsti, lahko uporabite kot trenutke za učenje in seveda ne pozabite pohvaliti Da se oseba z MTDR lažje vključi v delovno otroka, ko pokaže potrpežljivost. To lahko 14 okrepi njegovo vedenje. Tudi uporaba urnik lahko pomaga zmanjšati stres in majhnih nagrad, kot so nalepke ali izboljšati predvidljivost. Osebi z MTDR dodatni čas za igro, so lahko spodbude za pa omogoča boljšo orientacijo v času in potrpežljivost. organiziranost. • Pomagajte otroku pri obvladovanju • Postavljanje mej: učenje postavljanja čustev. To so lahko dihalne vaje, kjer jasnih in konsistentnih meja ter naučite otroka preprostih dihalnih vaj, pričakovanj pomaga pri obvladovanju ki mu lahko pomagajo, ko se počuti vedenja otrok in ohranjanju reda. nestrpnega. Vzpodbujajte govorjenje o čustvih, kjer otroku pomagajte prepoznati • Aktivno poslušanje otrokovih potreb in in izraziti njihova čustva na konstruktiven želja: to lahko zmanjša frustracije. način. • Majhni koraki: postopno uvajanje • Pomembno je, da izzive postopoma sprememb in postavljanje manjših ciljev povečujete. Začnite z majhnimi koraki lahko pomaga pri obvladovanju situacij in in s kratkimi obdobji čakanja, ki jih povečuje uspeh. postopoma podaljšujte. Postopno • Praznovanje napredka: redno priznavanje povečujte zahtevnost nalog, ki zahtevajo in praznovanje majhnih dosežkov in potrpežljivost. napredka krepi pozitiven odnos in • Pomagajte si s pripovedovanjem zgodb, potrpežljivost. ki imajo moralne nauke o potrpežljivosti • Sodelovanje s strokovnjaki: redni posveti in uporabo metafor, kot je na primer rast s strokovnjaki, kot so specialni pedagogi, drevesa, ki potrebuje čas, da zraste, da terapevti in zdravniki, lahko pomagajo pri otroku ponazorite koncept potrpežljivosti. razumevanju in obvladovanju posebnih • Vzpodbujajte neodvisnost na način, da potreb. skuša otrok samostojno reševati težave. Z rednim izvajanjem teh strategij in tehnik Kar lahko poveča njihovo potrpežljivost. lahko starši postopoma razvijejo večjo potrpežljivost in sposobnost učinkovitega Izobraževanje in razumevanje obvladovanja izzivov, ki jih prinaša skrb za otroke z MTDR. Starši, ki bolje razumejo posebne potrebe svojih otrok, lažje obvladujejo izzive. Prebiranje knjig, udeležba na delavnicah in posvetovanje s strokovnjaki lahko pomaga 1.3. Premagovanje stresa, ko pri tem. Poznavanje razvojnih stopenj in zvišujete standarde otroka z MTDR pričakovanj glede napredka, lahko pomaga staršem postaviti realistična pričakovanja. V Tehnike obvladovanja stresa pomoč je tudi prepoznavanje sprožilcev, kar pomaga prepoznati situacije ali vedenja, ki Različne dihalne vaje, praksa globokega sprožajo nestrpnost. Na osnovi tega pa lažje dihanja, meditacije, čuječnosti ali joge lahko razvijejo strategije za njihovo obvladovanje. pomagajo umiriti um in zmanjšati stres. Ravno tako fizična aktivnost, saj redna telesna Praktične strategije vadba pomaga pri sproščanju napetosti in izboljšanju razpoloženja. • Strukturiranje dneva: dnevni rutinski 15 Pri preučevanju, kako se starši otrok z MTDR pedagogike Tino Osolnik, ki je še danes v stiku soočajo in spoprijemajo s težavami in kakšne z njim (plesne vaje). strategije obvladovanja pri tem uporabljajo, so v raziskavi staršev otrok z MTDR ugotovili, Kaj je vaš otrok z MTDR doprinesel v vašo da so informiranje in sprejemanje, dobro družino in skupnost? sodelovanje v družini in socialna podpora najpogostejše strategije za obvladovanje Lan je v našo družino prinesel ljubezen, veselje težav. Naslednjih pet področij pa je tistih, kjer in radost. Poleg tega pa tudi povezanost; se uspešne in manj uspešne družine najbolj skrb za Lana je poglobila povezanost med razlikujejo pri obvladovanju izzivov: začetne družinskimi člani, saj se skupaj soočamo z izkušnje staršev, osebne karakteristike, vpliv izzivi in si med seboj pomagamo. Vsekakor otrokove invalidnosti na družinsko življenje ter tudi večanje strpnosti in empatije ter delovanje v vsakdanjem življenju. Raziskava neprecenljivo lekcijo o vztrajnosti, sočutju in je pokazala, da je staršem najbolj pomagalo sprejemanju različnosti. Seveda tudi ponos dovolj informacij o otrokovi invalidnosti, in zadovoljstvo, saj so rezultati posledica realističen pogled na situacijo in sprejemanje trdega dela in odločnosti. Družini je prinesel otrokove invalidnosti (A. Taanila, L. Syrjälä, J. občutek enakosti in moči zaradi skupnega Kokkonen and M.-R. Järvelin, 2001). premagovanja ovir, saj se skupaj spopademo s težavami in se učimo reševati težave. Lan je naši družini prinesel mnoge dragocene 1.4. STARŠI - PRIMER DOBRE izkušnje in obogatil naše življenje. PRAKSE: Alenka Žnidarič Kaj bi pri vključevanju v življenje in delo, svetovali staršem z otrokom z MTDR? Kaj je bilo ključno pri vključevanju otroka z MTDR v vsakdanje življenje? IŠČITE PODPORO - ne oklevajte poiskati podporo v lokalnih organizacijah, skupinah za Na prvem mestu je sprejetost, da otroka samopomoč, terapevtih in strokovnjakih, ki sprejmemo takšnega kot je, da gradimo vam lahko pomagajo. okolje, ki mu omogoča razvoj in napredek. Na drugem mestu in prav tako zelo pomembna, REDNO KOMUNICIRAJTE s strokovnjaki in pa je zgodnja obravnava. terapevti, z učitelji vašega otroka, da ostanete informirani o njegovem napredku in potrebah. Cilj zgodnje obravnave je zagotoviti otroku ustrezno podporo v razvojnem obdobju, da BODITE PROAKTIVNI pri zagotavljanju se izboljšajo njegove sposobnosti in doseže potrebnih storitev in podpore vašega otroka, največji potencial. Ta običajno vključuje vključno s pridobivanjem informacij o zgodnje zaznavanje, individualno načrtovanje razpoložljivih možnostih in uveljavljanju terapevtskih obravnav in sodelovanje staršev njegovih pravic. ter drugih strokovnjakov. SKRB ZASE - ne pozabite na lastne potrebe. Poskrbite za svoje fizično, čustveno in duševno Kdo je poleg vas prevzel skrb za otroka in zdravje ter si vzemite čas zase. Postavite kako je to pomembno? realna pričakovanja glede razvoja in dosežkov vašega otroka ter se osredotočite na njegovo Ožja in razširjena družina. Že pri četrtem tednu individualno pot. je bil vključen v zgodnjo obravnavo pri gospe Elzi Sabolič. Imel je tudi študentko specialne SODELUJTE S ŠOLO IN LOKALNO SKUPNOSTJO 16 SPOŠTUJTE SVOJEGA OTROKA in ga Katere naloge je vaš otrok sposoben SPREJMITE takšnega kot je. Bodite njegov samostojno opravljati izven doma? zagovornik in mu pomagajte razvijati njegove talente in potenciale. Osebe s posebnimi potrebami so sposobne opravljati različna dela, odvisno od njihovih OHRANITE POZITIVEN ODNOS kljub izzivom in sposobnosti, izkušenj in interesov. Prilagoditev si prizadevajte za gradnjo močnih in ljubečih na delavnem mestu, podpora in usposabljanje družinskih odnosov. lahko omogočajo, da učinkovito opravljajo nalogo, ki ustreza njihovih zmožnostim. NE OBUPAJTE IN SE ZAVEDAJTE, da ste Lan je vključen v dnevni center pri društvu pomembni in dragocen starš vašemu otroku, Verjamem vate, kjer pomaga v trgovini iz ki mu lahko nudite ljubezen, podporo in moč druge roke. V trgovini pometa, sesa, briše prah, pri premagovanju ovir. piše deklaracije, odnaša smeti, skrbi za pošto, kuha kave, se uri z delom na računalniku (npr. Katere naloge je vaš otrok sposoben učenje programa Word). samostojno opravljati doma? Samostojno opravlja osnovna vsakodnevna Ali ste opazili še kakšno pozitivno opravila kot so: oblačenje, higiena, priprava spremembo, kadar je vaš otrok vključen v hrane in čiščenje, sodelovanje pri opravilih delo, ki bi jo želeli deliti z nami? gospodinjstev (pomivanje posode, zlaganje iz Lan se zaradi vključenosti počuti veliko bolj pomivalnega stroja, sesanje, brisanje prahu, sprejetega. Postal je bolj samozavesten, odnašanje smeti, pometanje, košenje trave, počuti se koristnega in pripadajočega. S tem grabljenje listja…). pa si krepi samopodobo in samozavest. Vključen je v družinske dejavnosti urejanja vrta in priprave obrokov (rezanje in lupljenje zelenjave). Zanimajo ga in aktivno je vključen v ustvarjalne dejavnosti, barvanje mandal, risanje, branje in pisanje. Pomembno je, da se upoštevajo individualne sposobnosti in interesi posameznika. 17 PODROČJE 2: Usmerjanje in vodenje oseb z MTDR Tudi eksperti so bili nekoč samo začetniki.. V organizacijah, ki usmerjajo osebe z MTDR priložnosti za razvoj. Cilj, ki mu pri tem sledi, na potencialna, invalidom prilagojena je zaposljivost ali vključenost kandidata ter delovna mesta, potrebujejo osebo, ki skrbi povezovanje potreb delodajalca s pravo osebo. in aktivno išče možnosti za vključevanje ali zaposlitev oseb z MTDR. Ta strokovna oseba, Za vodjo je pomembno, da ima veščine dobrega ki jo v nadaljevanju imenujemo projektni ali komuniciranja, pogajanj in prepričevanja, da strokovni vodja, usmerja osebe z MTDR in zna voditi projekt od začetka do uspešnega skrbi za iskanje možnosti vključevanja ali zaključka vključitve osebe z MTDR. Zelo je zaposlitve. pomembno, da se zna povezovati, iskati kontakte, spoznavati različna omrežja in Ko pa takšna oseba dobi priložnost za potencialne delodajalce. Zelo sta pomembna vključenost v delovno okolje podjetja, pa tudi strokovnost in integriteta. se osebi z MTDR določi mentorja in sledi priporočilom, ki so opisana v nadaljevanju. Iskati zna različne zaposlitvene niše in priložnosti za predstavitev dobrih praks vključevanja oseb z MTDR. To so lahko karierni sejmi, konference, dnevi odprtih vrat in drugi 2.1. Priporočila vodjem, ki usmerjajo podobni dogodki. osebo z MTDR Pri pogovoru s podjetjem ali organizacijo je pomembno, da zna poiskati pravega Tako kot vsak posameznik je tudi vsaka oseba sogovornika in odločevalca, kateremu na z MTDR unikatna. Zato je pomembno, da jasen in konkreten način predstavi, kaj oseba projektni ali strokovni vodja čim bolj spozna zmore in zna. osebo z MTDR, njegove svojce - bližnje in v primeru, da ima osebnega asistenta, tudi Aktivno išče možnosti v lokalnih okoljih, njega, saj so to osebe, ki ga bodo motivirale pri družbeno odgovornih delodajalcih, za delo. Tako lahko lažje razume osebo in samostojnih podjetnikih, različnih prepozna njegove močne in šibke lastnosti. organizacijah ter socialnih podjetjih. Vodja zna pripraviti dobro predstavitev močnih Spremlja potrebe po delovnih mestih na zavodu plati osebe z MTDR, kjer natančno zapiše vse za zaposlovanje, različnih zaposlitvenih prednosti osebe z MTDR, vse močne plati in portalih in v lokalnih podjetjih (spletne strani, kaj ga še posebej odlikuje. Hkrati zapiše tudi oglasi, osebni stiki). lastnosti, kjer je oseba šibkejša. Dobro je, da razmisli in zapiše tudi, kje vidi še dodatne 18 Pripravi bazo potencialnih kandidatov za vedo, kako določiti dosegljive cilje in pomagajo zaposlitev, ki vsebuje opis veščin, ki jih imajo osebam z MTDR, da cilje dosegajo in pri tem kandidati. tudi višajo svoje zmogljivosti. Pomembno je, da po vključitvi spremlja in podpira osebo z MTDR, je v stalnem stiku z delodajalcem in redno preverja, kako poteka 2.3. Zaupnost podatkov delo pri zaposlovalcu. Izjemno pomembno je narediti načrt, kako Posebna pozornost je potrebna pri varujemo osebne podatke in sicer ne samo, da komuniciranju o zdravstvenem stanju, so v skladu z GDPR, temveč, da so skladni tudi z saj se lahko komunicira zgolj o omejitvah, dostojanstvom in pravico do zasebnosti vsake ne o diagnozah. Izjema so življenjsko osebe. Tukaj je posebej pomembno slediti ogrožajoča stanja kot na primer sladkorna visokim etičnim načelom. Za zgled je lahko bolezen ter epileptični in drugi napadi, kjer Kodeks etičnih načel v socialnem varstvu, kjer mora delodajalec vedeti, kako ukrepati in je poudarjeno da: dogovoriti pot ukrepanja. Pravilno je potrebno komunicirati o posebnostih in potrebah osebe »Delavci v socialnem varstvu razpolagajo z z MTDR ter pri tem upoštevati vse predpise o osebnimi podatki o ljudeh in sodelujejo pri varovanju podatkov. reševanju osebnih težav. Pri tem so dolžni varovati vse osebne podatke kot poklicno skrivnost. 2.2. Priporočila mentorjem v Spoštovanje celovitosti osebnosti in podjetju dostojanstva posameznika v vseh postopkih izražajo tudi na naslednje načine: Pred vključitvijo osebe z MTDR je obvezno potrebno pripraviti pogovor in informacije za • uporabnik ima možnost dobiti na vpogled mentorje v podjetju. Z obrazci, ki so navedeni dokumentacijo o sebi ali o svojcih, za v priročniku, pa predstaviti vse osnovne katere je odgovoren, kot to predpisuje informacije o osebi z MTDR. Zakon o varovanju osebnih podatkov in ki je usklajena s področnimi zakonskimi V idealnem primeru se izvede tudi predpisi, izobraževanje za mentorje v podjetju, kjer • uporabnike naslavljajo dostojno in se mentorjem predstavi, kako poteka delo z spoštljivo, osebo z MTDR, kaj lahko pričakujejo in kako ravnati ob morebitnih izzivih. • v posvetih s sodelavci, na strokovnih timih, v drugih strokovnih stikih ter v Zagotovi se tudi vsa potrebna podpora in odnosih z javnostjo govorijo dostojno tudi pomoč, če pride do kakršnih koli težav. o odsotnih uporabnikih, Priporočeno je, da so seznanjeni s Kodeksom • varujejo človekove potrebe po zasebnosti ravnanja z invalidnostjo na delovnem mestu. in upoštevajo občutek le-te v domačem in institucionalnem okolju, Mentorji so osebe, ki so empatični poslušalci, znajo dobro postavljati vprašanja, ne obsojajo • pri vključevanju v analizo primera – za strokovne, študijske in raziskovalne in znajo ustvariti vzdušje, kjer se posameznik namene – dosledno varujejo identiteto počuti sprejetega. Pri svojem delu gradijo posameznika.« dobre odnose, spodbujajo in navdušujejo ter 19 »Najvišje spleza tisti, ki pri plezanju pomaga drugim.« George Matthew Adams PODROČJE 3: Karierni razvoj oseb z MTDR »Najvišje spleza tisti, ki pri plezanju pomaga drugim.« George Matthew Adams Povečuje se število delodajalcev, ki želijo podjetja, ki delujejo po tržnih zakonitostih in biti družbeno odgovorni. Poleg tega, da so imajo delovna mesta, v katera lahko vključijo odgovorni do zaposlenih, da odgovorno osebe s posebnimi potrebami. Lahko se naredi ravnajo z naravo in okoljem, to pomeni oceno zaposlitvenih možnosti in se oceni tudi, da v delo vključujejo tudi prikrajšane njihovo zaposljivost ter opredeli potrebo po skupine, varovane kategorije, torej tudi podpori in potrebnih pripomočkih za delo - osebe z motnjami v telesnem in duševnem podporne, zaščitne zaposlitve (zaposlitvena razvoju. rehabilitacija). Družbeno odgovorni delodajalci, kjer narava Te osebe z invalidnostjo tako lahko koristno dela seveda to omogoča, sprejemajo razne prispevajo k doseganju načrtovanih ciljev ukrepe za sprejetje in zaposlovanje oseb z posameznega podjetja ali organizacije. Z MTDR. Raziskava je pokazala, da osebe z MTDR vključevanjem v delovne procese postajajo predstavljajo 3-4% BDP; po nekaterih ocenah vse bolj samostojni, samoiniciativni. Vse bolj je ta odstotek še višji (Šorn Vrbinc, Jakič se zavedajo, da so tudi sami pomemben del Brezočnik in Švalj, 2016). delovne sredine. Zaradi višanja samostojnosti se to odrazi v samostojnosti v osebnem Vse osebe z MTDR iz različnih razlogov niso življenju. zaposljive. Lahko pa se take osebe vključijo preko posebnih oblik zaposlovanja in sicer Priprava oseb z MTDR na delo se seveda pod posebnimi pogoji v invalidskih podjetjih, začne že zelo zgodaj. Velik vpliv imajo starši, zaposlitvenih centrih ali varstveno-delovnih ki že v zgodnji mladosti poskrbijo, da je taka centrih. oseba čim bolj samostojna. Da je na primer vešča uporabe pripomočkov, ki jih potrebuje. Nekatere osebe pa lahko razvijejo ali pa celo že Veliko vlog imajo tudi vzgojno-izobraževalne imajo razvit potencial za vključitev v delovne organizacije, ki tako osebo spremljajo in ji procese - pod prilagojenimi pogoji. Lahko se pomagajo pri pridobivanju kompetenc, veščin, vključijo v različne nevladne organizacije, znanj, ki so nujna za vključevanje v delovne socialna podjetja, tudi organizacije in procese. 20 3.1. Zakonske osnove in predpisi Cilj zakona je reševati problematiko prvih vključevanja oseb z MTDR v delovne iskalcev zaposlitve, ki se soočajo s katero procese od naštetih problematik. S tem zakonom se je razveljavila odločba ZDVDTP, po kateri je oseba, ki se je statusu odpovedala (se Katere zakonske predpise je potrebno zaposlila), izgubila vse pravice, ki so ji spoštovati pri vključevanju oseb z MTDR v pripadale po ZDVDTP. ZSVI omogoča zaposlitev, delovne procese po prenehanju le-te pa ponovno izplačilo nadomestila za invalidnost. V primeru, da Za lažje vključevanje teh oseb v delovne sredine plača osebe z MTDR ne dosega neto minimalne je potrebno upoštevati različno zakonodajo plače, je upravičena do nadomestila do višine in pravne akte, kot so: Konvencija o pravicah neto minimalne plače. invalidov, Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov, Zakon o socialnem vključevanju invalidov, Zakon o delovnih Kateri dejavniki so pomembni pri razmerjih, Zakon o socialnem varstvu, Zakon zaposlovanju oseb z motnjami v telesnem o urejanju trga dela, Zakon o pokojninskem in in duševnem razvoju? invalidskem zavarovanju, Zakon o socialnem Zaposlitev predstavlja osebam z invalidnostjo podjetništvu. enega najpomembnejših dejavnikov pri vključevanju v okolje in življenje. Na drugi Ali nam vsa ta gora predpisov preprečuje strani tudi delodajalcu stik z osebami z MTDR vključevanje teh oseb v delo? prinaša veliko koristi, ne samo pri doseganju ciljanih rezultatov tudi s pomočjo oseb z Ni enoznačnega odgovora in ravno to je namen invalidnostjo, temveč tudi zaradi tega, ker tega priročnika, da prispeva k razjasnitvi dilem ostali zaposleni postanejo z vključevanjem glede vključevanja oseb z MTDR v delovna oseb z MTDR bolj prizanesljivi eden do drugega, okolja. se med seboj bolj spoštujejo, si med seboj pomagajo, pričnejo sprejemati drugačnost. Ali lahko oseba s statusom invalida izgubi pridobljene pravice, ko se vključi v delovne Najpogostejši način doseganja zaposljivosti procese? oseb z MTDR je izvajanje programov zaposlitvene rehabilitacije z možnostjo NE. Z letom 2018 je bil namreč sprejet predlog vključevanja delodajalca v ta program. Zakona o socialnem vključevanju invalidov Zaposlitvena rehabilitacija (ZR) je pravica (ZSVI), ki je nadomestil Zakon o družbenem invalida do posameznih storitev zaposlitvene varstvu duševno in telesno prizadetih rehabilitacije glede obsega, načina in trajanja (ZDVDTP), z namenom lažje integracije le-te, opredeljenih v rehabilitacijskem načrtu. invalidov. Zakon določa večji krog oseb, ki Pri vključevanju oseb z invalidnostjo v delovni dobijo pravice zaradi invalidnosti. Te pravice proces, se program zaposlitvene rehabilitacije imajo osebe z zmerno, težjo in težko motnjo izkazuje kot potreben. Najpomembnejši v duševnem razvoju, najtežje gibalno ovirane cilj zaposlitvene rehabilitacije je osebam z osebe, osebe z avtističnimi motnjami, osebe s invalidnostjo nuditi ustrezno individualno hujšimi možganskimi poškodbami in gluho- pomoč, da bodo prepoznali svoje sposobnosti, slepe osebe. aktivno sodelovali pri načrtovanju reševanja svojega problema s ciljem ohranitve zaposlitve ali pridobitve nove zaposlitve. Cilj je, da se invalid usposobi za ustrezno delo, se 21 zaposli, zaposlitev zadrži in v njej napreduje 3.2. Oblike vključevanja oseb z ali spremeni svojo poklicno kariero. Pravico MTDR do zaposlitvene rehabilitacije lahko oseba z invalidnostjo ali njen potencialni delodajalec Obstaja več vrst možnosti vključevanja oseb z uveljavi pri Zavodu Republike Slovenije za MTDR v delovne procese in sicer: zaposlovanje. Pri zaposlovanju oseb z MTDR imajo • zaščitna zaposlitev in zaposlitveni centri, delodajalci ključno vlogo, saj oni določajo, kaj • podporna zaposlitev v običajnem delovnem bodo zaposleni delali, pod kakšnimi pogoji in okolju, na kakšen način. Ustreznost dela je odvisna • zaposlitev v invalidskih podjetjih (običajna seveda tudi od zakonodaje, vezane na varstvo ali podporna), pri delu in na zdravje na delovnem mestu. O predvidenih zdravstvenih omejitvah na • zaposlitev na osnovi kvotnega sistema določenem delovnem mestu pa se opredeli zaposlovanja invalidov, Medicina dela, prometa in športa. • vodenje, varstvo in zaposlitev pod posebnimi pogoji v VDC-jih, Družbeno odgovorni delodajalci se o teh • zaposlovanje preko programov socialne vprašanjih pogovarjajo s svojimi zaposlenimi vključenosti, in jim poskušajo nuditi taka delovna opravila, • zaposlovanje in vključevanje v socialnih ki jih nato ti lažje opravljajo. Seveda zaposleni podjetjih. opravljajo tudi druge delovne naloge, ki jih je potrebno opraviti, so pa še vedno zdravju prijazne. Zaščitna zaposlitev in zaposlitveni centri Pri zaposlovanju oseb z MTDR so zelo pomembni Osebe, ki se ne morejo zaposliti na enakih pripravljalni programi za vključitev teh oseb, delovnih mestih kot osebe brez primanjkljajev, prav tako tudi informiranje zaposlenih in lahko zaposlitev poiščejo na zaščitenih vodij o tovrstnem vključevanju, o pozitivnih delovnih mestih. Taka delovna mesta nudijo učinkih vključevanja teh oseb. Enako je zaposlitveni centri ali invalidska podjetja, ki seveda potrebno zagotoviti samim osebam, ki morajo zaposlovati vsaj 5 oseb. Način dela se bodo vključile v delovne sredine. Potrebno na zaščitenem delovnem mestu in število je zagotoviti zaupanje in verodostojnost. In zaščitenih delovnih mest določi delodajalec v podporo delodajalcu s strani strokovnjaka, splošnem aktu in v izjavi o varnosti z oceno predstavnika organizacije, ki ga vodi. tveganja. Taka zaposlitev osebi omogoča subvencijo plače in podpornih storitev. Velikokrat delodajalci niti ne vedo, kakšne so možnosti vključevanja oseb z MTDR Podporna zaposlitev v delovne sredine in katere so prednosti takega vključevanja. Zato so priročniki, kot Prednost podporne zaposlitve je plača, je ta, zelo dober vir informacij. Želeli bi si še primerljiva ostalim zaposlenim na podobnih več takih projektov, s pomočjo katerih bi delovnih mestih, možnost vključitve na trg bolj sistematično opogumljali delodajalce k delovne sile, sistematično mentoriranje, vključevanju oseb z invalidnostjo v delovne inkluzija, možnost razvoja in napredovanja. procese. Dosedanji rezultati različnih raziskav Cilj podporne zaposlitve je najti najbolj namreč kažejo, da imajo z vključevanjem teh optimalno zaposlitev za posameznika oz. oseb koristi tako podjetja kot vključene osebe. mu tudi po zaposlitvi omogočati podporo, da zaposlitev lahko zadrži, v njej napreduje… 22 Pred tem je potrebno o osebi dobiti vse Zaposlovanje preko programov socialne potrebne informacije za lažje iskanje ustrezne vključenosti zaposlitve. Pravico do podporne zaposlitve pridobijo osebe z invalidnostjo na podlagi V tovrstno vključenost se sicer vključujejo odločbe Zavoda za zaposlovanje, pri čemer osebe, katerih delovna zmožnost je nižja od njihovo doseganje delovnih rezultatov ni pod 30%. Programe sofinancira država. Je pa res, da 70% glede na določbe pravilnika o subvencijah. lahko oseba, ki je bila vključena v zaposlitveno rehabilitacijo in se ji je sposobnost za delo Tako oseba, ki se bo vključila v delovni proces, zvišala, lahko ponovno pridobi zmožnost za kot delodajalec, imata zagotovljeno strokovno delo in se njegova zmožnost ocenjuje ponovno. pomoč s svetovanjem in informiranjem, tudi Tako se v delo lahko vključi pod drugačnimi usposabljanjem. Delodajalci so upravičeni do pogoji. Enako so možni prehodi tudi iz zaščitne subvencioniranja. v podporno zaposlitev. Zaposlitev v invalidskih podjetjih Zaposlovanje in vključevanje v socialnih podjetjih Zaposlitev je mogoča v registriranih invalidskih podjetjih. Podjetje za status Socialno podjetje predstavlja trajnostno zaprosi Ministrstvo za delo, družino, socialne obliko proizvodnje ali ponujanja storitev in zadeve in enake možnosti. Za izpolnjevanje prodaje, po načelih družbeno odgovornega kvote invalidov podjetje dobiva subvencijo. delovanja. Zaposlujejo tudi ranljive skupine in invalide. Delitev dobička ni dovoljena, zato se Zaposlitev na osnovi kvotnega sistema vse dobičke uporabi za razvoj organizacije ali zaposlovanja invalidov razvoj zaposlenih. Vsako podjetje z več kot 20 zaposlenih mora zaposlovati tudi določen delež invalidov. Delež zaposlenih invalidov je zakonsko določen, 3.3. Prilagoditev delovnega mesta različno od panoge, v katero spada podjetje in osebi z MTDR se giblje od 2% do 6%. Delodajalec je oproščen plačila določenih prispevkov. V kolikor Za vse vključene v delo velja, da raje opravljajo podjetje ne zaposluje zahtevanega števila delovne zadolžitve, če je njihovo delovno invalidov, mora finančno prispevati in plačati mesto prilagojeno njihovim sposobnostim, državi znesek v višini 70% minimalne plače za zmožnostim. To sicer ne pomeni, da je vsakega invalida, ki bi ga moral zaposlovati. delodajalec dolžan prilagoditi delovno mesto 100%, ker so nekatere zadolžitve, ki Vodenje, varstvo in zaposlitev pod jih vsak zaposleni raje opravlja kot druge. So posebnimi pogoji zadolžitve, ki pač morajo biti realizirane! V kolikor se delodajalec trudi, da je vsaj nekaj Taka zaposlitev je opredeljena kot organizirana, delovnih zadolžitev takih, da jih zaposleni celostna skrb za odrasle s primanjkljaji. lahko sam izbere, bo ta hitreje in lažje opravil Običajno to poteka v interakciji izvajalca tudi preostale naloge. varstveno-delovnega centra in uporabnika. Odgovoren delodajalec se trudi nuditi ustrezne delovne pogoje in delovne zadolžitve vsem vključenim v delo, tudi osebam z invalidnostjo. 23 Vsi delodajalci, ki vključujejo v svoje delo krepi občutek spretnosti in varnosti, tudi osebe z MTDR, so družbeno odgovorni kar uporabniku pomaga kvalitetnejše delodajalci. Kot taki se seveda trudijo opravljati delovne zadolžitve, prilagoditi delo in delovne pogoje osebam z • nudenje osebnega prostora uporabniku na MTDR. delovnem mestu, • pomembnost učenja reda in discipline, Prilagoditev organizacije dela, delovnega • upoštevanje potreb uporabnika, prostora in delovnega časa: • naklonjenost uporabniku, • prilagoditev delovnega mesta, • zagotovitev dela brez pritiskov in zmede, • nudenje ustrezne opreme in sredstev za • ni nenadnih sprememb in prekinitev dela, delo, časovnih rokov. • prilagoditev delovnega časa, • prilagoditev dolžine časa za dokončanje Nudenje državne pomoči delodajalcem, ki v neke delovne aktivnosti, delo vključujejo osebe z MTDR: • prilagoditev pripomočkov za delo, Velikokrat delodajalci ne vedo, kakšne • nudenje tehničnih pripomočkov za lažje so možnosti zaposlovanja oseb z MTDR, opravljanje dela, kakšni so zaposlitveni programi oz. kaj nudi • prilagoditev delovne opreme (npr. zvišanje delodajalcem država. Kje dobiti informacije glasnosti zvoka računalnika, večje črke, in kaj nudi država? prilagoditev delovišča), • zagotavljanje varnega delovnega okolja, • Zavod RS za zaposlovanje nudi olajšave za • zagotavljanje ustreznega števila in časa zaposlovanje ranljivih skupin, odmorov. • Center za socialno delo, • Zavod za pokojninsko in invalidsko Področja nudenja pomoči pri prilagoditvi zavarovanje, delovnih zadolžitev: • Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, • omogočanje dodatnega usposabljanja za osebo z MTDR, • Zavod za zdravstveno zavarovanje, • nudenje osebnega mentorja (iskanje • subvencije, ki jih nudi država v Uradnem mentorja med zaposlenimi), listu, • omogočanje dodatnega usposabljanja • subvencije, ki jih nudi občina, v kateri ste mentorja za lažje delo z osebo z stacionirani, invalidnostjo, • nacionalni razpisi in razpisi s strani EU, ki • spremljanje in ocenjevanje uspešnosti pomagajo razvijati kompetence tistim, ki vključenega v delo z namenom nudenja sodelujejo z osebami z MTDR, ali pa samim vsega, kar bi osebi pomagalo, da bi bil pri osebam z MTDR, delu samostojnejši, • Javni štipendijski, razvojni, invalidski in • pomembnost nudenja rutinskega dela, preživninski sklad RS. • zagotoviti zadostno število ponavljanja delovnega procesa/naloge, da bo izvedba Vrste finančnih spodbud za invalide, ki jih ustrezna, nudi država: • namensko ustvarjanje okolja, kjer se • nagrada za preseganje kvote, 24 • subvencije plač invalidom, Bolj kot na to, kaj so sestavine same • plačilo stroškov prilagoditve delovnih sistemizacije delovnih mest, se bomo mest, osredotočili na to, kaj naj se definira v opisni • plačilo stroškov prilagoditev sredstev za list delovnega mesta in kako pripraviti karierni delo invalidov, načrt vključene osebe z MTDR. • plačilo stroškov storitev v podpornem zaposlovanju, • oprostitev plačila prispevkov za 3.5. Karierni razvoj oseb z MTDR pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Karierni razvoj se začne že v rani mladosti. Če starši ali skrbniki želijo, da bi bili njihovi otroci 3.4. Poslovni model za delodajalce za ali varovanci v življenju čim bolj samostojni, jim pomagajo na način, da svoje dnevne aktivno vključevanje oseb z MTDR zadolžitve opravljajo čim bolj samostojno. Pri tem se krepi samozavest, zavedanje, kaj vse Prav za vse ljudi velja, da naredimo več, če taka oseba zna in zmore, zato je samostojnejša upoštevamo neka pravila, navodila, usmeritve. pri opravljanju dela tudi, ko se vključi v delovne Prav zaradi načrtovanja in upoštevanja pravil procese. smo učinkovitejši tako v osebnem življenju kot v poslu oz. na delovnem mestu. Pri razvoju kompetenc, veščin, znanj, imajo zelo pomembno vlogo tudi osebni asistenti V kolikor ima podjetje ali organizacija taka in mentorji oseb z MTDR. Tudi, ko odrastemo, delovna mesta, na katera bi lahko vključila je namreč zelo pomembno, da imamo ob sebi osebe z MTDR, je prav, da se na tako vključevanje ljudi, ki nas poznajo, ki nas spremljajo in vedo, pripravi. Z vključevanjem dokazuje tudi svojo kaj vse smo sposobni delati. Enako velja tudi družbeno odgovornost. Koristno je, da podjetje za osebe z MTDR. Če si osebni asistenti in tisti, za vsako delovno mesto vnaprej določi pogoje ki delajo z njimi, sistematično prizadevajo, da za opravljanje dela na posameznem delovnem čim bolj samostojno opravljajo svoje dnevne mestu oz. za posamezno vrsto del. Po Zakonu delovne zadolžitve, bodo bolj samostojni pri o delovnih razmerjih mora sistemizacijo delu tudi, ko se vključijo v delovne procese. delovnih mest sprejeti vsak delodajalec, ki ima več kot 10 zaposlenih. Ob prilagojenem podpornem sistemu oz. sistematičnem kariernem svetovanju in Je pa priporočljivo, da se to naredi tudi za orientaciji, se take osebe hitreje in lažje vključijo delovna mesta, na katera se lahko vključi v delovne procese. V kolikor tisti, ki skrbijo osebe z MTDR. za razvoj teh oseb pri njih iščejo prednostna področja in kompetence, torej aktivnosti, ki Ker so taka delovna mesta še posebej varovana pomagajo posamezniku ugotoviti njegove in je koristno tako delovno mesto ustrezno zmožnosti, interese in sposobnosti, so tudi to pripraviti za sprejem osebe z MTDR se prav z dejavniki, ki vplivajo na hitrejše vključevanje v vnaprejšnjim določanjem vseh pravil doseže, delovne sredine. Tako »pripravljeni« postanejo da se vnaprej ve, kaj bo taka oseba delala, pod tudi samozavestnejši, se lažje vključijo med kakšnimi pogoji, kaj mora znati. druge sodelavce in so seveda tudi učinkovitejši Prav tako je dobro, da se za vsako tako delovno pri delu. mesto naredi karierni načrt razvoja osebe, ki Osebe z MTDR ne dosegajo splošno veljavnih, bo delala na tem delovnem mestu. družbeno pričakovanih standardov (Rovšek, 25 v Založnik, 2006, str. 16), vendar pa lahko na osebe z MTDR, kaj tako osebo veseli, v katerih določenem segmentu prav tako kot ostali delovnih opravilih uživa oz. bi se delovnih dosegajo določene rezultate. opravil lahko priučila. Vprašalnik (obrazec št. 2). Te osebe potrebujejo dejansko drugačen način pomoči, ki pa je nagrajen s tem, koliko Osebe z MTDR imajo lahko podoben način taka oseba nato ob spodbudni podpori delovanja, zato se veliko koristnih informacij lahko sama prispeva, kjer je vključena. Take dobi tudi s splošnim anketnim vprašalnikom. osebe ustrezno razumejo in se odzovejo na Izpolni naj ga čim večje število tistih, ki delajo enostavna navodila in enostavna dela, ki pa z osebami z MTDR, da bodo nato na osnovi teh jih je v delovnih procesih še vedno veliko. odgovorov videli vzorce obnašanj (obrazec št. 3). Zato je dobro, da se pri kariernem razvoju osebe z MTDR usmerimo v podporo močnih Veliko informacij, kaj si želi delati oseba področij in kompetenc, ne pa nezmožnosti z MTDR, lahko izvemo iz pogovora. Z njo in motenj. Najprej je potrebno raziskati na in njenimi bližnjimi opravimo poglobljen katerih področjih so take osebe močne in jim razgovor (obrazec št. 4). nato pomagati ta področja in te kompetence krepiti. Pri teh osebah tega ne dosežemo Ko imamo vse potrebne podatke o kandidatu, s klasičnim izobraževanjem, temveč s ki se želi vključiti v delo, pričnemo s kariernim praktičnim individualiziranim delovnim razvojem, včasih pa kar že z iskanjem njemu načrtom usposabljanja. ustrezne vključitve v delovno sredino. Ker je pri osebah s posebnimi potrebami Poglobljeni intervjuji in spremljanje velikokrat motivacija razlog, da potrebujejo vključevanja v dnevne aktivnosti nam nudijo spodbude, je osebni asistent ali mentor tisti, veliko koristnih informacij, kakšne vrste ki taki osebi pomaga pri višanju sposobnosti delovnih zadolžitev bi taki osebi ustrezale, kaj za opravljanje nekega dela, pri krepitvi vrednot, zmore, katere veščine znanja bi še lahko oseba zadovoljstvu ter krepitvi odnosov med tem z MTDR pridobila in na kakšen način. posameznikom in okoljem. Dejstvo je, da samostojnega vodenja kariere oseba z MTDR ne zmore. Iskanje skladnosti kariernih ciljev z Zato to nalogo prevzamejo tisti, ki so z njo v dnevnem kontaktu. Le-ti raziskujejo interese, zmožnostmi oseb z MTDR močna in šibka področja, vrednote, motive, želje, kompetence in spretnosti osebe z MTDR. V primeru, da ni bila izvedena zaposlitvena rehabilitacija, je potrebno, da vodja v Raziskujejo kako dojemajo zaposlitev, delovno organizaciji, v kateri je oseba z MTDR vodena, okolje, delovne naloge in učinkovitost pri delu. naredi individualiziran načrt vključitve v Koristijo tudi informacije, ki jih lahko posredujejo delovni proces na njej ustreznem delovnem starši ali skrbniki te osebe. mestu. Pri tem lahko pomagajo svojci, skrbniki, osebni asistenti, mentorji, ki sistematično spremljajo osebe z MTDR. V prilogi so objavljeni vprašalniki, ki so lahko v pomoč in s pomočjo katerih se nato oceni, kakšne so sposobnosti 26 Iskanje ustreznega delodajalca in • tudi na delovnem mestu, na katerem delajo ustreznega dela redno zaposleni, je dobro zapisati, katero delovno mesto je ustrezno za invalide, Ko se dobi vse te potrebne informacije, se • zapis, kakšna izobrazba je zahtevana, lahko, v kolikor je oseba z MTDR sposobna katera posebna znanja so dobrodošla, opravljati določene delovne zadolžitve, • katere so odgovornosti, obveznosti, prične z iskanjem ustreznega delodajalca • kakšni so delovni pogoji (fizični napor, in ustreznega delovnega mesta. Ob vstopu vpliv okolja, nevarnost poškodb). v delovno sredino, se osebi z MTDR nudi ustreznega mentorja. O vstopu se informira Vzorca dveh opisnih listov sta v obrazcih št. tudi ostale sodelavce. 5 in št. 6, in sicer za delovni mesti »Pomožna Delodajalec izpolni opisni list delovnega administrativna dela« in »Pomožni proizvodni mesta (obrazca št. 5 in št. 6 kot vzorca, kaj delavec«. V projektu »Vključujoča enakost« naj se v opisni list zapiše). V opisnem listu smo ti dve delovni mesti definirali kot so zapisani vsi pomembni podatki delovnega najpogostejši delovni mesti, na katerih se mesta in pogojev dela. lahko vključijo osebe z MTDR. Vse informacije, ki jih delodajalec pridobi o Seveda pa vsaka organizacija definira tudi vključenem v delovni proces, nato dodatno druga delovna mesta, kjer bi se te osebe lahko preverja na licu mesta. vključile. Nato delodajalec izpolni dodatni obrazec Karierni razvoj oseb s posebnimi potrebami (obrazca št. 7 in št. 8, vzorca o kariernem razvoju). V teh obrazcih je zapisan karierni V obrazcu »Karierni razvoj vključenega v delo« razvoj vključenega v delo. Predstavljena sta so zapisane trenutne in želene kompetence ter obrazca za dve delovni mesti, ki sta pogosto način, kako se bo oseba izpopolnila, da bo pri ustrezni za osebe z MTDR. Obrazec delodajalec delu učinkovitejša: izpolni, nato je to osnova za razvoj osebe, ki je vključena na to delovno mesto. • osnovni podatki vključenega v delo, Obrazec je enak za vsa invalidom ustrezna • področja dela, kjer je vključen v delo delovna mesta, vsebina pa je seveda odvisna uspešen, od dela, ki ga bo oseba s posebnimi potrebami • trenutne pridobljene kompetence oz. opravljala. znanja, veščine, • področja dela, na katerih bi bilo potrebno Opisni list delovnega mesta za osebe z pridobiti dodatna znanja oz. zahtevane MTDR kompetence, • zapis načrta usposabljanj, izbor V opisnem listu so vsi pomembni podatki usposabljanj, da bi pridobil zahtevane oz. delovnega mesta in pogoji za zasedbo. Tako pričakovane kompetence. delodajalec hitreje in lažje najde ustrezno osebo za zasedbo delovnega mesta: V Prilogi sta dodana dva vzorca kariernega razvoja vključenega v delo, in sicer za delovno • zapis, v katerem oddelku je delovno mesto, mesto »Pomožna administrativna dela« in • naziv delovnega mesta, delovno mesto »Pomožni proizvodni delavec« • opis del in nalog, (obrazca št. 7 in št. 8). 27 Vsaka organizacija lahko določi druga delovna V kolikor bomo tisti, ki delamo z osebami z MTDR, mesta, ki so ustrezna za opravljanje delovnih videli pri njih njihove potenciale… , v kolikor zadolžitev oseb s posebnimi potrebami. bomo delovali s stališča…, da smo pripravljeni na Zapisani so kot primeri, kako se izpolni opisni premikanje mej oz. da bomo iskali rešitve in ne list, in kako se načrtuje Karierni razvoj. bomo samo videli težav, bomo našim varovancem, našim otrokom, vključenim v delovne procese, najbolj pomagali. 3.6. Pregled dejavnosti/področij »Vodenje ni povezano s tem, da nekdo nekoga vodi, in predlogi, kje so priložnosti temveč je mišljeno bolj kot usmerjanje k boljšim vključevanja oseb z MTDR v delovne delovnim spretnostim«. procese Delo v skladiščih: Vse več je dejavnosti in delovnih mest, kjer Zlaganje v police, izbira blaga s seznama, je mogoče v delovne sredine vključiti osebe čiščenje skladišča, transport artiklov, ki z motnjo v duševnem in telesnem razvoju. ne zahteva voznih spretnosti, sortiranje in Razlogov je več. Vse več je namreč takih komisioniranje artiklov, pakiranje, vnašanje opravil, za katere vemo, da jih lahko opravljajo enostavnih podatkov v razne evidenčne tabele. te osebe, seveda če jih na to pripravimo že Ustreznost dela: priporočljivo delo, ker je pred vključitvijo v delovne procese. zelo strukturirano, rutinsko, varno, okolje je V veliko pomoč pri tem so že sami starši, predvidljivo. če otroka že v ravni mladosti vključujejo v Katere veščine se razvijajo: delavnost, vsakodnevna domača opravila. V kolikor že vzdržljivost, višanje telesne kondicije, starši poskrbimo za vsakodnevno krepitev sodelovanje z drugimi, višanje učinkovitosti. sposobnosti, bodo naši otroci sposobni premikati svoje lastne meje vzdržljivosti, Obeti za zaposlovanje: zelo veliki, ker se učinkovitosti, opravljanja novih delovnih povečuje proizvodnja tudi zaradi spletne zadolžitev. prodaje, s tem pa tudi število skladišč. Svoje prinese tudi sistem, v katerem taki otroci odraščajo. Prične se že v vrtcu in ustanovah, Delo v maloprodaji: kjer so kot otroci ter nato kot mlade osebe z Zlaganje v police, pomoč strankam pri dostavi MTDR nastanjeni. Razvoj veščin, znanj gotovo do blagajne ali avta, usmerjanje strank do pripomore, da so take osebe lažje zaposljive. lokacije prodajnih artiklov, brisanje prahu, Vse več je podjetij in organizacij, ki želijo čiščenje prostora. delovati kot družbeno odgovorni delodajalci in Ustreznost dela: priporočljivo delo, ker je v svoje delovne sredine radi sprejemajo tudi zelo strukturirano, rutinsko, varno, okolje je osebe z MTDR. predvidljivo. V projektu »Vključujoča enakost« je poudarek Katere veščine se razvijajo: delavnost, na vključevanju oseb z MTDR v delovne procese. vzdržljivost, višanje telesne kondicije, Opazen je razvoj, v kolikor jim namenimo sodelovanje z drugimi. Socialna interakcija dovolj časa, energije in svojega znanja ter s strankami in priložnost za učenje novih jim pomagamo krepiti miselne in fizične veščin, kot so tehnike za pomoč strankam in sposobnosti. Seveda, odvisno od stopnje upravljanje tehnoloških naprav. zmožnosti in sposobnosti osebe z MTDR. 28 Obeti za zaposlovanje: zelo veliki, poleg Delo v oskrbovališčih za živali (za male dela v velikih trgovskih centrih se povečuje živali, za konje…): število majhnih maloprodajnih enot, še posebej v centrih mest. V manjših trgovinah je Čiščenje skupnih prostorov, kletk, vodenje oseba z MTDR zaradi majhnosti trgovine pod ustreznih živali na sprehod, hranjenje, konstantnim mentorjevim nadzorom. druženje z živalmi, nega živali. Ustreznost dela: priporočljivo delo, ker je Delo v prodajalnah za male živali: strukturirano, rutinsko. Zraven je vedno še mentor. Zelo ustrezno, ker delo z živalmi Zlaganje v police, pomoč strankam pri dostavi pomaga pri stresu in obvladovanju čustev. do blagajne ali avta, usmerjanje strank do lokacije prodajnih artiklov, brisanje prahu, Katere veščine se razvijajo: delavnost, čiščenje prostora, čiščenje kletk malih živali, vzdržljivost, komunikacija, empatija, hranjenje. odgovornost, samospoštovanje. Omogočeno je delo v spodbudnem in razumevajočem okolju, Ustreznost dela: priporočljivo delo, ker je kar je lahko ključnega pomena za osebe z zelo strukturirano, rutinsko, varno, okolje je motnjami v telesnem in duševnem razvoju. predvidljivo. Obeti za zaposlovanje: zelo veliki, ker ima Katere veščine se razvijajo: delavnost, vse več ljudi doma hišne ljubljenčke, ki jih vzdržljivost, višanje telesne kondicije, posvojijo iz zavetišč. Znano je, da obstaja sodelovanje z drugimi. Socialna interakcija vse več hotelov za razne živali, ki jih lastniki s strankami in priložnost za učenje novih občasno predajo v oskrbo. veščin. Interakcija z malimi živalmi, ki deluje zelo pomirjevalno. Delo v proizvodnji: Obeti za zaposlovanje: zelo veliki, ker ima vse več ljudi doma hišne ljubljenčke in je zaradi Enostavna opravila, kot so razvrščanje, tega tudi vse več prodajaln. sestavljanje, tudi pakiranje, dela na tekočem traku. Delo v veterinarskih ambulantah za male Ustreznost dela: priporočljivo delo, ker je živali: rutinsko, ponavljajoče, enostavno. Čiščenje prostora, umirjanje malih živali, ko Katere veščine se razvijajo: delavnost, pridejo k veterinarju, enostavnejša pomoč vzdržljivost, sodelovanje z drugimi, občutek veterinarju, čiščenje kletk malih živali, produktivnosti in občutek dosežka. hranjenje. Obeti za zaposlovanje: veliko je proizvodnih Ustreznost dela: priporočljivo delo, ker je zelo podjetij, kjer še vedno potrebujejo zaposlene strukturirano, rutinsko, ob stalni prisotnosti za delo za tekočimi trakovi. veterinarja ali druge medicinske osebe. Katere veščine se razvijajo: delavnost, Delo pri urejanju okolice ali v vrtnarijah: vzdržljivost, sodelovanje z drugimi. Socialna Opravila kot so vrtnarjenje, košnja trave, interakcija s strankami, interakcija z malimi sajenje rož/grmovnic/drevnin, zalivanje, živalmi, ker male živali zelo pomirjajo. odstranjevanje plevela, barvanje, pomoč pri Obeti za zaposlovanje: zelo veliki, ker ima vse popravilih, vzdrževanju. Vedno je prisoten tudi več ljudi doma hišne ljubljenčke. mentor. 29 Ustreznost dela: priporočljivo delo, ker skeniranje, urejanje gradiv, pomoč pri je rutinsko, ponavljajoče, enostavno, ob pogostitvah na sestankih. prisotnosti druge osebe. Delo je raznoliko, zanimivo. Znanje uporabno za domače potrebe. Ustreznost dela: priporočljivo delo, ker je rutinsko, ponavljajoče, enostavno, ob Katere veščine se razvijajo: delavnost, prisotnosti druge osebe. Delo je raznoliko, vzdržljivost, občutek dosežka, višanje zanimivo. samopodobe. Naučeno znanje lahko uporabijo tudi v domačem okolju. Koristno za višanje Katere veščine se razvijajo: delavnost, višanje telesne kondicije, delo na zraku, v naravi. komunikacijskih veščin, delo s strankami, Tako delo pomaga pri obvladovanju stresa. učenje novih veščin, kot npr. uporaba osnovnih Spodbuja kreativno izražanje. Zahteva delo v računalniških programov. timu, kar pripomore k izboljšanju socialnih Obeti za zaposlovanje: vedno več podjetij veščin in daje občutek pripadnosti. je vključenih v razna certificiranja, kjer Obeti za zaposlovanje: v večjih mestih imajo poudarjajo družbeno odgovorno delovanje. organizirane službe za urejanje okolja, enako Radi se pohvalijo, da v svoje sredine tudi v vrtnarijah ipd. Povečujeta se potreba sprejemamo tudi osebe, in povpraševanje po storitvah urejanja ki imajo specifične lastnosti, znanja, ki okolice tako za stanovanjske kot poslovne ostalim sodelavcem prav zaradi specifičnih nepremičnine. lastnosti pomagajo pri premagovanju stresa, Sajenje, sejanje, priprava zemlje za pridelavo timskem delu, vključevanju različnosti. hrane, košnja trave, odstranjevanje plevela. Delo z živalmi. Pobiranje pridelkov, pomoč pri Delo v tekstilni ali krojaški industriji: pripravi ozimnice. Enostavno šivanje, krojenje, sestavljanje Ustreznost dela: priporočljivo delo, ker je tekstila, so odlična dela za osebe z MTDR. rutinsko, ponavljajoče, enostavno. Delo je Opazna je potreba po zlaganju, pakiranju, raznoliko, zanimivo. Delo na zraku, viša fizično pospravljanju in čiščenju prostora, upravljanju kondicijo. s stroji. Katere veščine se razvijajo: delavnost, Ustreznost dela: delo je rutinsko, vzdržljivost, občutek dosežka, višanje ponavljajoče, enostavno, preprosto za sledenje samopodobe, premagovanje stresa. navodilom. Zanimivo, ker oseba vidi končno stvaritev. Fizično je nezahtevno. Pridobiva Obeti za zaposlovanje: v večjih mestih imajo nove kompetence, kot je šivanje, tehnike organizirane službe za urejanje okolice, enako oblikovanja in proizvodnje tekstila ali šivanja tudi v vrtnarijah ipd. Povečujeta se potreba oblačil. in povpraševanje po storitvah urejanja okolice tako za stanovanjske kot poslovne Katere veščine se razvijajo: delavnost, nepremičnine. natančnost. Širok nabor spretnosti omogoča, da tej osebi najdemo primerno vlogo, ki Pisarniško delo: ustreza njenemu naboru spretnosti. Delovne naloge, vezane na lažja Obeti za zaposlovanje: sicer ni predvideno administrativna dela, kot so vnos podatkov, široko zaposlovanje v tej panogi zaradi velike arhiviranje, sprejemanje telefonskih klicev, konkurence iz uvoza in avtomatizacije. Se pa pomoč pri izdajanju računov, kopiranje, še vedno potrebuje zaposlene za opravljanje enostavnih del, takih, ki jih stroji še ne izvajajo. 30 Pošta in dostava: Postrežba hrane in pijače: Zlaganje, razvrščanje, prinašanje, odnašanje, Dela kot so pomivanje posode, dostava hrane upravljanje ročnih vozičkov, pomoč pri izdelavi do miz, pospravljanje in urejanje miz, vodenje zbirnih paketov. gostov do proste mize, pomoč pri urejanju notranjih prostorov restavracije. Ustreznost dela: preproste naloge, ki nudijo občutek dosežka in priložnost za višanje Ustreznost dela: ustrezno, ker ni zahtevno. Je produktivnosti. Dela so rutinska in predvidljiva. zanimivo, ker delo ni monotono. Katere veščine se razvijajo: delavnost, Katere veščine se razvijajo: občutek rutine, natančnost, višanje hitrosti dela, ročne koristnosti, ker se rezultati hitro vidijo, višanje spretnosti, telesna aktivnost. občutka, da so del ekipe. Obeti za zaposlovanje: zaradi vse več prodaje Obeti za zaposlovanje: vse več podjetij želi preko spleta, je tovrstnih poštnih storitev vse poudarjati svojo družbeno odgovornosti tudi več. Ker so delovna opravila ponavljajoča, so ta z vključitvijo oseb z MTDR v svoje delovne ustrezna za osebe z MTDR. sredine. Korist imajo te osebe in ostali zaposleni, ker se veliko naučijo drug od Družabnik - pomočnik v domovih za drugega. starejše, v vrtcih: Čiščenje: Dela kot so pogovor s stanovalci doma upokojencev, sodelovanje pri družabnih igrah. Čiščenje, kot je sesanje, brisanje prahu, Spodbujanje in vodenje telesnih aktivnostih pometanje. V turističnih objektih pospravljanje varovancev (telovadba, skupni sprehodi). postelj in urejanje sob. Pomoč pri hranjenju, pri pospravljanju posode po obrokih. Lažja pomoč v kuhinji. Ustreznost dela: ni zahtevno, zanimivo, ni monotono. Učinki so vidni takoj. Ustreznost dela: zelo ustrezni za družabništvo, tudi zelo sprejeti s strani stanovalcev. Katere veščine se razvijajo: občutek koristnosti, višanje produktivnosti in hitrosti Katere veščine se razvijajo: občutek namena, opravljanja dela, natančnost. koristnosti, višanje socialnih veščin, višanje socialne interakcije, pripadnosti. Z igrami Obeti za zaposlovanje: turistična dejavnost je višanje ročnih spretnosti. v razmahu. Podjetja imajo potrebe po čistilkah in čistilcih (ali imajo svoje lastne službe ali pa Obeti za zaposlovanje: zaradi podaljševanja čiščenje opravljajo zunanji izvajalci). Tudi na življenjske dobe je vse več potreb po tovrstni tem področju so možnosti vključevanja oseb z pomoči v domovih upokojencev. MTDR v tovrstne delovne sredine. V krajih, kjer se priseljuje mlada populacija, je tudi vse več potreb po ustanavljanju vrtcev, kjer te osebe tudi lahko pomagajo. 31 PODROČJE 4: Družbeni učinki na primeru društva Verjamem vate s statusom socialnega podjetja Tudi najboljše orodje potrebuje roko, ki ga bo znala upravljati. 4.1. Upoštevanje smernic katerega cilj bo dosežen s spodbujanjem večje trajnostnega razvoja vključenosti prikrajšanih in podpovprečno zastopanih skupin na trgu dela. Osebe z MTDR sodijo v skupine, ki so na trgu dela Agenda Združenih narodov 2030 je med podpovprečno zastopane. Z razvojem orodij, svoje cilje postavila trajnostno, vključujočo kako vzpodbujati zaposlovanje takšnih oseb, in vzdržno gospodarsko rast, polno in pa lahko pripomoremo, da bodo strateške produktivno zaposlenost ter dostojno delo usmeritve tudi dosežene. za vse. Do leta 2030 je potrebno zagotoviti večjo vlogo vseh ljudi ter spodbujati njihovo Resolucija Evropskega parlamenta (Enake vključevanje v družbeno, gospodarsko in pravice za invalide) opozarja, da imajo politično življenje; ne glede na starost, spol, invalidi pravico do samostojnega življenja in invalidnost, raso, narodnost, poreklo, vero ali ustreznih storitev na ravni skupnosti. Njen ekonomski ali drug status. poziv državam članicam pa je, da naj odpravijo institucionalno oskrbo za invalide ter preidejo Ena izmed petih strateških usmeritev v na sistem, ki invalidom omogoča sodelovanje Strategiji razvoja Slovenije 2030 (GOV, v družbi in zagotavlja storitve v skupnosti v 2017), ki v središče postavlja kakovostno skladu s posameznimi potrebami, voljo in življenje za vse, na način, da se spoprimemo preferencami invalida. Resolucija naslavlja s spremembami, negotovostmi in izzivi države članice tudi k sprejetju strategije za ter vzpostavimo uravnotežen gospodarski, deinstitucionalizacijo in k zagotovitvi, da družbeni in okoljski razvoj, je tudi vključujoča, bodo sprejeti zakoni, politika in programi, zdrava, varna in odgovorna družba. To je tudi skladni s konceptom samostojnega življenja temelj za uresničitev strateških ciljev, ki iz Konvencije o pravicah invalidov. Države naj med drugim vključuje vključujoč trg dela, bi si prizadevale za ustrezno podporo, ki bi 32 omogočala polno vključevanje invalidov. Vključeni so tudi v zunanja delovna okolja. Izkušnje pridobivajo v kavarni Vej‘ca Doma Podjetja mnogokrat iščejo možnosti, kako upokojencev Domžale ter urejajo knjigobežnice delovati družbeno odgovorno, in prav gotovo po Domžalah v okviru Knjižnice Domžale. je eden izmed načinov ta, da postanejo ambasadorji dobrih praks vključevanja oseb Temelj vključevanja so vrednote znotraj z MTDR. S tem lahko pomagajo posamezniku, organizacije: odgovornost, spoštovanje, njegovi družini in tudi delovni ter lokalni zaupanje, potrpežljivost ter sprejetost. sredini, da sprejema drugačnost, podjetja Zavedajo se vzajemnega odnosa, skupaj se pa s takšnimi dejanji v praksi kažejo, da je učijo (tudi na napakah), veliko se pogovarjajo, vključujoča družba uresničljiva. rešujejo dnevne probleme ter se poskušajo, kljub raznim preizkušnjam, imeti čim bolj lepo. Namensko ustvarjajo okolje, kjer krepijo 4.2. Društvo Verjamem vate s občutek sprejetosti in varnosti, kar omogoča iskreno izražanje čustev. statusom socialnega podjetja – predstavitev delovanja in družbenih Delovne naloge so individualno določene in prilagojene vsakemu posamezniku. Izhajajo iz učinkov dejstva, da ima vsakdo v sebi delovni potencial, ki mu leži in ki ga lahko razvija. Na podlagi V društvu Verjamem vate že deseto leto pozornega opazovanja jim dodelijo delovno ustvarjajo delovna okolja za ljudi z motnjami mesto. Naj tukaj poudarimo, da govorimo o v telesnem in duševnem razvoju. Skozi vsa delovnem mestu v navednicah. Delovno mesto ta leta dela z mladimi razmišljajo, kako jih predstavlja nekakšno »aktivno skrb«, ki jim vključiti v delo, da bi uspešno uskladili vse omogoča ohranjanje že pridobljenih znanj zahteve s strani zakonodaje, s pričakovanji ter spoznavanje novih veščin, na otipljiv, staršev oz. skrbnikov ljudi z MTDR ter širše praktičen način in kar je pomembno, s tem družbe in nenazadnje izpolnili tudi želje pridobijo občutek pripadnosti. in potrebe njihovih fantov in deklet, ki jih vključujejo. V društvu menijo, da si vsak človek zasluži pozornost v enaki razsežnosti kot vsi, potrebno Leta 2015 so v ta namen pridobili status je poslušati, slišati ter udejanjiti. Verjamejo, socialnega podjetja ter v 2017 s podporo da skupaj zmorejo. Občine Domžale ustanovili dnevni center, ki jim omogoča še bolj neposredno vključevanje Gospodarska dejavnost, ki jo izvajajo, je mladih v delovni proces. proizvodnja vrhnjih trajnostnih oblačil ter trženje le- teh. Iz jeans izdelkov, ki jih ljudje Znotraj društva so razvili naslednja delovna ne uporabljajo več in so namenjeni ‚‘odpadu‘‘, okolja: trgovino z rabljenimi oblačili, ki so izdelujejo nova oblačila. V okviru tega skrbijo za jo poimenovali Naša trgovin‘ca, šivalnico družbeni vidik vključevanja in usposabljanja oblačil in torbic blagovne znamke Lup. ter ljudi z motnjami v telesnem in duševnem trgovino s trajnostnim konceptom, kjer poleg razvoju za delo ter zaposlujejo ranljivejše unikatov Lup. prodajajo tudi izdelke domačih skupine ljudi (starejše nad 50 let ter invalide). oblikovalcev ter izbrane vintage kose. Mladi se Njihovo delo je trajnostno naravnano, saj spoznavajo tudi z delom v pisarni in skrbijo za ozaveščajo skupnost in družbo, vključujejo pošto. ranljive skupine ter z recikliranjem skrbijo za okolje. 33 V letu 2024 so pridobili tudi status delovne kompetence. Starši otrok z različnimi nevladne organizacije (NVO), ki na področju motnjami se zavedajo, da njihovi otroci ne invalidskega varstva deluje v javnem interesu. bodo nikoli samostojni, velikokrat jih nehote S povezovanji, ki jih ustvarjajo, bogatijo svoje navežejo samo nase. Spoznanje minljivosti lokalno okolje. jim narekuje, da naredijo korak tudi v tej smeri. Ni večjega zadovoljstva, kot to, da je tvoj otrok v objemu prijaznih ljudi, tudi v smislu Družbeni učinki in prednosti razumevajočega delovnega okolja. vključenosti ter zaposlovanja Prednosti za zaposlene: zaposleni poudarjajo, da je delo z osebami z motnjami v telesnem in Prednosti za lokalno skupnost: na tak način duševnem razvoju prednost, saj jih bogati in jih skupnost postaja odprta za drugačnost razveseljuje. Najtežje je prvo spoznanje, kako in omogoča raznolikost ter sprejemanje. V postaviti meje v odnosu z osebami z MTDR, zahvalo za dnevni center, ki ga sofinancira koliko potrpežljivosti, razumevanja in pomoči Občina Domžale, so v preteklosti organizirali je še dobro. Sčasoma razvijejo empatijo in nekaj koncertov znanih pevcev, ki so jih skozi izkušnje in spoznanja postavijo meje. popestrili varovanci dnevnega centra z Najlažje zgradijo odnose, ko postavijo meje raznimi glasbenimi in pevskimi točkami. To je sebi, česa si ne dovolijo. Po izkušnjah sodeč s čas, ko se vsi skupaj zberejo, predstavijo svoje tem res globoko osebnostno rastejo. Najprej delo z mladimi iz dnevnega centra ter njihov sami in z njimi počasi cel kolektiv. napredek. Prednosti za osebe z MTDR: ostajajo vključeni, Prednosti za podjetje ali organizacijo: ohranjajo in krepijo svoje veščine, čutijo se del delovna klima organizacije z vključenostjo družbe. oseb z MTDR vsekakor postane pristnejša za Merljivi cilji: število oseb z MTDR, ki jim vse udeležene. Kajti brez pristnosti v njihovem nudijo možnost vključitve ali celo možnost primeru ne gre. Je prvi pogoj za delovno zaposlitve. Lahko merijo število podjetij ali vključitev ranljivejših skupin. organizacij, s katerimi so sklenili možnost Prednosti za starše: starši imajo lahko vključitve ali zaposlitve osebe z MTDR. Lahko neposreden in vsakodneven stik z osebami z merijo število delovnih okolij, v katera te osebe MTDR, natančno poznajo okolje in dejavnosti, lahko vključujejo. ki jih opravljajo varovanci. Prednost je Zagotovo je še veliko priložnosti za iskanje tudi lokacija, ki je v središču mesta in ni skupnih rešitev za boljše vključevanje in odrinjena nekje na obrobje, kar tudi staršem zaposlovanje oseb z MTDR. Upajo in želijo, omogoča večjo dostopnost in vpogled v delo. da je socialno podjetje Verjamem vate zgled Njihovi otroci so sprejeti, vključeni v družbo, in vzpodbuda za ustvarjanje še več takšnih lahko razvijejo pripadnost, kar je bistveni okolij in možnosti. cilj vsakega starša. Hkrati pa so pomirjeni, ker na otipljiv, praktičen način pridobivajo 34 Društvo Verjamem vate » Smo drugačni, smo opazni, smo dobri in prijazni, povezujemo ljudi, da se za okolje in človeka poskrbi. » 35 PODROČJE 5: Ukrepi za vključevanje in razvoj oseb z MTDR Včasih moramo iti po POMOČ, to pomeni, da gremo PO MOČ. 5.1. Za lažjo vzpostavitev pomoči med ljudi, med uporabnike. Namreč, znanje, osebam z MTDR ki se ga ne vidi, ni nobeno znanje. Zato je za doseganje uspešnosti nujno to znanje deliti med ljudi. Delimo pa znanje, izkušnje, veščine, Mentorji in vsi tisti, ki pomagajo, da bodo če smo prepričani vase, če smo samozavestni. invalidi, vključeni v delovne procese, pri delu Takrat lahko upravljamo sebe in seveda tudi čim bolj samostojni, so pri razvoju veščin, druge. znanj teh oseb zelo pomembni. V kolikor pa drugih in življenja ni mogoče Ti »mentorji« so motivatorji, velikokrat upravljati, kar se nam prav tako dogaja, se gonilna sila. Zato je dobro, da razvijajo svoje seveda znamo umiriti in ne glede na to, da lastne osebnostne lastnosti, da se zavedajo in nam nekaj ni uspelo, še vedno znamo ohraniti vedo, kako vzpostaviti stik z varovancem, da trezno glavo in energično stopiti proti novim poznajo metode, kako iz varovanca dobiti tudi ciljem. Tudi višanje samozavesti je »samo« skrite potenciale. veščina, ki se jo je mogoče naučiti. Metode so znane, koristi pa nam ta lastnost povsod, pri Priporočljive lastnosti tistih, ki delajo z delu in v osebnem življenju. osebami z MTDR • Samo samozavesten osebni asistent ali • Prilagodljivost in potrpežljivost mentor je lahko pri delu samostojen, priporočljivi lastnosti zaposlenih samoiniciativen Delo z ljudmi je zahtevno, vendar pa nam Zato se je dobro zavedati, da smo pri prinaša zelo veliko veselja, če le spoznamo, delu uspešni le, če smo prepričani v naše kaj s svojim poslanstvom lahko storimo sposobnosti. Če tisto, kar znamo, tudi delimo za sočloveka. Za delo z ljudmi je potrebno uporabiti kar nekaj psihološkega znanja. 36 Zato je dobro vedeti, kako doseči, da nas bo Nekje so ti napredki zelo majhni, nekje so oseba, ki ji pomagamo, upoštevala, sledila večji, vendar pa je vsako napredovanje zelo našim navodilom. Pri tem nam je v veliko dobrodošlo. Zato iščite načine, kako bi bili pomoč znanje s področja govorice telesa, lahko v življenju danes samostojnejši, kot so neverbalno komuniciranje. bili včeraj. To zahteva veliko energije in časa, potrpljenja, vendar pa je trud poplačan, ko Dobro je, če se znamo osebi z motnjami v ugotovimo, kaj vse, sicer velikokrat tudi ob telesnem in duševnem razvoju prilagoditi. podpori, lahko naredi taka oseba. Nekateri Pri tem je pomembno, da znamo za dosego potrebujejo popolno pomoč, pri ostalih pa se cilja uporabiti ustrezne metode, da bosta trudite, pomagajte ali pa jim dovolite čim več zadovoljna oba, vi kot osebni asistent in samostojnosti. uporabnik; lahko tudi njegovi starši. Kako pomagati osebam z MTDR, da bi bili • Kako premagati stres samostojnejši Današnji način življenja je bolj stresen kot Ko smo v interakciji z osebo z motnjami v nekoč. Delo z osebami z MTDR je prav tako telesnem in duševnem razvoju, se ji velikokrat velikokrat stresno. Zato je dobro, da znamo ne upamo ali pa ne znamo ustrezno približati. biti potrpežljivi, da krepimo to kompetenco držanja osebne distance, da nas situacije, na Zapisanih je nekaj primerov, kako z njimi katere nimamo vpliva, ne vržejo iz tira. Zato komunicirati, kako se jim približati, kako je učenje stoičnega prenašanja zahtevnih sodelovati. situacij priporočljivo. Pa seveda obvladovanja Naloga mentorjev, oziroma vseh, ki so v vseh naših čustev tudi. interakciji z osebo z MTDR, je poskrbeti za višanje samozavesti teh ljudi, videti kaj • Iščite načine, kako se sporazumevati z vse potrebujejo in jim nato to nuditi. Vsak uporabniki potrebuje nekaj drugega. Iščite način, kako se sporazumevati Z osebami z MTDR se sporazumevajte na njim z uporabniki, ker se vsak uporabnik prilagojen način. Zato iščite načine in poti s sporazumeva na njemu prilagojen način pomočjo ali preko znakovnega komuniciranja, (preko slik, preko znakovnega komuniciranja, preko poslušanja, govora, preko telesnega preko poslušanja, govora, telesnega dotika, dotika, s pomočjo hoje, fizične aktivnosti. preko hoje, fizične aktivnosti….). Iščite načine Iščite načine njihovega izražanja in se jim njihovega izražanja in se jim prilagajajte. prilagajajte. Tisti, ki delajo s temi ljudmi, znova in znova • Premikajte meje uporabnikov; pomagajte vidijo, kako so jim ti ljudje hvaležni za vso jim, da bodo pri vseh opravilih čim bolj podporo in pomoč, zelo jih cenijo. samostojni • pomagajte jim, da lahko postanejo del Namen pomoči osebam z MTDR ni samo, da se skupnosti, pomaga tistim, ki pomoč potrebujejo, temveč • pomagajte jim, da lahko izrazijo sebe, tudi, da se usmeri vse sile v to, da tudi sami, • vključite jih v delovne aktivnosti, kolikor seveda po svojih zmožnostih, dosegajo vse pač lahko, večjo samostojnost. • pokažite jim spoštovanje in dostojanstvo, 37 • naučite se spoštljivega ravnanja z ljudmi s Izdelava »Komunikacijskega potnega telesno ali duševno motnjo - le tako bodo lista« za lažje vzpostavljanje kontakta med lahko del skupnosti, osebnim asistentom (če ga uporabnik ima) • vsaka oseba je drugačna, zato jo vprašamo, in uporabnikom na kakšen način želi biti obravnavana, Sporazumevanje med uporabnikom in • vsak je individualen, osebnim asistentom je različno od uporabnika • stereotipi nam dajejo napačno predstavo o do uporabnika. Vsak uporabnik ima svoje teh osebah, značilnosti, vsakemu se je lažje približati, če • ni dobro, če jih obravnavamo kot »heroje«, vemo, kaj ga motivira, kaj ga moti, kaj zmore • ni dobro, da jih obravnavamo kot žrtve ali in česa ne more narediti. da se nam smilijo, Vseh teh informacij pa osebni asistent nima, • želijo si enakovredno obravnavo, če pri delu nadomešča drugega osebnega • pri komunikaciji naj bo na prvem mestu asistenta. Velikokrat uporabniki niti ne morejo oseba, ne njena invalidnost, ali ne znajo izraziti, kaj bi želeli; kaj jim ustreza • imejte spoštljivo in razumljivo in kaj ne. komunikacijo, • ne mislite za vsako ceno, da potrebujejo Zato je priporočljivo, da osebni asistent v pomoč; glede tega osebo raje vprašajmo in posebni obrazec »Komunikacijski potni naj sama pove, kdaj pomoč potrebuje, list« napiše vse te značilnosti varovanca oz. uporabnika. Obrazec je namenjen izboljšanju • čisto v redu je, da pomagamo, ampak sporazumevanja med uporabnikom in najprej vprašajmo, njegovim osebnim asistentom. V njem so • najprej vprašajmo za dovoljenje, če lahko zapisani vsi osnovni podatki uporabnika, pobožamo psa vodnika, če lahko vzamemo njegovo fizično in psihično stanje, kako z njim pripomoček za hojo ali karkoli drugega, navezati stik, kakšno nego potrebuje, stopnjo kar oseba z invalidnostjo uporablja, pomoči, njegove želje, način dela z njim. • z njimi delajte na način, na katerega želite, da delajo drugi z vami, Komunikacijski potni list naj izpolni oseba, • naučiti se, da tudi invalidi čutijo, vendar to ki uporabnika zelo dobro pozna. Zaželeno je, izrazijo na drugačen način, da se komunikacijski potni list po potrebi dopolnjuje. Shranjen naj bo na vidnem mestu, • izogibajmo se predpostavkam, tako, da ga lahko nadomestni osebni asistent • invalidi niso žrtve svoje zmanjšane hitro najde in uporabi (obrazec št. 1). sposobnosti, • vprašamo jih: »Kako je najbolje, da ti pomagam?«, • spoštujmo njihov osebni prostor, • povabimo jih v pogovor, • ne predpostavljajmo, • do njih ne bodimo pokroviteljski. 38 5.2. Opis predlaganih ukrepov za pomoč. Oseba z MTDR, pa je lahko ambasador vključevanje in razvoj veščin ter dneva prijaznosti. znanj oseb z MTDR Pomagajmo sodelavcu Ukrepi za vključevanje oseb z MTDR lahko Premislimo, kako lahko pomagamo sodelavcu služijo kot ideje, spodbude ali dobre prakse z MTDR ali njegovi družini. Razmislimo, s za organizacije in podjetja, ki lahko preko kakšnimi izzivi se srečuje in kako bi lahko povezovanja pri vključevanju ali zaposlovanju pomagali. Primer pomoči je lahko delovna osebe z MTDR na zanimiv način povezujejo akcija ali ideja, kako organizirati pomoč. sodelavce in krepijo medsebojne vezi, odnose ter kulturo podjetja ali organizacije. Hkrati s Dan dobrih izkušenj takšnimi ukrepi ozaveščajo in vzpodbujajo sodelavce, da razmišljajo in spregovorijo o Lahko uvedemo dan, ko podelimo s sodelavci temi motenj v telesnem in duševnem razvoju, dobre izkušnje pri sodelovanju z osebo z MTDR ki je vse prepogosto še vedno tabu tema. Pri ali pa tudi slabe, kako smo slabo izkušnjo tem pa pomagamo višati veščine in znanja rešili ter kaj smo se naučili iz tega. Tak dan osebam z MTDR. V svojih delovnih sredinah dobrih praks pomaga pri pozitivnem in imajo podjetja in organizacije mogoče tudi konstruktivnem reševanju problemov in daje starše, ki imajo otroke z MTDR in lahko na tak rešitve, kako uspešno premagovati ovire. način spregovorijo o svojih izkušnjah. Ukrepi lahko vzpodbujajo boljšo komunikacijo, Višanje komunikacijskih spretnosti medosebne odnose, obvladovanje stresa in sprejemanje drugačnosti. Odlično mentorstvo Krepitev medosebnih odnosov Prepoznamo, kdo je dober mentor osebam z MTDR in ki lahko deli dobre prakse mentorstva Sodelujmo z ostalimi sodelavci. Skrbimo, da podpiramo program mentorstva. Lahko izbiramo tudi Oseba z MTDR pokaže, katere igre, aktivnosti najboljšega mentorja leta, ki odlično vodi so ji najljubše. Lahko se ji pridružijo ostali osebo z MTDR, deli svoje znanje in izkušnje sodelavci. Na primer barvanje mandal. Za med ostale sodelavce ter pri tem pomaga to potrebujemo le barvice in fotokopirane dosegati in višati dogovorjene cilje osebi z sheme mandal. To je lahko odlična priložnost MTDR. za sprostitev, ki jo izvajamo na primer ob priložnostih, kot je »team building« ali med Dobre prakse reševanja konfliktov odmori na primer 1x mesečno. Konflikte sprejmemo kot možnost za Dan prijaznosti izboljšavo in jih vidimo kot priložnosti za razvoj boljših odnosov. Ko rešimo konflikt ali Podjetje ali organizacija lahko uvede dan za izziv, ki se je pojavil pri delu z osebo z MTDR, prijaznost, ko skušajo vsi v podjetju ustvariti ugotovimo, kaj smo se iz tega naučili in prijazno vzdušje. Lahko je v obliki prijaznih kako lahko to izboljša komunikacijske poti v gest: odpiranja vrat, pomoči pri prenašanju naši organizaciji ter to uporabimo kot dobro bremen, kuhanju kave… Lahko se spomnimo prakso. Hkrati dajemo osebi z MTDR možnost sodelavcev, ki so na bolniški in jim pošljemo izboljšave veščin komunikacije. sporočilo, lahko pomislimo, kdo bi potreboval 39 Sprejetost osebo, ki lahko v težkih trenutkih pomaga in ki preveri napisano in potem zapisano tudi Odkrito spregovorimo o pomislekih in obravnava. strahovih, ko delamo z osebo z MTDR. Kaj so naše bojazni in kje vidimo izzive. Pri tem nam pomaga samorefleksija, da se tudi sami učimo Vključevanje kot orodje razvoja delovnih o svojih odzivih in občutkih. Premislimo, kako sredin sprejemamo drugačnost. Pogovarjamo se o Možnosti izobraževanj za osebno rast in izkušnjah in delimo svoje izkušnje. Opazujemo in se pogovarjamo tudi z osebo z MTDR o tem, razvoj kako sprejema okolje, v katero se vključuje. V podjetje lahko povabimo predstavnike socialnega podjetja, varstveno - delovnega Obvladovanje stresa centra, rehabilitacijskega centra ..., da nam povedo več o delu z osebami z MTDR in o Varen kotiček dobrih praksah ter prednostih, ki jih takšno Tako zaposleni kakor osebe z MTDR potrebujejo sodelovanje prinaša. prostor za oddih. Ravno zaposlitev osebe z MTDR, ki ji je to še posebej pomembno, lahko Izdelki kot poslovna darila vzpodbudi podjetje, da razmisli, kje lahko Razmislimo ali lahko pomagamo z nakupom ustvari varen kotiček za oddih. Tam so lahko izdelkov, ki jih izdelujejo osebe z MTDR, npr. za tudi pripomočki za sprostitev: barvice za poslovna darila, konference, ki jih pripravljamo, barvanje, dišave… različne dogodke npr. ob obletnicah delovanja podjetja ali kot nagrade za zaposlene. Učenje sprostitvenih tehnik Podjetje lahko za svoje zaposlene uvede redne Organizacija obiska podjetja ure za sproščanje in učenje tehnik sprostitve. Organiziramo obisk zaposlenih v socialnem Za osebe z MTDR je sprostitev še posebej podjetju ali varstveno-delovnem centru, pomembna, hkrati pa tudi za vse zaposlene, spodbujamo sodelovanje na različne načine, saj jih opominja na skrb za svoje tako fizično n s povabilom na skupni piknik, novoletno kot psihično zdravje, v čedalje hitrejšem obdarovanje otrok, na skupne dobrodelne tempu, pa omogoča trenutke zase. Zaposleni akcije ali pobude za varovanje okolja – sajenje lahko kot izziv sami poiščejo informacije dreves. o sprostitvenih tehnikah in jih predstavijo sodelavcem, ali pa podjetje povabi zunanje sodelavce, ki izvajajo sprostitvene tehnike. To je lahko učenje meditacije, čuječnosti, joge, pravilnega dihanja… Škatla slabih trenutkov Namestimo škatlo, kamor lahko osebe z MTDR ali tudi ostali zaposleni anonimno napišejo, kar jih teži, izberemo pa tudi zaupanja vredno 40 5.3. Primeri dobrih praks v urbano okolje, saj je gostilna umeščena v strogi center Ljubljane. DOM UPOKOJENCEV DOMŽALE Uporabniki v Drugi violini opravljajo delo Dom upokojencev Domžale je socialno- strežbe in priprave gostilne na obratovanje varstveni zavod, usmerjen v institucionalno (priprava menijev, čiščenje pribora, postavitev varstvo starejših. Pomemben vidik našega miz, urejanje lokala, itd.). Za njihovo dela je širjenje znanja in veščin na celotnem usmerjevanje in pomoč sta v strežbi vedno področju socialnega dela. Zato se nam zdi prisotna dva zaposlena. socialna vključenost osebe z MTDR izrednega Več informacij: pomena. S tem pridobijo naši stanovalci, vključene osebe in širša družba. Pomemben https://www.facebook.com/drugaviolina dejavnik je občutek pripadnosti in sodelovanje https://www.socialneinovacije.si/druga-violina/ v skupnosti. Skrb in mentorstvo za osebe z MTDR prevzamejo naši redno zaposleni KNJIŽNICA DOMŽALE sodelavci, ki so ponosni, da so mentorji. Vključene osebe so pri nas družabniki, Knjižnica Domžale je eden od osrednjih vključujejo se v delavnice ročnih spretnosti informativnih in kulturnih centrov Domžal. Kot in delajo v kavarni. Vključenih je več oseb. javni zavod nudi knjižnične storitve za več kot Predvsem smo z njimi dobili dobro voljo, 60 tisoč prebivalcev občin Domžale, Lukovica, veselje in nenazadnje pomoč pri opravilih. Mengeš, Moravče in Trzin. Osrednja knjižnica Kot organizacija dobivamo potrditve, da ni nič koordinira nabavo gradiva, strokovno delo, nemogoče. izpopolnjevanje zaposlenih in medknjižnično izposojo. V skladu z Zakonom o knjižničarstvu Medgeneracijsko druženje se je izkazalo za se zavzema za optimalno ponudbo sprejeto. Naši stanovalci se radi družijo z gradiva, informacijske storitve, podporo mlajšimi in jih oviranost ne moti. V veliko vseživljenjskemu učenju, dostop do lokalnih veselje nam je deliti in izmenjevati izkušnje. študijskih virov in svetovnih informacij preko Vedno smo odprti za učenje. interneta ter elektronskih publikacij. Kot Več informacij: kulturna organizacija predstavlja stičišče lokalne skupnosti ter pripravlja obsežen http://www.dom-upokojencev-domzale.com/ program dogodkov in prireditev za otroke ter odrasle. DRUGA VIOLINA Knjižnica Domžale posebno pozornost Center za usposabljanje, varstvo in delo Dolfke namenja uporabnikom s posebnimi Boštjančič Draga, na Igu pri Ljubljani je eden potrebami. Že vrsto let na različne načine izmed največjih zavodov v Sloveniji. Vključenih sodeluje z organizacijami, ki skrbijo za osebe je okoli 500 uporabnikov, ki se izobražujejo, z motnjami v telesnem in/ali duševnem bivajo ali opravljajo delo v več kot 25 enotah, razvoju: OŠ Roje, Sožitje, Verjamem vate, ASPI … razpršenih po osrednjeslovenski regiji in obali. Zanje pripravlja različne dejavnosti, povezane z branjem in druženjem. Center je z odprtjem gostilne Druga violina omogočil uporabnikom opravljanje dela v Knjižnica tako sodeluje z društvom Verjamem okviru storitve VDC in izvajanje prakse v okviru vate, kjer njihovi uporabniki iz dnevnega šolskega programa VIZ. Je primer dobre prakse centra skrbijo za urejanje knjigobežnic po vključevanja oseb s posebnimi potrebami Domžalah. 41 Ker ima knjižnica pomembno povezovalno imajo motnjo v duševnem razvoju. Na lokaciji vlogo pri procesu vključevanja oseb s Meso Kamnik je zaposlenih 10 delovnih posebnimi potrebami v lokalno skupnost, so invalidov in ena oseba po Zakonu o socialnem se zaposleni z veseljem odzvali in povabili vključevanju. njihove člane, ki so to želeli, k sodelovanju. Skrb za njihovo sodelovanje so prevzele vodje Pri zaposlovanju invalidov bi želeli predvsem oddelkov. To vključuje podajanje navodil za izobraževanje mentorjev, da pridobijo znanje delo, morebitno konkretno pomoč, pomoč o osebah z MTDR. O njihovi drugačnosti in pri komunikaciji z drugimi zaposlenimi in potrebah. Saj zaposleni potrebujejo za njih več podobno. časa, ki pa ga v proizvodnji ni veliko. Več informacij ter o dostopnosti tudi za Več informacij: uporabnike s posebnimi potrebami: https://anton.si/ https://www.knjiznica-domzale.si/Za-uporabnike/ ZAVOD SLOKVA Za-uporabnike-s-posebnimi-potrebami Zavod SLOKVA je prvo socialno podjetje na MESO KAMNIK Koroškem, ustanovljeno leta 2014 z namenom reševanja brezposelnosti in socialne V podjetju Meso Kamnik smo se odločili za izključenosti. Osredotočamo se na trajnostni zaposlitev osebe z motnjo v telesnem in razvoj, distribucijo lokalno pridelane hrane duševnem razvoju, saj tako izpolnjujemo in urejanje zelenih površin. Naši programi kvoto za zaposlovanje invalidov in imamo vključujejo ranljive skupine, otroke in starejše, povrnjene prispevke. Soočamo pa se s takšnim ter ponujajo brezplačna usposabljanja za pomanjkanjem delovne sile, da se obračamo pridobivanje novih kompetenc. Zavod SLOKVA na vse možne organizacije, da lahko zaposlimo aktivno sodeluje na lokalnih prireditvah in delavce in omogočimo proizvodnjo. razvija projekte za razvoj kmetijstva, podeželja Bistveno nam je, da se lahko oseba z in kulturnih dejavnosti. Od leta 2014 smo tudi invalidnostjo vključi v kolektiv, da je fizično uradno prostovoljska organizacija. Verjamemo pripravljena in da je pripravljena delat v v moč socialnih podjetij za pozitivne posebnih pogojih. Gre za bolj enostavna dela spremembe, zato delujemo tudi na področju in posebne kompetence niso zahtevane. podpornega okolja za socialna podjetja, kjer Pomembno je, da se oseba vključi in drži pravil. spodbujamo lokalno socialno podjetništvo. Zaposleno imamo eno osebo po Zakonu o Za vključitev oseb z motnjami v telesnem socialnem vključevanju, ki dela v oddelku in/ali duševnem razvoju smo se odločili, ker pakiranja, na ekspeditu in pakira mesne verjamemo v enake možnosti za vse. Naš pritoke. Pakira in lepi deklaracije. Oseba je cilj je spodbujati socialno vključenost in doprinesla v podjetje to, da opravlja svoje delo zmanjševati stigmo, povezano s takšnimi ter smo z njo zapolnili delovno mesto. motnjami. S tem prispevamo k bolj pravični in vključujoči družbi, kjer ima vsak posameznik Se pa pri zaposlovanju invalidov srečujemo priložnost razvijati svoje potenciale in tudi z različnimi ovirami. Ogromno je prispevati k skupnosti. Prav tako verjamemo, bolniških (ne samo pri invalidih, na splošno), da raznolikost prinaša nove perspektive in zahtevajo veliko časa za mentoriranje. Imamo bogati našo organizacijo ter širšo družbo. veliko pomanjkanje moških s fizično močjo - z veseljem bi zaposlili tudi močne fante, ki Skrb in mentorstvo za osebo z motnjami v telesnem in/ali duševnem razvoju je prevzela 42 naša strokovna ekipa v Zavodu SLOKVA. Posebej bi izpostavili naslednje: Naši mentorji so usposobljeni strokovnjaki z izkušnjami na področju dela z ranljivimi • Mentorski program: mentorski program skupinami. Poleg tega sodelujemo z različnimi je omogočil učinkovito podporo in nevladnimi organizacijami in strokovnjaki, prilagoditev nalog posameznikovim ki zagotavljajo dodatno podporo in pomoč. zmožnostim, kar je pripomoglo k njenemu uspehu in razvoju. Na ta način zagotavljamo celovit pristop, ki omogoča učinkovito vključevanje in razvoj • Vključenost v različne naloge: delo na posameznika v naši skupnosti. različnih področjih, kot so distribucija hrane, urejanje zelenih površin in pomoč pri prireditvah, kreativno ustvarjanje Naloge osebe z motnjami v telesnem in/ali je omogočilo širok spekter izkušenj in duševnem razvoju pridobivanje novih veščin. Oseba z motnjami v telesnem in/ali duševnem • Pozitivno delovno okolje: kolektiv je razvoju je pri nas opravljala različne naloge, pokazal visoko stopnjo solidarnosti in prilagojene njenim zmožnostim in interesom. medsebojne podpore, kar je ustvarilo Med drugim je sodelovala pri distribuciji spodbudno in vključujoče delovno okolje. lokalno pridelane hrane, urejanju zelenih • Dvig ozaveščenosti: prisotnost osebe z javnih površin, pomoči pri organizaciji lokalnih motnjami v telesnem in/ali duševnem prireditev, kreativno ustvarjanje produktov iz razvoju je pripomogla k večji ozaveščenosti materialov ponovne uporabe ter sodelovanju o pomenu vključevanja in enakih možnosti, pri delavnicah za otroke in starejše. S temi kar je okrepilo našo zavezanost k socialni nalogami je oseba pridobivala nove veščine, pravičnosti. krepila samozavest ter aktivno prispevala k • Individualni prispevek: edinstvene delovanju in uspehu zavoda. perspektive in pristopi osebe so obogatili našo organizacijo ter prispevali k Pridobitev za organizacijo/podjetje/ inovativnim rešitvam in izboljšanju naših društvo storitev. Oseba z motnjami v telesnem in/ali duševnem Pozitivne spremembe, ki bi jo želeli deliti: razvoju je v našo organizacijo doprinesla veliko vrednosti. S svojim delom je prispevala • Povečana motivacija in zavezanost: k učinkovitosti naših programov in projektov, vključenost osebe z motnjami v našo ekipo hkrati je povečala motivacijo in zavezanost med sodelavci, saj so se še bolj zavedali pomena pa obogatila delovno okolje z edinstvenimi svojega dela in vpliva na skupnost. perspektivami in pristopi. Njena vključenost • Izboljšane komunikacijske veščine: naši je spodbudila večjo solidarnost in zaposleni so razvili boljše komunikacijske medsebojno pomoč med sodelavci. Poleg tega veščine, saj so se naučili prilagajati svoje je s svojo prisotnostjo pomagala pri širjenju načine komunikacije, da bi učinkovito zavedanja o pomembnosti vključevanja vseh sodelovali z vsemi člani ekipe. posameznikov v družbo, kar je okrepilo našo • Večja empatija in razumevanje: delo z zavezanost k socialni pravičnosti in enakim osebami z motnjami je povečalo empatijo možnostim za vse. in razumevanje med sodelavci, kar je prispevalo k bolj povezani in podporni delovni skupnosti. 43 • Inovativne rešitve: raznolikost perspektiv Poleg tega prisotnost oseb z motnjami v je spodbudila ustvarjalno reševanje delovnem okolju povečuje motivacijo in problemov in prinesla inovativne rešitve, zavzetost vseh zaposlenih. Ko zaposleni ki jih morda ne bi odkrili brez vključevanja vidijo neposreden vpliv svojega dela na različnih posameznikov. izboljšanje kakovosti življenja svojih • Povezovanje z lokalno skupnostjo: naše sodelavcev, se pogosto bolj zavzamejo za sodelovanje z lokalnimi prireditvami in svoje delo. Ta povečana zavzetost vodi do večje skupnostnimi projekti je postalo še bolj produktivnosti in boljših delovnih odnosov. aktivno in prepoznavno, kar je okrepilo Prav tako vključevanje oseb z motnjami našo vlogo v lokalni skupnosti in povečalo spodbuja večjo solidarnost in podporo med našo vidnost. sodelavci, kar vodi do bolj pozitivnega in sodelovalnega delovnega okolja. • Povečana kultura vključenosti: prisotnost Eden od ključnih vidikov vključevanja osebe z motnjami je okrepila našo kulturo oseb z motnjami je tudi razvoj boljših vključenosti in spodbudila večjo odprtost komunikacijskih in medosebnih veščin med za raznolikost, kar je izboljšalo splošno vsemi zaposlenimi. Sodelovanje z osebami z delovno okolje. različnimi zmožnostmi zahteva prilagajanje načinov komunikacije in dela, kar izboljšuje Zakaj bi nekomu priporočili, da vključi v sposobnosti sodelovanja in razumevanja. Te delo osebe z motnjami v telesnem in/ali veščine so dragocene ne le za delo z osebami z duševnem razvoju? motnjami, temveč tudi za splošno izboljšanje delovnih odnosov in učinkovitosti v podjetju. Vključevanje oseb z motnjami v telesnem in/ali duševnem razvoju v delovno okolje predstavlja pomemben korak k ustvarjanju bolj pravične in vključujoče družbe. Ta pristop ne prinaša Vključevanje oseb z motnjami prav tako le koristi posameznikom z motnjami, temveč prispeva k večji družbeni odgovornosti tudi podjetjem in širši skupnosti. Raznolikost, podjetja. Podjetja, ki se odločijo za ta korak, ne inovativnost, povečana motivacija in družbena le izboljšujejo svojo notranjo kulturo, temveč odgovornost so le nekateri izmed številnih tudi pozitivno vplivajo na širšo skupnost. S pozitivnih učinkov, ki jih lahko dosežemo z tem, ko zagotavljajo enake možnosti za vse, vključevanjem teh oseb v delovni proces. podjetja prispevajo k zmanjševanju družbene neenakosti in stigmatizacije. To ne le izboljša Prvi pomemben vidik vključevanja oseb z ugled podjetja, temveč tudi povečuje njegovo motnjami je raznolikost. Raznoliko delovno kredibilnost in privlačnost za stranke, okolje je bogatejše in bolj dinamično, saj partnerje in potencialne zaposlene. vključuje širok spekter izkušenj, znanj in perspektiv. Osebe z motnjami prinašajo Nenazadnje vključevanje oseb z motnjami edinstvene poglede, ki lahko spodbudijo omogoča tudi njihovo osebno in strokovno inovativno razmišljanje in reševanje rast. Z vključevanjem v delovno okolje pridobijo problemov. Ko se različne perspektive združijo, nove veščine, samozavest in samostojnost, se pogosto pojavijo nove ideje in rešitve, kar izboljšuje njihovo kakovost življenja in ki izboljšajo učinkovitost in produktivnost omogoča njihovo polno vključitev v družbo. podjetja. Tako raznolikost ni le moralna To je pomembno za ustvarjanje vključujoče obveznost, temveč tudi poslovna prednost. družbe, kjer ima vsak posameznik priložnost za razvoj in prispevanje k skupnosti. 44 Vključevanje oseb z motnjami v delovno po ribah, ki plavajo preko ovir navzgor ob okolje prinaša številne koristi za podjetja, toku vodotokov). Pri svojem delu postopno posameznike in širšo skupnost. Raznolikost, pripravljajo najbolj ranljive ciljne skupine povečana motivacija, boljše medosebne za prehod na trg delovne sile. Proces veščine, družbena odgovornost in osebna je skrbno pripravljen in poteka v več rast so le nekateri izmed razlogov, zakaj je ta stopnjah. Udeleženci postopoma napredujejo pristop nujen. S tem korakom podjetja ne le višje, njihovo delo in obseg nalog postaja izboljšujejo svojo notranjo kulturo in poslovne zahtevnejše, potrebno je več komunikacije s rezultate, temveč tudi prispevajo k ustvarjanju sodelavci, okoljem in strankami. Pri uspešnem bolj pravične in vključujoče družbe. prehodu na zadnjo stopnjo v modelu, pa je oseba pripravljena na zaposlitev na trgu. Več informacij: Za uvajanje skrbijo mentorji iz različnih https://slokva.si/ področij, ki pomagajo ranljivim skupinam pokazati, da prihodnost ni v naprej določena WEB (Work Experience Businesses) ampak je prilagodljiva. Pomagajo pa tudi podjetjem, ki včasih potrebujejo pomoč pri Podjetje s sedežem v Turnhoutu, Belgija, je uvajanju v zaposlitev, kadrovsko pomoč ali v svojem več kot trideset letnem delovanju svetovanje pri tem, kako obdržati zaposlene. razvilo dejavnosti: socialno podjetništvo, Poleg tega, da iščejo mrežo delodajalcev v socialno vključevanje, digitalno vključevanje, regiji, pa ponujajo tudi lastne možnosti, da varstvo otrok, podjetništvo z družbenim ljudem zagotovijo kakovostna in smiselna učinkom in kombinirano delo. delovna mesta. Zaposlijo se lahko v njihovi V razvitem svetu in še posebej v starajoči se trgovini, restavraciji, skladišču, podjetju za Evropi so potrebe po delovni sili zelo velike. Še čiščenje, podjetju za pomoč pri vrtnarskih posebej pa potrebe po usposobljeni delovni opravilih… sili. Tudi ljudje iz ranljivih skupin lahko Več informacij: postanejo zanimiva delovna sila na trgu, še posebej, ker jim v podjetju nudijo začetno podporo in usposabljanje, potem pa jim tudi https://webwerkt.be/ pomagajo najti primerno delovno mesto. V podjetju so razvili poseben model, tako imenovan lososov model (poimenovan 45 PODROČJE 6: Etika vključevanja »Glej daleč. In ko se ti zdi, da gledaš daleč, glej še dlje!« Robert Baden-Powell Lanova etika vključevanja javnem prostoru. Lanova etika vključevanja nas tako popelje do ključnega spoznanja, Mag. Bećir Kečanović, Inštitut za razvoj da delovnega okolja ter šolskega in javnega vključujoče družbe in Lan Hodžič, oziroma družbenega prostora v vsakdanjem varovanec Društva Verjamem vate življenju ni mogoče strogo formalno ločevati in obravnavati. To zadnje poglavje priročnika »Kako do kompetenc za večjo samostojnost in samoiniciativnost oseb z motnjami v telesnem in duševnem razvoju«, je rezultat Prvi avtor tega poglavja sem prispeval bolj svojevrstnega družbenega eksperimenta, ki panoramski pogled na vključujočo enakost. mu lahko rečemo pilotni projekt laičnega, Z Lanom si želiva, da to skupno delo vsaj občanskega raziskovanja človečnosti in malo pripomore k promociji priročnika, vključujoče enakosti. Po vsebini predstavlja Kako do kompetenc za večjo samostojnost teoretični in normativni, etični in pravni ter in samoiniciativnost oseb z motnjami v praktični okvir za razvoj kulture in uporabne duševnem in telesnem razvoju. Priročnik je etike vključevanja v delovnem in širšem izšel pod okriljem Društva Verjamem vate. To je družbenem okolju. društvo srčnih in vključujočih ljudi, s katerimi ima Lan v primerjavi z mano neizmerno več Praktični del je opravil Lan, ki je varovanec skupnega. Tudi zato je naslov tega poglavja Društva Verjamem vate. V vlogi aktivnega Lanova etika vključevanja. državljana je na Občini Domžale neposredno, z akcijskim raziskovanjem in izkustvenim 1. Uvodna pojasnila učenjem ugotavljal pomen vključujoče enakosti v sistemu in procesu odločanja Občansko raziskovanje ali občanska znanost o javnih zadevah lokalnega pomena. V (ang. citizen science) je inovativni pristop osnovi je ta pristop splošno uporaben za odprte znanosti z vključevanjem širokega vzpostavitev sistema, organizacijskih pogojev kroga ljudi, ki sicer niso znanstveniki v strogem in etične infrastrukture, ki s pripadnostjo pomenu besede, vendar s svojim praktičnim vrednotam celostno podpira vključujočo delom in izkustvom lahko veliko prispevajo enakost v delovnem okolju ter šolskem in k razumevanju in praktičnemu urejanju 46 družbenih problemov in izzivov. Raziskovalno avtorja znamenitega romana Ne ubijaj Slavca, delo na terenu, akcijsko raziskovanje in med drugim pripoveduje o vrednoti sočutja. izkustveno učenje ter pripovedovanje zgodb ali Pravzaprav je sočutje bolj moralni občutek, etika narativa so med pogostejšimi metodami vrlina ali krepost, ki se navzven kaže kot občanskega raziskovanja. dejanje ali dejstvo sočutja. Tako sva z Lanom poleg njegovega dela na Sočutja ne izkazujemo le s solzami, temveč terenu veliko uporabnega znanja o vključujoči s pomočjo sočloveku. Tako se Bennett s enakosti črpala iz stripovskih zgodb v pripovedovanjem o sočutju vseskozi vrača k kratki, a nadvse poučni knjižici Ustava zgodbam resničnih in izmišljenih junakov z Republike Slovenije v stripu. Strip je namreč moralnimi nauki, kako naj se ljudje skupaj svojevrsten način umetniškega upodabljanja spopadamo z žalostjo in travmatičnimi in pripovedovanja zgodb. Kot je v enem od izkušnjami. Pri tem je nadvse pomembno, intervjujev za BBC o umetnosti stripa dejal da drug z drugim sočustvujemo in si filmski zvezdnik Keanu Reeves: »Pogledaš pomagamo, da smo čuteča in prijateljska, umetnost in slediš zgodbi«. čuječa in solidarna bitja. Če bi samo ta moralni nauk človečnosti prenesli in ga gojili v Pripovedovanje zgodb, ki z izročilom varuje današnjem času, si predstavljate, koliko manj človeštvo pred pozabo, je prababica civilizacije, nečlovečnosti, gorja in nesreč bi bilo na tem kulture in omike. Ta pravljična prispodoba svetu? je za namen tega besedila vzklila pod vplivom knjige Joachima Bauerja z naslovom Principi človeškosti. Bauer ugotavlja, da 2. Vključujoča enakost, ki s človečnostjo smo ljudje že z nevrobiološkega vidika na varuje svobodo, različnost in družbeno socialni odziv, vključevanje in prijateljsko pravičnost druženje naravnana bitja, pri čemer se opira Če se ozremo po svetovnih razmerah, z velikim na znanstvena dognanja o nevrobiološki in nelagodjem v srcu čutimo, kako človečnost socialni evoluciji možganov. V resnici ni vse izgublja proti zverinski naravi nečlovečnosti. tako čudovito, naš svet je čedalje bolj kruta Zaradi velikih svetovnih problemov revščine zgodba. Zgodovina od ene do druge vojne vse in lakote, oboroženih spopadov in popolnega bolj svari, da so nekateri ljudje hujši od vsake razdejanja civilne infrastrukture na vojnih zveri. Tudi to je v naravi človeškosti. območjih in kriznih žariščih človeštvo niti V čem je potem razlika med divjo in domala dnevno, kaj še le dolgoročno ni varno pred neukrotljivo stranjo človeškosti ter na zverinsko naravo lastne vrste. Ob tem je socialni odziv in moralno odgovornost drug vse večja nevarnost tudi zaradi podnebnih do drugega naravnano etiko človečnosti? sprememb in naravnih katastrof. Zato je Razlika je v našem odnosu do civilizacijskega vztrajno prizadevanje za izgrajevanje duha izročila, kulture in omike, vrednot in moralnih človečnosti na vseh ravneh in področjih naša naukov, načel in norm dostojnega obnašanja, ključna oporna točka za ohranjanje naravnih po katerih se ravnamo, ko v medčloveških virov in utrjevanje družbenih potencialov za odnosih in družbenih razmerjih iščemo preživetje ljudi in ekosistema Zemlje.1 srečo in smisel življenja. Glede tega je kar Za sam pojem človečnost (ang. humanness) nekaj poučnih zgodb v zbirki Williama J. smo ugotovili, da je v teoretičnem smislu Bennetta z naslovom Moralne vrednote za oddeljen od pojma človeškost (ang. humanity). mlade. Bennett, sklicujoč se na Harperja Leeja, 1 Ule, A. 2023, 302-303. 47 Medtem ko s človečnostjo mislimo na konkretnih postopkih pred državnimi organi, neodtujljivo vrednost, ki izhaja iz dostojanstva organi lokalne samouprave in organizacijami vsakega človeka kot posameznika in enkratne z javnimi pooblastili. osebnosti, s človeškostjo izražamo celoto človeških pojavnosti, vključno z zlom.2 Kar S tem ko ima človek možnost, da se pod zadeva poslanstvo etike človečnosti, če je enakimi pogoji svobodno vključuje v bila v preteklosti osredotočena izključno na odločanje o zadevah skupnega (javnega) človekovo dostojanstvo in nedotakljivost pomena, mu je hkrati omogočeno, da lahko osebnosti, je z današnjimi svetovnimi vpliva na svoj družbeni položaj, pravice in problemi in izzivi svetovnega etosa, vključno dolžnosti. Ko to vključujočo enakost vstavimo s hitrim razvojem umetne inteligence in v glavno formulo Lanove etike vključevanja, razčlovečenjem (dehumanizacijo) človeka se končni rezultati praviloma merijo s tudi na tem področju nujno potrebno s stopnjo družbene pravičnosti in spoštovanja človečnostjo na novo premisliti skupni okvir raznolikosti ali različnosti, enkratne in preživetja ljudi, vseh živih bitij in celotnega neponovljive osebnosti. Z vidika Lanove etike ekosistema Zemlje. Z vidika bioetike ali etike vključevanja in ustavnega varstva pravic oseb življenja je govora o ekološki viziji moralne z invalidnostjo posebej povzemam odločbo osebnosti s celostnim in povezljivim pogledom Ustavnega sodišča RS, št. U-I-65/21-12, datum na človeka, naravo in družbeno skupnost.3 Z 4. 7. 2024, s katero je le-to ugotovilo, da je drugimi besedami, človečnost v današnjem Zakon o socialnem vključevanju invalidov času potrebuje širšo perspektivno: »Nikoli ne (Uradni list RS, št. 30/18) v neskladju z Ustavo. pozabimo, da smo kot ljudje odgovorni zase, Poleg načela enakosti Ustavno sodišče za druge in za naš celoten planet Zemlja. Zato podrobno razlaga pomen načela zaupanja v bodimo človečni. Tudi v dvomu, kako ravnati, pravo, ki je prav tako med temeljnimi načeli se vedno odločimo za človečnost«.4 ali vrednotami pravne države.5 V 10. točki navedene odločbe Ustavno 2.1. Enakost, svoboda in družbena sodišče opozarja, da Ustava RS v prvem pravičnost odstavku 52. člena določa, da sta invalidom v skladu z Zakonom zagotovljeni varstvo Enakost je skupaj s svobodo splošno in usposabljanje za delo. Pravica invalidov pomembno načelo človečnosti - vsi ljudje se do posebnega varstva je celota različnih rodijo svobodni ter imajo enako dostojanstvo pravic. Med drugim vključuje pravico do in pravice - po katerem je v civiliziranem svetu socialne varnosti iz 50. člena Ustave, pravico vsakomur zajamčeno, da lahko svobodno, do osebnega dostojanstva in varnosti iz 34. brez strahu pred nasiljem, diskriminacijo člena Ustave ter pravico oseb z invalidnostjo in drugimi oblikami izključevanja sodeluje do nedotakljivosti njihove telesne in duševne (participira) pri odločanju o skupnih zadevah. celovitosti iz 35. člena Ustave. Glede dolžnosti V zvezi s tem Ustavno sodišče RS denimo v države, da ustrezno ureja pravice oseb z odločbah opozarja na človekovo dostojanstvo, invalidnostjo, se Ustavno sodišče sklicuje tudi enakost in enakovrednost položaja vsakega na mednarodne standarde in prakso visokih človeka in osebe pri odločanju o javnih zadevah, sodnih forumov. V zvezi s tem poudarja, da je tako na ravni zakonodajnega odločanja kot v 2 Šček, J. 2021, str. 73-94, e-vir. 3 Kečanović, 2024, str. 6; e-vir. 4 Tuma, T. idr. 2024, Poziv k človečnosti, e-vir. 5 U-I-65/21-12, tč. 10. 48 za osebe z invalidnostjo posebej pomembna ni nekakšna uravnilovka, temveč sorazmerno pravica do samostojnosti, vključevanja v varstvo človekovih pravic in temeljnih družbo in sodelovanja v življenju skupnosti.6 svoboščin, duševne in telesne celovitosti ter nedotakljivosti človeka kot osebe in 2.2. Etika ustavnosti in vključujoče subjekta v najširšem pomenu človečnosti, se enakosti pravi spoštovanja raznolikosti ali različnosti oziroma drugačnosti enkratne in neponovljive Zakaj se pri tem, kar v Lanovi etiki vključevanja osebnosti. Tako kot v 15. členu pravi Ustava želim povedati o človečnosti in vključujoči Republike Slovenije: »Človekove pravice in enakosti, svobodi in družbeni pravičnosti temeljne svoboščine so omejene samo s znova vračam k Ustavi Republike Slovenije? pravicami drugih in v primerih, ki jih določa Zato, ker ustava ni goli popis sedanjosti, ta ustava«. To z vidika vključevanja v delovno mrtva črka v poročilu nekega minulega stanja, in družbeno okolje pomeni, da smo še vedno temveč živ in delujoč programski dokument pri ustavnem varstvu vključujoče enakosti prihodnosti, plamenica, ki ji moramo slediti, naravnih in neodtujljivih pravic vsakega če hočemo izpolnjevati našo človečnost v človeka kot osebe, brez razlikovanja glede na medčloveških odnosih, naravnem okolju raso, barvo, spol, jezik, vero, politično ali drugo in družbeni skupnosti.7 Zavoljo tega, da bi prepričanje, narodno ali socialno poreklo, se čim bolj seznanila, kako je z enakostjo premoženje, rojstvo ali katerokoli drugo in vključevanjem v Sloveniji, sva z Lanom okoliščino. Kot v duhu človečnosti in enakosti segla po duhoviti, a nadvse poučni knjižici z pravi Splošna deklaracija človekovih pravic naslovom Ustava Republike Slovenije v stripu.8 iz leta 1948: “Vsi ljudje se rodijo svobodni ter imajo enako dostojanstvo in pravice.” Stripovske upodobitve ali pripovedi o temeljnih načelih in konkretnih določbah Ustave RS so v omenjeni knjižici opremljene 2.2.1. Prepoved spodbujanja k neenakosti in s kratkimi dialogi, ki spominjajo na Sokratovo nestrpnosti metodo blagohotnega izpraševalca o etičnih, Z ustavnimi načeli enakosti, sorazmernosti pravnih in političnih razsežnostih urejanja in zaupanja v pravo pridemo do 63. člena medčloveških odnosov, naravnega in Ustave RS, ki določa, da je v Sloveniji družbenega okolja. Splošni pomen enakosti prepovedano spodbujanje k neenakopravnosti je tako upodobljen v duhu 14. člena Ustave RS: in nestrpnosti. Protiustavno je vsakršno »V Sloveniji so vsakomur zagotovljene enake spodbujanje k narodni, rasni, verski ali človekove pravice in temeljne svoboščine, drugi neenakopravnosti ter razpihovanje ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, vero, narodnega, rasnega, verskega ali drugega politično ali drugo prepričanje, gmotno sovraštva in nestrpnosti. Takšno početje v stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj, delovnem okolju z najhujšimi posledicami invalidnost ali katerokoli drugo osebno za žrtev je kot kaznivo dejanje šikaniranja okoliščino. Vsi so pred zakonom enaki.«9 določeno v 197. členu Kazenskega zakonika. Namen ustave pri vključujoči enakosti seveda Kdor na delovnem mestu ali v zvezi z delom 6 Prav tam, tč. 14. 7 Šček, nav. delo, str. 77. 8 Ustava v stripu: ilustrirana Ustava Republike Slovenije, e-vir 9 Ustavno sodišče RS, odločba, št. Up-150/22 z dne 01.02.2024, tč. 12: »V skladu z ustaljeno ustavno sodno presojo načelo enakosti pred zakonom zahteva, da je treba v bistvenem enake položaje obravnavati enako, v bistvenem različne položaje različno«. 49 s spolnim nadlegovanjem, psihičnim izključevanja, psihičnega in fizičnega nasilja. V nasiljem, trpinčenjem ali neenakopravnim tem blodnem krogu družbene patologije so vse obravnavanjem povzroči drugemu ponižanje pogostejše tudi najhujše kršitve človekovega ali prestrašenost, se kaznuje z zaporom dostojanstva in nedotakljivosti, ki osebo ali do dveh let. Storilcu, ki s šikaniranjem na skupino ljudi prizadenejo v boleči kombinaciji delovnem mestu povzroči žrtvi psihično oziroma prekrivanju diskriminatornih, ali fizično obolenje ali zmanjšanje delovne izključujočih napadov na duševne in telesne, storilnosti, grozi kazen zapora do treh let. spolne, socialne, ekonomske, politične, verske, rasne, etnične in druge dejavnike osebnostne Kazenska zakonodaja ni edini, temveč skrajni in družbene identitete, nedotakljivosti in mehanizem, s katerim država preprečuje in dostojanstva žrtve/žrtev.10 kaznuje nasilje, diskriminacijo in izključevanje. Če ostanemo na delovnopravnem področju, Če primeroma (hipotetično) vzamemo so različne oblike izključevanja prepovedane kršitev enakosti osebe z motnjami v telesnem v zakonih, ki urejajo varstvo človekove in duševnem razvoju, intersekcijski pristop osebnosti in dostojanstva pred diskriminacijo lahko natančneje pokaže, kako je v konkretnih in nasiljem na delovnem mestu ali v zvezi primerih strukturiran denimo psihični odnos z delom, varnost in zdravje pri delu, enakost (naklep) storilca do žrtve. Intersekcijski spolov itn. Predpisi o delovnih razmerjih s pristop namreč v nasprotju s premočrtnim prepovedjo diskriminacije, nasilja in drugih (linearnim) načinom razmišljanja, ki običajno oblik izključevanja med drugim določajo, »gleda drevo in ne vidi gozda«, omogoča da mora delodajalec zagotavljati enako vsestransko in poglobljeno analizo, ali niso v obravnavo ne glede na narodnost, raso ali okviru storilčevega motiva in načina delovanja etnično poreklo, nacionalno in socialno še kake druge, s premočrtnim pogledom in poreklo, spol, barvo kože, zdravstveno stanje, oceno dejanskega stanja neprepoznavne invalidnost, vero ali prepričanje, starost, spolno okoliščine, npr.: spolni, rasni, etnični ali kateri usmerjenost, družinsko stanje, članstvo v koli drugi dejavniki osebnostne in družbene sindikatu, premoženjsko stanje ali drugo identitete žrtve. osebno okoliščino. Zakon zahteva enakost ter enake možnosti za ženske in moške. Intersekcijski pristop s svojim celostnim in povezljivim pristopom ni učinkovitejši le pri analizi in oceni posameznih kršitev 2.2.2. Intersekcijsko obvladovanje oziroma napadov na človekovo dostojanstvo večplastne, multipla neenakosti in osebno nedotakljivost žrtev. S tem Raznolikost ali različnost oziroma drugačnost, pristopom je mogoče in je nujno napade na ki z vključevanjem bogati in utrjuje skupni človekovo dostojanstvo in enakost oziroma potencial človečnosti, je v izključujočem enakovrednost vsakega človeka kot enkratne okolju lahko pekel neenakosti in nestrpnosti. in neponovljive osebe predvsem preprečevati To se s celostnim in povezljivim pristopom s previdnostnimi ukrepi za obvladovanje intersekcionalnosti, presečnosti oziroma tveganj in zgodnje odpravljanje vzrokov, da do križanja nepregledne množice sporov in izvršitvenih dejanj in posledic kršitev sploh razprtij v današnji družbi razkriva z vso širino ne pride. Previdnostni pristop je z zahtevo, in globino večplastne (multipla) neenakosti, da nihče ne bo izpostavljen spolnemu nestrpnosti in sovražnosti, diskriminacije in in drugemu nasilju, denimo, vgrajen v 10 Priročnik o evropskem protidiskriminacijskem pravu, 2021. 50 zakonske določbe o zgodnjem (proaktivnem) Dolžnosti so tiste, ki terjajo vzajemno zagotavljanju varnosti pred napadi na spoštovanje in odgovornost, se pravi to, kar človekovo dostojanstvo.11 nam v odnosu drug do drugega narekuje že sama človečnost. Ne pozabimo ob tem na 2.2.3. Pri vključujoči enakosti štejejo pravice moralni, naravno-pravni in pozitivno-pravni in dolžnosti nauk človečnosti v 15. členu Ustave RS: »Človekove pravice in temeljne svoboščine so Razmerje med etiko vključevanja in omejene samo s pravicami drugih in v primerih, zavržnostjo izključevanja nikoli ni črno-bela, ki jih določa ta ustava«. Tako demokratična temveč barvita slika medčloveških odnosov z in pravna država Slovenija vsakomur pod mnogimi odtenki sive. Sodna praksa opozarja, enakimi pogoji zagotavlja enake možnosti, da vsaka obtožba o nasilju in izključevanju da se lahko svobodno vključuje v postopke, sama po sebi ni nujno resnična in utemeljena. v katerih se z odločanjem o javnih zadevah Sodišče nikoli ne odloča le na podlagi tega, kar hkrati odloča o pravicah in dolžnosti oseb. trdi samo ena stran, ampak v skladu s svojimi Brez tega ni niti svobode niti vladavine prava zakonitimi pristojnostmi vsestransko tehta niti vključujoče družbe za vse, kvečjemu dokaze in skrbno preverja okoliščine, tako se vrata kaosa odpirajo za vse. Isto velja za tiste, ki domnevnega storilca bremenijo, kot delovno okolje katerekoli organizacije oziroma tiste, ki so v prid njegovim trditvam. korporacije. Pravo z načelom enakosti nikomur ne Konec koncev je tudi država ena sama prizanaša, da lahko počne, kar se mu korporacijska pošast – Leviatan, kot je v zahoče. Zato je potrebno upoštevati, da istoimenskem delu zapisal angleški filozof imajo delodajalci in delavci ne samo pravice, Thomas Hobbes. To je z zgodovinskega vidika ampak tudi dolžnosti. Če v medčloveških točka preloma, na kateri moramo biti vselej odnosih pride do izrazitega neravnovesja med pozorni na tisto manj prijazno stran človekove pravicami in dolžnostmi tako, da pravica ene narave, ki je tako divja in nepredvidljiva, da je osebe čezmerno omejuje pravico druge osebe, od ene do druge vojne bolj zverinska. Življenje je to štrleče neravnovesje, ki grozi, da bo vsak v takšnem stanju surove sile je zlasti za trenutek preraslo v odvečne spore in kršitve, šibkejše in socialno izključene ljudi nevzdržno. potrebno uravnotežiti. S tem namenom sodna To je stanje, v katerem nam človečnost praksa opozarja: kadar presoja ali izvrševanje narekuje, da moramo biti posebej občutljivi ene pravice prekomerno omejuje izvrševanje za ranljive in socialno šibkejše: »Postavimo druge pravice, je potrebno oboje pretehtati in se še posebej v bran pripadnikom ranljivih z uporabo praktične konkordance uravnotežiti skupin, zlasti otrokom, ženskam, starejšim, v luči konkretnega primera. To pomeni, da osebam z invalidnostmi, vsem, ki so zaradi je potrebno z razumevanjem konkretnega svoje ranljivosti najbolj izpostavljeni nasilju, primera poiskati praktično rešitev oziroma izkoriščanju in zlorabam«.13 operativno pravilo sobivanja pravic v konkretnih okoliščinah.12 11 Zakon o delovnih razmerjih, ZDR-1, 47. člen (Uradni list RS, št. 21/13 in nasl.): »Delodajalec je dolžan-zagotavljati takšno delovno okolje, v katerem noben delavec ne bo izpostavljen spolnemu in drugemu nadlegovanju ali trpinčenju s strani delodajalca, predpostavljenih ali sodelavcev.” 12 Višje sodišče v Mariboru, Sodba I Cp 49/2018 z dne 20.02.2018; prim: Vrhovno sodišče RS, Sklep II Ips 25/2019 z dne 30.05.2019. 13 Poziv k človečnosti. 51 2.2.4. Z vključujočo enakostjo nad socialno nalaga Ustava v 52. členu, enake zahteve izključevanje izhajajo iz mednarodnih zavez Republike Slovenije.15 Vse večji prepad med peščico nezmerno bogatih ter nepregledno množico izkoriščanih, Medtem so na svetovni ravni, v posameznih izključenih in pregnanih ljudi je v današnjem državah in mednarodnih povezavah sprejeti svetu največje brezno najhujših oblik nasilja številni dokumenti za odpravljanje revščine, in diskriminacije, neenakosti in revščine ter brezposelnosti in neenakosti, za spoštovanje drugih oblik socialnega izključevanja. O tem človekovega dostojanstva in enakosti med so se v devetdesetih letih prejšnjega stoletja spoloma, za enake možnosti v dostopu do začele žgoče razprave, ki so iz akademskih dela in izobrazbe, zdravstvene oskrbe in krogov spodbudile odziv širše javnosti drugih pogojev kakovostnega življenja za vse. in mednarodnih organizacij. Med prvimi Če v zvezi s tem pogledamo Agendo 2030, je dosežki proti izključevanju na mednarodni vključujoča in varna družba poleg sistemskih ravni velja omeniti, da so Združeni narodi in zahtev za usklajeno (koherentno) doseganje države članice leta 1995 v Kopenhagnu sprejeli svetovnih ciljev trajnostnega razvoja odločilna Deklaracijo in Program aktivnosti za razvoj za preživetje ljudi in planeta.16 Svetovni cilji vključujoče družbe – družbe za vse.14 trajnostnega razvoja in vključujoče družbe za vse so v naš družbeni prostor in pravni Glede vključevanja in socialnega izključevanja sistem prevzeti (implementirani) z izhodiščno invalidov, se Ustavno sodišče v navedeni Strategijo razvoja Slovenije 2030.17 odločbi U-I-65/21-12 sklicuje na mednarodne akte in med drugim opozarja, da socialna Urad RS za makroekonomske analize in razvoj izključenost povzroča tudi stigmatizacijo, (UMAR) spremlja uresničevanje teh ciljev segregacijo in diskriminacijo, ki lahko poleg in svoje ugotovitve o tem redno objavlja v negativnih stereotipov vodijo do spodbujanja obdobnih poročilih. Tako UMAR v Poročilu nasilja, izkoriščanja in zlorabe, ter privedejo o razvoju za prvo polovico 2024 pri ciljih osebe z invalidnostjo v marginalizacijo. vključujoče, zdrave, varne in odgovorne družbe Na vzročno-posledično povezavo med med drugim ugotavlja, da je treba okrepiti invalidnostjo in revščino je Ustavno sodišče zavedanje o pomenu zdravega življenjskega opozorilo že v prejšnjih odločbah. Ustavno sloga in duševnega zdravja, preprečevati sodišče redno opozarja, da so potrebe oseb z tvegano vedenje, krepiti preventivo, zmanjšati invalidnostjo drugačne, upoštevajoč vrsto in tveganja za zdravje in onesnaženost okolja stopnjo invalidnosti. Zato je Ustavno sodišče in podnebne spremembe ter spodbujati že v odločbi št. U-I-11/07 sprejelo stališče, da trajnostno potrošnjo, medgeneracijsko mora zakonodajalec ne glede na temeljno povezanost in enakost med spoloma. Pri tem je načelo enotnosti sistema socialne varnosti, pomembno tudi ustvarjanje razmer in enakih po katerem se enotno določi minimum pravic možnosti za dostojno, se pravi vključujoče in in organizira socialna služba, pri urejanju varno življenje vseh generacij.18 njihovega položaja izhajati iz posebnega položaja oseb z invalidnostjo. To zakonodajalcu 14 UN, World Summit for Social Development. Copenhagen Declaration on Social Development, 1995, e-vir. 15 U-I-65/21-12, tč. 20. 16 Agenda 2030, 16. in 17. cilj, e-vir. 17 Strategija razvoja Slovenije 2030, e-vir. 18 UMAR, Poročilo o razvoju 2024, str. 67; e-vir. 52 3. Vključujoča družba in aktivno kakšnem razmerju sta si vključujoča družba državljanstvo in aktivno državljanstvo? V prvi vrsti se to razmerje kaže z volilno pravico in državljansko Razvoj vključujoče družbe na splošno ima dolžnostjo, da se redno udeležujemo volitev, veliko oporo v aktivnem državljanstvu in saj brez tega ni niti svobode niti odgovornega odprtem dostopu do informacij javnega upravljanja javnih zadev niti kakovostnega značaja. Zato mora biti delovanje in odločanje življenja za vse. Poleg volilne pravice je seveda državnih organov, organov lokalne samouprave še cela vrsta enakih možnosti za vključevanje in organizacij z javnimi pooblastili pregledno v različne družbene dejavnosti, da se vsakdo in vezano na načelo javnosti. Vsi ti elementi lahko s sodelovanjem v javnih zadevah vključujoče enakosti spadajo k odgovoru na resnično počuti kot enakovreden, spoštovan vprašanje, ali imajo državljani ne le formalne, in slišan član skupnosti. Zaradi tega enakost temveč dejanske možnosti za sodelovanje predpostavlja in zahteva, da je vključevanje (participacijo) v vključujočem javnem pregledno in podprto s primerno strategijo prostoru, delovnem in družbenem okolju, etičnega komuniciranja, ozaveščanja in da lahko z dejavnim vplivom na odločitve pridobivanja uporabnega znanja za etično o javnih zadevah hkrati vplivajo na svoj in odgovorno delovanje v vlogi aktivnega družbeni položaj in smisel življenja v družbeni državljana. skupnosti, se pravi v vključujoči in varni družbi oziroma vključujočem in varnem delovnem Prostovoljstvo je med najpogostejšimi okolju za vse.19 oblikami aktivnega državljanstva, je tudi med najbolj priljubljenimi načini izražanja sočutja Z Lanom sva iz majhne knjižice s stripovskimi in solidarnosti. Tako mnogi srčni ljudje upodobitvami velikih zgodb o ustavi vedno znova dokazujejo, da smo po naravi razbrala, da je Slovenija vključujoča in varna vendarle (so)čuteča, v prijateljsko druženje država svobodnih in aktivnih državljanov in in medsebojno pomoč naravnana bitja. Vsak državljank. To na prvem mestu pomeni, da dan množica dobrih ljudi, prostovoljcev na volitvah svobodno izbiramo predstavnike in prostovoljk opravlja različna družbeno ljudstva, ki v parlamentu odločajo o zakonih koristna dela, pomaga socialno šibkejšim in in drugih splošnih aktih države. Zakoni so bolnim, lajša trpljenje umirajočim in njihovim ključni za varstvo človekovih pravic in dobro bližnjim. To je resnično veličastna slika, kaj upravljanje javnih zadev na vseh področjih in zmore življenjska sila človečnosti. Pomislimo ravneh. Pravna država pa je tista, ki zagotavlja samo na vse tiste izjemne moške in ženske, enakost pred zakoni. Demokratična in pravna, ki so nesebično in nemudoma priskočili na vključujoča in varna država na eni strani pomoč ob katastrofalni vodni ujmi, ki je leta zahteva enake možnosti za vse, na drugi 2023 pustošila po Sloveniji. strani prepoveduje spodbujanje k neenakosti in drugim oblikam izključevanja. Oboje Naslednja in prav tako pogosta oblika skupaj, enakost in prepoved spodbujanja aktivnega državljanstva je vključevanje k neenakosti simbolno in konkretno tvori v javne razprave, ljudska zborovanja usklajeno (koherentno) in delujočo celoto (skupščine) in posvetovanja, ki jim v politični pravnega reda, da lahko vsakdo pod enakimi teoriji pravijo tudi deliberativna demokracija. pogoji išče srečo in smisel življenja v družbeni Nekateri avtorji in avtorice ugotavljajo, da skupnosti. je občansko raziskovanje z vključevanjem in posvetovanjem v praksi demokratičnega S praktičnega vidika je na mestu vprašanje, v 19 Kečanović, B. 2014, str. 1238-1251. 53 urejanja javnih zadev tipična metoda vključujoči enakosti ter razvoju vključujoče deliberativne demokracije. Pomembna družbe za vse. razlika med predstavniško in participativno demokracijo na eni strani ter deliberativno 3.1. Lanova etika vključevanja z demokracijo na drugi strani pa je v tem, da izkustvenim učenjem aktivnega državljana si aktivni državljani v duhu dobronamernega na Občini Domžale posvetovanja (deliberacije) in kulturnega razpravljanja kljub siceršnjim razlikam Po seznanitvi z vlogo aktivnega državljanstva prizadevajo za najboljše možne rešitve skupnih je Lan pod mentorstvom Društva Verjamem vprašanj, problemov in izzivov v skupnosti. vate pripravil načrt in uskladil najprimernejši Pri tem je bolj kot avtomatizem glasovanja čas obiska za praktično raziskovanje in in premočrtnega sodelovanja (participacije) izkustveno učenje na Občini Domžale o v ospredju strpno in pretehtano soglasje o enakih možnostih za vključevanje aktivnih skupnih vrednotah in javnem interesu. Tako državljanov v odločanje o javnih zadevah se pri najbolj usodnih vprašanjih o javnem lokalnega pomena. Za to vrsto raziskovanja, ki interesu in družbenih razmerjih pogosto mu učeno pravijo tudi kvalitativno empirično pokaže, da so državljani s pripadnostjo raziskovanje, je značilno, da raziskovalec skupnim vrednotam pripravljeni sprejemati neposredno spoznava in doživlja proučevani tudi najzahtevnejše odločitve o vključujoči in pojav v okolju, ki ga proučuje.21 varni družbi na državni in lokalni ravni.20 S tem, ko je neposredno vključen v proučevani Zagovorništvo javnega interesa (public pojav in okolje, ki ga preučuje, je raziskovalec awareness) je še eden od načinov, kako obenem sam svoj predmet raziskovanja. Cilj si aktivni državljani lahko prizadevajo za tega pristopa je z različnimi tehnikami doživeti skupno dobro in javni interes, solidarnost in in zbrati opise ljudi, dogodkov, položajev, pri odgovornost za socialno šibkejše osebe in čemer se raziskovalec poslužuje tudi akcijskega skupnosti, za enakost in socialno pravičnost, raziskovanja in pripovedovanja zgodb ali vključujočo in varno družbo, trajnostni razvoj etike narativa in podobno. Nato raziskovalec in kakovostno življenje za vse. Zagovorništvo zbrane podatke besedno obdela, jih ubesedi javnega interesa se ponekod napačno in svoje ugotovitve poveže v koncept oziroma enači z lobiranjem. Lobiranje je plačljiva utemeljeno teorijo, ki je vezana na družbeni dejavnost, ki služi posamičnim, zasebnim ali okvir ali kontekst raziskovanja, v Lanovem korporativnim interesom. S tem načeloma ni primeru torej družbeni okvir ali lokalno okolje nič narobe, če ta dejavnost poteka v skladu z Občine Domžale. Pri vsem tem je poudarek zakonodajo. V tem primeru lahko z ustrezno na proučevanju subjektivnih doživetij in mero previdnosti rečemo, da je lobiranje ugotavljanju pomena posameznih dogodkov zakonita dejavnost, ki s služenjem interesnim tako, da niso zanemarjeni niti subjektivni skupinam in zasebnim interesom morda lahko pogledi raziskovalca, ki se praviloma »vživi« v koristi še skupnemu dobremu in javnemu proučevani položaj in se sprehodi v tej koži.22 interesu. V primerjavi z lobiranjem, ki služi predvsem zasebnim interesom, sta aktivno Lokalna skupnost je tisti družbeni okvir, v državljanstvo in zagovorništvo javnega katerem ljudje živimo, tako v bivalnem kot interesa nenadomestljiva podpora in opora v delovnem okolju ter v drugih razsežnostih 20 Kečanović, B. 2024-I, e-vir; OECD, 2022, e-vir; OECD, 2021, e-vir. 21 Vogrinc, J. 2008, str. 108-122; e-vir. 22 Prav tam. 54 vsakdanjega življenja lokalnih prebivalcev, O izkušnji z vključevanjem in aktivnim fizičnih in pravnih oseb. Če v zvezi s tem državljanstvom na Občini Domžale je Lan pogledamo sodbo Vrhovnega sodišča RS, zapisal, da mu je dala še več poguma in v kateri je govora o ustavni pravici do motivacije za nadaljnja prizadevanja za vključevanja v demokratično odločanje vključujočo družbo. Temu lahko dodam o javnih zadevah, tako kot izhaja iz 144. samo še to, kar je v svoji knjigi o človeškosti člena Ustave RS, je lokalno okolje, okolje in človečnosti zapisal Joachim Bauer, neposredne demokracije.23 Ta ugotovitev kdor bi ljudi rad trajno motiviral, jim mora z vso težo ustavnopravnih argumentov in dati možnost, da sodelujejo z drugimi, se avtoriteto Vrhovnega sodišča RS, ki je najvišje vključujejo in oblikujejo socialne zveze. To sodišče v državi, z njegovo pravno razlago ima daljnosežne posledice za svet dela, za in s pedagoškimi napotki, kako razumeti voditeljski slog (etično vodenje) predstojnikov vključevanje v odločanje o lokalnih javnih in menedžerjev, za medicino in zdravstveni zadevah, lepo pove, da so tudi za demokracijo sistem ter za pedagogiko in šolski sistem. najbolj pomembne pristne vezi človečnosti in Brez etike vključevanja in tkanja dobrih vključujoče enakosti vseh prebivalcev, tako medčloveških odnosov ni trajne motivacije.25 glede enakih možnosti v dostopu do lokalnih javnih dobrin, trajnosti in javne varnosti kot Medtem ko sem Lanov zapis raziskovalnih skupne odgovornosti za naravne in družbene doživetij na Občini Domžale postavljal v okvir vrednote lokalnega okolja.24 tega članka, sem se spomnil primerjalne razprave o etiki narativa v delu, kjer je govora o nekem pridigarju, živečem v 18. stoletju, 3.1.1. Z etiko vključevanja k človečnosti in ki je svoj pogled na vlogo pripovedovanja domoljubju življenjskih zgodb pri izkustvenem učenju Lanova etika vključevanja z njegovim ubesedil s prigodo dečka z lokom. Nekega dne kratkim zapisom doživetij pri opravljanju je pridigar med kontemplativnim sprehodom raziskovalne naloge na Občini Domžale je opazil na drevesih tarče s puščico v sredini. meni najpristnejša izkušnja, kako izkustveno Kmalu je na poti dohitel dečka z lokom in učenje globoko poveže raziskovalca z ostalimi praznim tulcem za puščice. Ko mu je ta potrdil, udeleženci in vrednotami raziskovalnega da so tarče in puščice njegove, je presenečeni projekta. Če to poskušam ubesediti s povzetki pridigar vprašal, kako mu vendarle uspe vedno Lanovih izkušenj, je njegov zapis doživetij zadeti sredino. Deček mu je navihano odvrnil, prežet z velikim veseljem, da je dobil potrditev da najprej izstreli puščico, nato okoli nje nariše in vabilo Občine Domžale za svojo raziskavo o tarčo. S prispodobo napetega loka, izstreljene aktivnem državljanstvu in etiki vključevanja. puščice in tarče je v isti razpravi o etiki narativa Ta raziskava, v svojem zapisu pojasnjuje Lan, slikovito prikazan mentalni prenos življenjske je sestavni del širšega projekta Vključujoča zgodbe med pripovedovalcem (naratorjem) enakost, namenjenega spodbujanju in poslušalcem. Pripovedovalec kot z lokom vključevanja oseb z različnimi motnjami, puščico izstreli zgodbo, poslušalec pa si vključno z Downovim sindromom, v družbeno zgradi svojo različico in iz iste zgodbe potegne življenje. Ponosen je, da si Občina Domžale življenjski nauk oziroma moralno izkušnjo. tako prizadeva za vključevanje in ustvarjanje Z domiselno primerjavo loka, puščice in tarče enakih možnosti za vse. 23 Vrhovno sodišče RS, Sodba I Up 26/2022, datum 13.07.2022. 24 Naprej, vključujoče delovno okolje in etična infrastruktura. 25 Bauer, str. 49. 55 se mi je ob branju Lanovega čustvenega usode, gospodarstva, nesrečnih naključij in zapisa zlagoma prikradla misel, kakor da je celo položaja planetov najlažje kriviti karkoli z obiskom na Občini Domžale poleg svoje ali kogarkoli razen sebe. V nasprotju s tem primarne družine in Društva Verjamem odgovoren človek ne prelaga svojega dela na vate zdaj srečal še svojo tretjo družino - druge in ne pozablja na svojo odgovornost. lokalno skupnost in Občino Domžale. S svojo Odgovornost je pripravljenost sprejeti »puščico« etike vključevanja in aktivnega posledice lastnih dejanj in ravnanja. Pomeni državljanstva je Lan zadel naravnost v srce živeti po naravni zavezi človečnosti, ki jo na etike domoljubja, ki je najpristnejši izraz neki način že ob rojstvu sklenemo z družino, človečnosti in odgovornosti do soljudi in prijatelji, družbeno skupnostjo in deželo. skupnosti. Etika domoljubja je namreč z etiko Poskus, pravi Bennett, da se svojim zavezam ustave in pripadnosti vrednotam družbene in odgovornosti izognemo, ne bo življenja nič skupnosti sidrišče državljanske etike s olajšal. Prej ali slej se izogibanje odgovornosti posebnim izzivom demokratične in pravne vrne kot slaba karma.27 države, kako naj se odziva tudi na potrebo po razmejitvi (demarkaciji) odklonskih Preskok iz literarnega sveta vrednot v svet pojavov nacionalizma, šovinizma, rasizma, prava in zakonov z določbami o vključujočem nestrpnosti, diskriminacije, sovraštva, nasilja delovnem okolju jasno pokaže, da ima in kriminala. Vse to se z nečlovečnostjo delodajalec skladno s predpisi o delovnih nemalokrat razrašča pod zlagano pretvezo razmerjih odgovornost za takšno delovno domoljubja.26 okolje, v katerem nihče ne bo izpostavljen spolnemu in drugemu nadlegovanju, trpinčenju in drugim oblikam izključevanja. 4. Vrednote in etična infrastruktura Delodajalec je odgovoren, da vzpostaviti vključujočega delovnega okolja učinkovit sistem za zgodnje (proaktivno) Vrnimo se na začetek, k uvodnim povzetkom preprečevanje diskriminacije, nasilja in drugih zbirke o moralnih vrednotah za mlade, v kateri oblik izključevanja. William J. Bennett celo pred sočutjem piše Povzročitelj oziroma storilec prepovedanega o vrednoti samodiscipline. Samodisciplina ravnanja, ki s trpinčenjem ali drugimi po Bennettu pomeni, da delamo, kar je oblikami nasilja in izključevanja v delovnem prav, in zavračamo, kar je narobe. To je še okolju povzroči žrtvi posledice, odgovarja eno splošno pravilo, načelo in moralna tudi odškodninsko. V najhujših primerih, ko vrlina, ki človečnost neomajno podpira, da gre za omenjeno kaznivo dejanje šikaniranja prevlada nad nečlovečnostjo. Zato vrednota na delovnem mestu po določbi 197. člena samodiscipline, kot pravi Bennett, zahteva kazenskega zakonika, storilcu grozi zaporna dosledno spoštovanje napotkov in moralnih kazen. Vrhovno sodišče RS v eni od revizijskih (etičnih) smernic za ravnanje v skladu s pravili sodb ugotavlja, da se to kaznivo dejanje ter spoštovanje meja, ki jih določajo zakoni. pojavlja v štirih izvršitvenih oblikah: spolnem Vrednotam samodiscipline in sočutja v nadlegovanju, psihičnem nasilju, trpinčenju Bennettovi zbirki sledi zgodba o vrednoti in neenakopravnem obravnavanju. Opredelitev odgovornost. Zgodbo začenja s prirejenimi psihičnega nasilja vključuje tudi verbalno Shakespearovimi besedami, ki jih v usta nasilje, ki se lahko izraža v kričanju, vpitju, polaga Kralju Learu, da je za težave glede poniževanju, zmerjanju, posmehovanju, itd., 26 Kečanović, 2024-I, str. 15-16. 27 Bennett, nav. delo. 56 ker vse to posega v osebnost in dostojanstvo opiramo na tiho znanje in etiko narativa ali posameznika.28 življenjske zgodbe dobrih ljudi, tako kot pri našem Lanu, bolj smo na pravi poti do etičnih 4.1. Okvirne smernice za etiko vključevanja in odgovornih dejanj. Glavna smernica za etiko vključevanja Kako pa je z dobrimi, etičnimi in odgovornimi je preprosta, preiti je treba od besed k organizacijami, ki same nimajo niti občutkov dejanjem. Toda v praksi ni vse tako preprosto. niti metuljčkov v trebuhu? To je posebna Povzeto po Bennettu, življenje nikomur ne tema organizacijske etike, ki izvira tako prizanaša z različnimi tegobami, trpljenjem iz ekspertnega znanja in profesionalne in žalostjo. Zato je tudi pri vzpostavitvi in integritete osebja kot iz notranje in zunanje razvoju vključujočega delovnega okolja ob usklajenosti ali koherentnosti organizacij. vsej teoriji in normativnem okviru potrebno Jon Kabat-Zinn, učenec budističnih učiteljev, resnično upoštevati vrednote in splošna ameriški zaslužni profesor medicine ter etična načela vzajemnega spoštovanja, močan zagovornik socialne in ekonomske samodiscipline in odgovornosti, solidarnosti pravičnosti v svojem delu Zdravilna moč in sočutja, da tegobe, trpljenje in žalost čuječnosti pravi, če moralni zasuk v zavesti skupaj lažje prenašamo in premagujemo, jih zmorejo posamezniki, to lahko naredijo tudi z etiko vključujoče enakosti preprečujemo in ustanove (institucije) oziroma organizacije odvračamo.29 in celo narodi. Prirejeno po Kabat-Zinnu, naša družba in ustanove, gospodarske in druge Smernice, ki organizacijam služijo kot organizacije so lahko neprimerljivo boljše, ko smerokaz razvoja notranje kulture in etike jih z moralnimi zasuki v kolektivni zavesti vključujočega delovnega okolja, so neke vrste premaknemo k vrednotam človečnosti, notranja politika etičnega in odgovornega svobodi in enakosti za slehernega človeka, da ravnanja, kodeks ali vodnik po nepregledni se lahko vsakdo pod enakimi pogoji vključuje galaksiji medčloveških odnosov. Kakorkoli to in sledi svojim sanjam, da v skupnosti oziroma označimo, je pomembno, da etika vključevanja ustanovah najde srečo in smisel življenja, da ne ostane mrtva črka na papirju, temveč, da živi v miru in blaginji, da je karseda varen pred (za)živi v duhu vsakega zaposlenega in praksi bolečino izključevanja, žalosti in trpljenja.30 organizacije kot delujoče celote. Ko se v praksi sprašujemo o etiki vključevanja, izhajamo iz 4.2. Povečanje odpornosti proti človečnosti, se pravi iz naravnanosti k temu, nekulturnemu komuniciranju in nasilnemu da smo socialna in sočutna, drug do drugega obnašanju odgovorna bitja. Če se tako osredotočimo na etiko vključevanja, se s čuječnostjo hitro Za komuniciranje na splošno velja, da je ena lahko dokopljemo občutka, kaj nam v zvezi najpristnejših oblik medčloveških odnosov. s konkretno situacijo, etično dilemo ali Nekulturno in žaljivo komuniciranje, ko problemom sporočajo etične in pravne norme. besede bolijo bolj kot dejanja, od verbalnega To je tisti prvi občutek, metuljček v trebuhu nasilja, nadlegovanja in nestrpnosti do oziroma sedmi čut, ki nas iz notranjega sveta najhujših primerov sovražnosti, trpinčenja občutkov nagovarja in usmerja k ravnanjem in izključevanja pa so ena najhujših groženj iz plemenitih nagibov, da smo človečni. Bolj človekovemu dostojanstvu, enakosti in se tega zavedamo, pri čemer se (intuitivno) 28 Vrhovno sodišče RS, Sodba VIII Ips 19/2020, datum 10.11.2020. 29 Bennett, nav. delo. 30 Kabat-Zinn, J. 2019, str. 59-60. 57 vključevanju. To nesprejemljivo in zavržno obveznosti, da skrbi za enakost in spoštovanje početje, ki se iz vsakdanjih družbenih razmerij človekovega dostojanstva na delovnem mestu vedno bolj širi še po družbenih omrežjih in v zvezi z delom. Toda vodji ali delodajalcu in virtualnem svetu, razjeda medčloveške ne moremo hkrati naprtiti odgovornosti, ki odnose in etiko vključevanja, tako v delovnem je z etiko vključevanja porazdeljena tudi na kot v širšem družbenem okolju. Ker gre za zaposlene. Vodstvo mora biti zgled, vendar ne kompleksen družbeni problem, bi morale vse more biti etično namesto zaposlenih. Vse, kar organizacije javnega in zasebnega sektorja ter lahko z etiko vključevanja storimo za drugega, celotna družba usklajeno in odločno nastopiti je to, da se vživimo (empatija) v njegovo vlogo, proti temu skrajno zavržnemu zlu. Zato naj prvi sočustvujemo in pomagamo, da se lažje korak od besed k dejanjem etike vključevanja spoprime s tegobami in žalostjo. Nihče pa ne pripomore k povečanju odpornosti tudi proti more biti etičen namesto koga drugega. nekulturnemu in žaljivemu, nestrpnemu insovražnemu govoru.31 S smernicami ne kaže pretiravati, še manj se sprenevedati, kako smo si v delovnem S podrobnejšo analizo poročil nadzornih okolju vsi prijatelji - nismo in ni potrebno, da organov in drugih virov, zakaj prihaja si zgolj zaradi nekih smernic po sili razmer do tako skrajnih kršitev človekovega lažemo, da smo, saj si prijatelje vsakdo sam dostojanstva in enakosti v delovnem okolju, izbira. Pomembna pa je skupna zaveza, da bi s presenečenjem ugotovili, da je ponekod si morajo vsi, vodstvo in zaposleni nenehno več primerov, ko posamezniki in notranje prizadevati za etično komuniciranje, vzajemno klike bolj kakor vodstvo oziroma delodajalec spoštovanje in dobre medčloveške odnose, za z nasiljem trpinčijo in izključujejo svoje nesebično izmenjavo ekspertnega znanja in sodelavce in sodelavke. V povezavi s tem se razvoj kompetenc, še zlasti za spoštovanje povsem drugače kaže tudi koncept etičnega pravic in dolžnosti v delovnem okolju. To so, ne voditeljstva, kot prvovrstnega sloga vodenja nazadnje, tudi pravne zapovedi, od primera do v vključujočem delovnem okolju. Kdor pri primera celo iztožljive. tem meni, da odgovornost za etiko v celoti nosi vodstvo oziroma delodajalec, se je z 4.3. Etična infrastruktura miselnostjo zataknil v času, ko se je vodenje gospodarskih in drugih organizacij zgledovalo Kako vse to, kar je značilnost etike po patriarhalni vzgoji in vojaškem poveljevanju vključevanja povezati v neko usklajeno celoto, po strogi hierarhiji od vrha navzdol. V takem da organizacije z etičnim delovanjem in okolju se niti tisti »minimum« morale v pravu odgovornostjo osebja pregledno in učinkovito in ustavi ne more razcveteti v kreativno silo varujejo svoje vrednote in vire, z odličnostjo človečnosti, ki s pripadnostjo vrednotam, dosegajo poslovne cilje in strateške uspehe, etično infrastrukturo in dinamično krožnostjo, se s povečanjem odpornosti branijo pred od spodaj navzgor in od zgoraj navzdol škodljivimi vplivi in dejanji? S tem namenom vključuje in poganja strateške aktivnosti so mednarodne organizacije in države konec in produkcijske tokove v smeri poslovne 20. stoletja začele vzpostavljati etično odličnosti in strateškega uspeha.32 infrastrukturo, da povežejo tiste organizacijske pogoje, sestavine in funkcije, ki so ključne za Seveda mora biti vodstvo zgled, v katerem se povečanje pripadnosti, etično delovanje in zrcalita ton in slika vključujočega delovnega odgovornost njihovega osebja.33 okolja, saj ima v svoji vlogi z Zakonom določene 31 Več, npr., Bajt, V., v: Splichal, S. (ur.), 2017, str. 70-77, e-vir. 32 Kečanović, 2024. 33 OECD, 2000; prim. Kečanović, 2024. 58 Kolikor se sam pojem zdi pretiravanje z učenimi o gospodarskih družbah z določbami o besedami, poskusite o etični infrastrukturi preglednem in poštenem upravljanju, razmišljati praktično, z dinamično krožnostjo skrbnem ravnanju dobrega gospodarja s miselno-metodološke celote strategij etike financami in drugimi organizacijskimi viri, vključevanja. Andrej Ule pravi, z dinamičnim o dolžnem zagotavljanju ukrepov za zgodnje (infinitarnim) krožnim pogledom od vrha prepoznavanje in odpravljanje vzrokov navzdol in od spodaj navzgor hkrati.34 Če ste škodnih primerov, ne nazadnje za učinkovito zaposleni v kaki organizaciji, se z dinamičnim obvladovanje tveganj nasilja in drugih oblik krožnim pogledom od spodaj navzgor in od izključevanja na delovnem mestu ali v zvezi z zgoraj navzdol vprašajte, kaj o poslanstvu, delom. viziji, vrednotah in doseganju poslovnih ciljev pove izhodiščna strategija vaše Poskusimo še enkrat z vprašanjem, kako vse organizacije oziroma ustanove. Pretehtajte, to, kar zajema etika vključevanja, spraviti kako je z zunanjo in z notranjo, vertikalno v usklajeno in optimalno delujočo celoto in horizontalno skladnostjo organizacijskih organizacijskih pogojev, pravnih pravil in pravil in kontrolnega okolja v razmerju do organizacijskih standardov, etičnega ravnanja zakonodaje o spoštovanju človekovega in odgovornosti ter povečanja odpornosti dostojanstva, enakosti, pravic in dolžnostih, proti škodljivim ravnanjem in odklonskim vaših in od sodelavcev oziroma sodelavk. dejanjem? Načelni odgovor se glasi: z etično infrastrukturo vključujočega delovnega Če ne najdete niti najmanjšega razloga okolja. Tako ravnajo tiste organizacije in za skrb, da so v vaši organizaciji prisotna delodajalci, ki pri vseh neusmiljenih bitkah za tveganja ali konkretni primeri kršitev, konkurenčnost in poslovno uspešnost nikdar neetičnih in protipravnih ravnanj, potem je ne pozabijo, temveč si nenehno prizadevajo za velika verjetnost, da etične infrastrukture ne človečnost. potrebujete. To je seveda iluzija, saj v stvarnosti ni kotička na tem planetu, niti v širnem vesolju 5. Za konec medčloveških odnosov niti v delovnem niti v družbenem okolju, kjer ne bi bilo negotovosti Zgornje besedilo z naslovom Lanova etika in tveganj, zaradi katerih se neka razmeroma vključevanja poleg teoretičnih povzetkov in dobro urejena organizacija že v naslednjem normativnega okvira povzema Lanove izkušnje trenutku lahko znajde v hudih težavah in se z akcijskim raziskovanjem in izkustvenim vase sesuje kot zvezda veteranka. učenjem aktivnega državljana, kaj vključujoča enakost dejansko pomeni v procesu odločanja Zato naj prvi razmislek o etični infrastrukturi o lokalnih javnih zadevah. Način, kako se je vključujočega delovnega okolja ne vodijo Lan tega lotil, v ničemer ne zaostaja za etiko predsodki o pretirano učenih besedah, temveč človečnosti in vključevanja v delovnem okolju, praktična modrost (practical wisdom), šolskem in drugih razsežnostih javnega po kateri se previden človek, ki nesrečo oziroma družbenega prostora. predvideva, prej in lažje izogne posledicam. To preverjeno ljudsko modrost hitro lahko najdete v predpisih o delovnih razmerjih ter varnosti in zdravju pri delu, v zakonodaji 34 Ule, str. 420. 59 6. Literatura in drugi viri 1. Agencija Evropske unije za temeljne pravice, Evropsko sodišče za človekove pravice, Svet Evrope, Priročnik o evropskem protidiskriminacijskem pravu: izdaja iz leta 2018, Urad za publikacije Evropske unije, 2021; https://www.echr.coe.int/documents/d/echr/ Handbook_ non_discri_law_SLV. 2. Bajt, V. Sovražni govor kot spodbuda kritičnega delovanja; v: Splichal, S. Zagovor javnosti: med svobodo izražanja in sovražnim govorom. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2017, str. 70-77. 3. Bauer, J. Princip človeškosti: zakaj smo po naravi nagnjeni k sodelovanju. Ljubljana: Študentska založba, 2008. 4. Bennett, W. J. Moralne vrednote za mlade: zgodbe, ki pomagajo oblikovati lastni svet vrednot. Tržič: Učila International, 2006. 5. Kabat-Zinn, J. Zdravilna moč čuječnosti. Ljubljana: Iskanja, 2019. 6. Kečanović, B. idr. Vrednote in etična infrastruktura akademske skupnosti. Ljubljana: Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, 2024. 7. Kečanović, B. Občinski program varnosti: horizontalni mehanizem vključujoče in varne družbe – priročnik. Ljubljana: IRVD, 2024-I; https://www.irvd.si/OPV_prirocnik1.pdf 8. Kečanović, B. Pomen vključujoče družbe pri urejanju in nadzoru lobiranja. Podjetje in delo, št. 6/7 (2014) str. 1238-1251. 9. OECD, Guidelines for Citizen Participa tion Processes, OECD Public Governance Reviews, OECD Publishing. Paris: 2022; https://doi.org/10.1787/f765caf6-en. 10. OECD, Public Governance Policy Papers: Eight ways to institutionalise deliberative democracy. No. 12/2021. URL: https://www.oecd-ilibrary.org/deliver/4fcf1da5-en.pdf?itemId=%2Fcontent% 2Fpaper%2F4fcf1da5-en&mimeType=pdf 11. OECD, Trust in Government: Ethics Measures in OECD Countries, OECD Publishing, Paris, 2000; https://doi.org/10.1787/9789264187986-en. 12. Slokan, S. Kečanović, B. Logaj, V. (ur.) idr. Uporabna etika vključujočega, varnega in spodbudnega učnega okolja. Ljubljana: Zavod za šolstvo RS, 2020; https://www.zrss.si/pdf/uporabna-etika. pdf. 13. Strategija razvoja Slovenije 2030 in Agenda 2030; https://www.gov.si/assets/ministrstva/ MKRR/Strategija-razvoja-Slovenije-2030/Strategija_razvoja_Slovenije_2030.pdf 14. Šček, J. «Politika kot (po)klic človečnosti.» Anthropos (Ljubljana) letnik 53. številka 1/2, 2021, str. 73-94; https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-D9BJ2QBN. http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-D9BJ2QBN 15. Tuma, T. idr., Poziv k človečnosti: za mir in trajnostni družbeni razvoj; Tednik PEN, št. 11/2024, datum 21.06.2024; https://www.penslovenia-zdruzenje.si/files/content/684/Tednik%2011-2024.pdf. 60 16. Ule, A. O naravi duha. Ljubljana: Slovenska matica, 2023. 17. UMAR, Poročilo o razvoju 2024, https://www.umar.gov.si/fileadmin/user_upload/ razvoj_ slovenije/2024/slovenski/POR2024_01.pdf 18. Uresničevanje Agende 2030; https://www.gov.si/zbirke/projekti-in-programi/uresnicevanje-agende-2030/ 19. Ustava v stripu: ilustrirana Ustava Republike Slovenije. Ljubljana: Državni zbor RS; https://imss.dz-rs.si/IMiS/ImisAdmin.nsf/IMiSNetAgent?OpenAgent&2&DZ-MSS-01/ a774afe4e16cf12c1662d7569e02ac4d8194edd558cc52b98cb9b4274d0b4e18 20. United Nations, World Summit for Social Development. Copenhagen Declaration on Social Development, 14. marec 1995, http://www.un-documents.net/cope-dec.htm (26.6.2024) 21. Vogrinc, Janez. „Pomen triangulacije za zagotavljanje kakovosti znanstvenih spoznanj kvalitativnega raziskovanja.“ Sodobna pedagogika 5/2008 str. 108-122 https://www.sodobna-pedagogika.net/arhiv/nalozi-clanek/?id=400. 7. Zakoni in sodna praksa 22. Zakon o delovnih razmerjih, ZDR-1 (Uradni list RS, št. 21/13 in nasl.). 23. Zakon o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti, ZZrlD (Uradni list RS, št. 186/21 in 40/23) 24. Ustavno sodišče RS, Odločba, št. U-I-65/21-12, datum 4. 7. 2024 25. Ustavno sodišče RS, Odločba, št. Up-150/22 z dne 01.02.2024 26. Višje sodišče v Mariboru, Sodba I Cp 49/2018 z dne 20.02.2018. 27. Vrhovno sodišče RS, Sodba I Up 26/2022, datum 13.07.2022. 28. Vrhovno sodišče RS, Sodba VIII Ips 19/2020, datum 10.11.2020. 29. Vrhovno sodišče RS, Sklep II Ips 25/2019 z dne 30.05.2019. 61 Zaključek Ali so osebe z MTDR kaj drugačne od oseb, ki se vključijo v redne delovne procese? DA in NE. Prav vsi namreč potrebujemo delovno okolje, ki nas spodbuja, ki sistematično raziskuje, v čem smo kot zaposleni dobri in kje potrebujemo spodbudo oziroma nova znanja. Če bodo delodajalci pripravljeni iskati dobro v vsakem izmed vključenih, se ni bati, da bi bilo vedno več takih, ki bi v svoje delovne sredine povabili tudi osebe z motnjami v telesnem in duševnem razvoju. Tudi ti namreč lahko pripomorejo k višanju poslovnih rezultatov podjetja, predvsem pa prav s svojimi lastnostmi pomagajo delovnim sredinam, da so bolj odprte, empatične in se učijo sprejemati drugačnost. Priznamo lahko, da ni enotnih in enostavnih rešitev in tudi kot navaja Zaviršek D., celo socialno delo, ki se bori proti izključevanju ljudi in ga zmanjšuje, na drugi strani ohranja in ustvarja nova izključevanja ter se pogosto zadovolji že s tem, da ima oseba formalne pravice, medtem pa dejanske pravice ostajajo zanemarjene. Zato meni, da mora socialno delo svoje napore usmeriti v razumevanje individualnih potreb in uresničevanje človekovih pravic (Zaviršek D., str. 228). Ni pa to samo odgovornost socialnega dela, ampak je to izziv za družbo kot celoto. Prav tako pa gre za odgovornost vsakega posameznika – torej vsakega izmed nas, da skušamo spoznati, razumeti in sprejeti drugačnost. Dajanje priložnosti ljudem, da rastejo in se razvijajo po svojih najboljših močeh, vpliva na to, da se pri tem procesu podjetje razvija tudi samo. Možno je najti ujemanje med osebo z MTDR, ki išče zaposlitev, in delodajalcem. Ko s ciljno usmerjenimi nalogami in vajami pomagamo posameznikom oblikovati svoje izbire, ti postanejo opolnomočeni in s svojim osebnim načrtom zmorejo delovati bolj samostojno. Podjetje pa v teh procesih krepi moč timskega dela, inovativnost in nenehno išče kreativne rešitve. V pomanjkanju delovne sile za enostavna dela se lahko najdejo priložnosti tudi za osebe z MTDR. Seveda pa za takšno vključevanje podjetja in organizacije potrebujejo dodatno podporo, da lahko razvijajo posebne mentorske programe, potrebujejo izobraževanja o vključevanju oseb z MTDR, vzpodbudo države in usmeritve, kot so navedene v tem priročniku. S tem podjetje ali organizacija kaže na prizadevanje za vključujočo družbo, v kateri ima vsakdo priložnost, da se popolnoma razvije in prevzame nadzor nad svojo kariero. Takšna delovna mesta pomagajo podjetju pri dolgoročni rasti, prepoznavanjem potreb širše skupnosti in vzpodbujanjem vključujoče družbe. Kažejo pa tudi na pogum, da napredujemo kot posamezniki in družba, ki zmore naprej ne le s ciljem doseganja dobička, ampak tudi z razvojem empatije, sočutja ter solidarnosti. 62 Koristne informacije in razni viri Zapisane so razne informacije, viri, kontakti, ki lahko kakorkoli pomagajo samim osebam z MTDR in tistim, ki jih pripravljajo za vključevanje v delovne aktivnosti. • A. Taanila, L. Syrjälä, J. Kokkonen, M.-R. Järvelin : Coping of parents with physically and/or intellectually disabled children . Dostop: https://onlinelibrary.wiley.com/doi/abs/10.1046/ j.1365-2214.2002.00244.x • Eratay E.. : Effectiveness of leisure time activities program on social skills and behavioral problems in individuals with intellectual disabilities Dostop: • https://academicjournals.org/article/article1379926679_Eratay.pdf • Evidenca socialnih podjetij • Finančne spodbude pri zaposlovanju invalidov, Zavod RS za zaposlovanje • GOV: https://www.gov.si/assets/ministrstva/MKRR/Strategija-razvoja-Slovenije-2030/ Strategija_razvoja_Slovenije_2030.pdf • Incredible Years Classroom Social Skills and Problem-Solving Curriculum https://journals. lww.com/iycjournal/fulltext/2004/04000/Strengthening_Social_and_Emotional_ Competence_in.2.aspx • Isack Kandel1,2 and Joav Merrick2: The Child With a Disability: Parental Acceptance, Management and Coping. Dostop: https://onlinelibrary.wiley.com/doi/epdf/10.1100/ tsw.2007.265 • Ministrstvo za delo, družino in enake možnosti . ( https://www.gov.si/drzavni- organi/ ministrstva/ministrstvo-za-delo-druzino-socialne-zadeve-in-enake-moznosti/ • Ministrstvo za solidarno prihodnost. https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ ministrstvo-za-solidarno-prihodnost/ • Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport (https://www.gov.si/teme/socialno-podjetnistvo/ • Spodbujanje zaposlovanja invalidov | Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad RS (srips-rs.si) • https://www.verjamemvate.si/ 63 • https://www.zveza-sozitje.si/ • https://www.stat.si/statweb • https://commission.europa.eu/strategy-and-policy/sustainable-development-goals/eu-and-united-nations-common-goals-sustainable-future_sl • https://socialfirmseurope.eu/ • https://www.umar.gov.si/napovedi/ • https://www.ess.gov.si/partnerji/trg-dela/trg-dela-v-stevilkah/ • Zakon o socialnem vključevanju invalidov • Register izvajalcev osebne asistence • Seznam zaposlitvenih centrov • Seznam varstveno delovnih centrov • Seznam Centrov za socialno delo • Seznam invalidskih podjetij • Home - Inclusion Europe (inclusion-europe.eu) • https://www.gov.si/teme/osebna-asistenca/ • https://www.domzale.si/ • Ocenjevanje ustreznosti delovnega mesta za invalida. Delo in varnost, letnik 53, št 6, str. 31-37. julij 2019 • Razvojne spremembe v intelektualnem delovanju pri osebah z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, Žerak, U. in Masten, R. (2018), Psihološka obzorja, 27 (2018), 12-19. • https://www.unicef.org/india/stories/tips-parents-how-deal-their-childs-mental-health • https://www.unicef.org/parenting/child-development/children-with-disabilities-class • Webster-Stratton, Carolyn PhD; Reid, M Jamila PhD Strengthening Social and Emotional Competence in Young Children—The Foundation for Early School Readiness and Success. Dostop: https://www.researchgate.net/publication/232204471_Strengthening_Social_ and_Emotional_Competence_in_Young_Children-The_Foundation_for_Early_School_ Readiness_and_Success_Incredible_Years_Classroom_Social_Skills_and_Problem-Solving_Curriculum • Zaviršek D, 2003, letnik 42, št. 4-5, Revija za socialno delo; Dostop: https://www.revija-socialnodelo.si/mma/Notranja_URN_NBN_SI_DOC-S3MD3VPG.pdf/2019022712042114/ • Zakon o delovnih razmerjih ZDR-1 • Zakon o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb 64 • Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov • Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju • Zakon o socialnem varstvu • Zakon o socialnem podjetništvu • Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje RS • ZRSZ spodbude za zaposlovanje invalidov • ZRSZ davčne olajšave za zaposlovanje invalidov SPLETNE STRANI ZA STARŠE • www.verjamemvate.si • https://www.centerjanezalevca.si/nasveti-psihologinje-izkusnje-starsev-z-vzgojo-otrok-s-posebnimi-potrebami/ • https://raisingchildren.net.au/grown-ups/work-child-care • https://www.gov.si/podrocja/socialna-varnost/varstvo-oseb-s-posebnimi-potrebami/ • Zakon o socialnem varstvu (ZSV) • Pravilnik o standardih in normativih socialnovarstvenih storitev • Pravilnik o postopkih pri uveljavljanju pravice do institucionalnega varstva • https://www.zadusevnozdravje.si/kam-po-pomoc/centri-za-dusevno-zdravje/otroci-in-mladostniki/ • https://www.zd-celje.si/media/2100/zlozenka-kako-pomagati-otrokom-uravnavati-custva. pdf • https://www.zd-celje.si/media/2104/zlozenka-panicni-napadi-in-panicna-motnja.pdf • https://www.zd-celje.si/media/2106/zlozenka-prezivljanje-prostega-casa.pdf • https://www.zd-celje.si/media/2114/zlozenka-vrstniski-odnosi-in-pomoc-socialno-izoliranim-otrokom.pdf • https://www.zd-celje.si/media/2770/zlozenka-specialno-pedagoska-obravnava.pdf • https://www.zd-lj.si/zdlj/index.php?option=com_content&view=article&id=495:pervazivne-razvojne-motnje&catid=248&highlight=WyJsb2dvcGVkIl0=&lang=sl&Itemid=2277 • https://www.zrss.si/pdf/Kriteriji-motenj-otrok-s-posebnimi-potrebami.pdf • https://www.zrss.si/usmerjanje-otrok-posebne-potrebe/pogosta-vprasanja-in-odgovori/ • https://www.inclusion-europe.eu/policy-areas/ 65 • http://eportal.mss.edus.si/msswww/programi2017/programi/media/pdf/programi/ Posebni_program_vzgoje_in_izobrazevanja.pdf • https://irssv.si/ • https://www.zdis.si/vprasanja-odgovori • https://www.dsis-drustvo.si/ • https://www.uri-soca.si/ STROKOVNI PRIROČNIKI, KI SO NA VOLJO Priročnik za delo z gibalno oviranimi otroci https://cirius.splet.arnes.si/files/2023/03/Gibalno-ovirani-otrok-FINALE-2.pdf Priročnik za delo z osebami z avtizmom https://www.zveza-avtizem.eu/wp-content/uploads/2024/04/Prirocnik-za-delo-z-osebami-z-avtizmom-CIP.pdf Izobraževanje otrok s posebnimi potrebami https://www.gov.si/assets/ministrstva/MVI/Dokumenti/Izobrazevanje-otrok-s-posebnimi-potrebami/Zgodnja_obravnava.pdf Duševno zdravje otrok in mladostnikov https://nijz.si/wp-content/uploads/2022/07/dusevno_zdravje_otrok_in_mladostnikov_v_ sloveniji_19_10_18.pdf https://www.vdcpolz.si/prispevki/# IZOBRAŽEVALNE VIDEO VSEBINE, KAKO KOMUNICIRATI Z OSEBAMI Z MOTNJAMI V TELESNEM IN DUŠEVNEM RAZVOJU A Day in the Life of an Intellectual Disability Worker in Ireland https://www.youtube.com/watch?v=zGuHhSBYbEE How to Talk to Someone With Dementia (podobno tudi z osebami z MTDR) https://www.youtube.com/watch?v=ilickabmjww Top 5 - Mistakes dealing with disabled people https://www.youtube.com/watch?v=HXEEh6UteEo DISABILITY | How You See Me https://www.youtube.com/watch?v=bwW6mYdJ7Xc Disability Etiquette - Respectful Ways To Interact with People With Disabilities 66 https://www.youtube.com/watch?v=iG3pQp6HoQM How to Talk to People with Disabilities https://www.youtube.com/watch?v=sMFtfzli7KM Communicating with people with disabilities: Ask Me First https://www.youtube.com/watch?v=VH0To4kXwfs At Your Service: Engaging Customers with Disabilities (English) https://www.youtube.com/watch?v=fUiQM240eT0 „If You Listen, You Will Hear Us“ https://www.youtube.com/watch?v=Hp4PW17U_h8 How to Treat a Person with Disabilities, According to People with Disabilities https://www.youtube.com/watch?v=W6c6JLbczC8 The Dos and Don‘ts of Disability https://www.youtube.com/watch?v=hVFjS_BdZiI Nurse and the Angry Patient Nurse and the Angry Patient (youtube.com) Mediacija na delovnem mestu https://www.youtube.com/watch?v=kQGRCHXPl5o&t=62s Agitated - Older Nursing Home Patients https://www.youtube.com/watch?v=iORtNxwMK6o ZA ZAPOSLOVALCE: How to support employment of people with intellectual disabilities https://youtu.be/jvN3pbJcz3s Priporocila-starsem-za-zmanjsanje-tveganja-za-pojav-dusevnih-motenj-pri-otrocih-in-mladostnikih https://youtu.be/_drMOW0RxRU 67 PRILOGE: OBRAZCI, ki pomagajo pri delu z osebami z MTDR in njihovem vključevanju v delovne procese: Obrazec št. 1: Komunikacijski potni list za …………………………………………………………………… (ime in priimek uporabnika) Komunikacijski potni list je pomoč pri komunikaciji in delu z osebo z motnjami v telesnem in duševnem razvoju. Namenjen je predvsem izboljšanju sporazumevanja med uporabnikom in njegovim asistentom oz. asistenti, ker so v komunikacijskem listu zapisani vsi osnovni podatki uporabnika, njegovo fizično in psihično stanje, kako z njim navezati stik, kakšna je nega, stopnja pomoči, njegove želje, načini dela z njim. Še posebej je taka informacija uporabna, ko se osebni asistenti menjajo (v primeru odsotnosti asistenta). Pa tudi v primerih, ko se uporabnik ne more izražati, njegov osebni asistent pa ve, kaj določena kretnja, mimika pomeni. Zapisane so razne telefonske številke v primeru, da osebni asistent potrebuje dodatne informacije, pomoč sorodnika ali skrbnika. Komunikacijski potni list naj izpolni oseba, ki uporabnika zelo dobro pozna. Zaželeno je, da se komunikacijski list po potrebi dopolnjuje. Shranjen naj bo na vidnem mestu, tako, da ga lahko osebni asistent po potrebi hitro najde in uporabi. Ker je vsebina vezana tudi na varovanje osebnih podatkov, naj se z njo ravna v skladu z GPDR. Osnovni podatki uporabnika Naslov Telefonska številka Rojstni podatki Status uporabnika (prepis iz zdravstvene ali druge kartoteke) Zapisane so kontaktne številke, v primeru, da bi asistent potreboval kakršno koli pomoč ali info. 68 Družinski člani uporabnika Ime in Priimek Status-oče Tel. številka e-pošta mama, teta, skrbnik… Asistenti uporabnika Ime in Priimek Status-osebni Tel. številka e-pošta asistent, nadomestni, skrbnik… Psihofizične značilnosti uporabnika Podatke lahko vpisujete poljubno. Če katerega podatka ni navedenega, pa se vam zdi smiseln, koristen, ga dodajte sami in zapišite. Kaj zmorem storiti/ narediti sam/a? Kje potrebujem pomoč asistenta? Kako mi lahko pomaga? 69 Katera hrana in kako pripravljena mi je všeč? Česa ne maram jesti? Kaj me pomirja / katera glasba, dejavnost, igrače… mi je všeč in me pomiri? Kaj me vznemirja in mi ni všeč (zunanji dražljaji – hrup, glasno govorjenje…)? Kadar se ne počutim dobro ali sem žalosten, me pomiri to:/dobro je, da mi rečeš to… zapisati na kakšen način asistent pomiri uporabnika Kako se izrazim, ko se ne počutim dobro/ me kaj boli? Začnem kričati, se tresem, tepem druge, sem tiho… Kako skrbim za telesno kondicijo/ katere vaje izvajam? (Zapisati vaje, ki jih izvaja uporabnik sam, ali pa mu pri tem pomaga asistent) 70 Katere vaje uporabljam za krepitev miselnih sposobnosti? (Zapisati vaje, igrice, ki jih izvaja uporabnik sam, ali pa mu pri tem pomaga asistent) Drugo (zapisati ostalo po potrebi)…… Napisati organizacijo, ki je zadolžena za izvajanje osebne asistence. Odgovorna oseba: ime priimek, žig Kraj, datum: 71 Obrazec št. 2 Poglobljen intervju z osebnim asistentom Pridobivanje podatkov o kandidatu za vključitev v delo Intervju je namenjen osebnim asistentom, ki pomagajo osebam z zmernimi MTDR, ki so zaradi izkazovanja višje samostojnosti pri opravljanju vsakodnevnih zadolžitev prepoznani kot potencialni kandidati za vključevanje v delovne procese. Poglobljeni intervju se izvede z namenom pridobivanja podatkov o zaposljivosti svojega varovanca. Kaj varovanca, ki bi se pod določenimi pogoji lahko vključil v delovni proces, veseli, katere naloge bi bil sposoben opravljati, katere omejitve je dobro upoštevati. Odgovore osebnih asistentov zapisuje anketar. Ime in priimek osebnega asistenta: ……………………. Ime in priimek varovanca:……………… Dne: ………, Kraj……… 1. Ali menite, da je varovanec za katerega skrbite, dovolj samostojen za opravljanje lažjih kooperantskih del (izvajanje del v prostorih društva)? DA NE DA, pod mojim nadzorom Obrazložite: 2. Ali menite, da je varovanec za katerega skrbite, dovolj samostojen za vključitev v delo (na lokaciji delodajalca)? DA NE DA, pod mojim nadzorom Obrazložite: 3. Katera zaposlitev je po vašem mnenju za vašega varovanca bolj ustrezna? (kooperantsko delo v prostorih društva ali delo pri zunanjem delodajalcu) in zakaj? 4. Na kakšen način je po vašem mnenju vašega varovanca potrebno pri delu voditi, nadzorovati? 5. Od česa vse je po vašem mnenju odvisna njegova samostojnost? 6. Katere so najpogostejše težave, ki jih opažate, ko opravlja neko delovno zadolžitev ( če je le mogoče, ji ne nudimo odgovora… hitrost, učinkovitost, pomanjkanje koncentracije, hitra utrujenost, ročne spretnosti…) 7. Koliko časa je sposoben opravljati neko delovno zadolžitev (koliko ur) in koliko časa potrebuje za odmor? 8. Kolikokrat v mesecu je varovanec v povprečju odsoten, ni prisoten v društvu in je doma zaradi slabega počutja? 72 9. Ali bi bil varovanec sposoben opravljati delo izven društva brez vaše prisotnosti, vendar ob podpori mentorja v podjetju? 10. Kakšna dela je varovanec sposoben opravljati? (označite največ 5 najpogostejših opravil) • sestavljanje izdelkov, • vzdrževanje zelenic, ostala preprosta dela na vrtu ali polju, • razna lepljenja izdelkov, • umetniška dela (izdelovanje iz svile, slikanje na papir, platno, pletenje, šivanje, izdelovanje nakita…), • izdelava daril za podjetja v času novega leta, • izdelava novoletnih čestitk in voščilnic za rojstne dneve…, • pospravljanje trgovine, urejanje prodajnih artiklov…, • delo na blagajni, • razna preprosta računalniška dela (pisanje, vodenje evidenc, objavljanje na socialnih medijih…), • dela v skladišču, trgovini… (pospravljanje, čiščenje, zlaganje...), • pomoč izven društva (kakšna, kje ???), • druge možnosti………………….. 11. Ali si varovanec po vašem mnenju želi osamosvojiti, najti delo in »skrbeti« zase? 12. Ali varovanec samoiniciativno razmišlja o zaposlitvi? DA NE obrazložite a. Ali ga pri tem usmerjate sami? 13. Kako po vaše varovanec vidi vključevanje v društvo, kot neko službo ali bolj kot preživljanje prostega časa pri vas? 14. Ali imate kot osebni asistent čas, da varovancu poleg vsakodnevne redne pomoči, pomagate tudi pri njegovem razvoju, tako duševnem kot telesnem? Če DA, na kakšen način? Kako pomagate razvijati njihove umske in telesne sposobnosti, da so pri delu in v osebnem življenju bolj samostojni? Intervju izvedel: __________________________ Vsi sodelujoči so dolžni spoštovati določila Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2). 73 Obrazec št. 3 Poglobljen intervju z osebnimi asistenti Splošni intervju Poglobljeni intervju se izvede z namenom pridobivanja mnenj o tem, kakšne izkušnje imajo ali so imeli osebni asistenti pri delu s svojimi varovanci. Kaj opažajo pri svojem delu, kako stopnja prizadetosti vpliva na delovno zmožnost varovancev in ali imajo primere, ko bi se lahko varovanec vključil v redni delovni proces izven lokacije društva. Z pogovorom se želi pridobiti splošno mnenje o zaposljivosti osebe z MTDR, zato se imen in priimkov varovancev ne beleži. Odgovore osebnih asistentov zapisuje anketar. Ime in priimek osebnega asistenta: ……………………. Dne: ……………, Kraj……… 1. Ali menite, da je varovanec, za katerega skrbite dovolj, samostojen za opravljanje lažjih kooperantskih del (izvajanje del v prostorih društva)? DA NE DA, pod mojim nadzorom Obrazložite: 2. Ali menite, da je varovanec za katerega skrbite dovolj samostojen za pravo zaposlitev (na lokaciji delodajalca) DA NE DA, pod mojim nadzorom Obrazložite: 3. Katera zaposlitev je po vašem za tako osebo bolj ustrezna (kooperantsko delo v prostorih društva ali delo pri zunanjem delodajalcu) in zakaj? 4. Na kakšen način je po vašem mnenju potrebno osebo z MTDR pri delu voditi, nadzorovati? 5. Od česa vse je po vašem mnenju odvisna samostojnost take osebe? 6. Katere so najpogostejše težave, ki jih opažate, ko taka oseba opravlja neko delovno zadolžitev (če je le mogoče, ji ne nudimo odgovora… hitrost, učinkovitost, pomanjkanje koncentracije, hitra utrujenost, ročne spretnosti…)? 7. Koliko časa so v povprečju osebe z lažjimi motnjami v TDR sposobne opravljati neko delovno zadolžitev (koliko ur) in koliko časa potrebujejo za odmor? a. Kolikokrat v mesecu so v povprečju odsotne, niso prisotne v društvu in so doma zaradi slabega počutja? 8. Ali bi bile osebe sposobne delo izven društva opravljati brez vaše prisotnosti, vendar ob podpori mentorja v podjetju? 9. Kakšna dela je večina varovancev najbolj sposobna opravljati (označite največ 5 najpogostejših opravil)? 74 • sestavljanje izdelkov, • vzdrževanje zelenic, ostala preprosta dela na vrtu ali polju, • razna lepljenja izdelkov, • umetniška dela (izdelovanje iz svile, slikanje na papir, platno, pletenje, šivanje, izdelovanje nakita…), • izdelava daril za podjetja v času novega leta, • izdelava novoletnih čestitk in voščilnic za rojstne dneve…, • pospravljanje trgovine, urejanje prodajnih artiklov…, • delo na blagajni, • razna preprosta računalniška dela (pisanje, vodenje evidenc, objavljanje na socialnih medijih...), • dela v skladišču, trgovini… (pospravljanje, čiščenje, zlaganje...), • pomoč izven društva (kakšna, kje ???), • Druge možnosti………………….. 10. Ali si uporabniki po vašem mnenju želijo osamosvojiti, najti delo in skrbeti zase? 11. Ali uporabniki samoiniciativno razmišljajo o zaposlitvi? Ali pa jih morate pri tem usmerjati sami? 12. Kako po vaše uporabniki vidijo vključevanje v društvo, kot neko službo ali bolj kot preživljanje prostega časa pri vas? 13. Ali imate osebni asistenti čas, da varovancem poleg vsakodnevne redne pomoči, pomagate tudi pri njihovem razvoju, tako telesnem kot duševnem? Če DA, na kakšen način? a. Kako pomagate razvijati njihove umske in telesne sposobnosti, da so pri delu in v osebnem življenju bolj samostojni? Intervju izvedel: Vsi sodelujoči so dolžni spoštovati določila Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2). 75 Obrazec št. 4 Poglobljen intervju z osebo z MTDR (potencialni kandidat za vključitev v delovni proces) Poglobljeni intervju se izvede z namenom pridobivanja mnenja, kaj si želi oseba z motnjo v TDR. Ali si želi vključitve v delovni proces, kaj bi želela delati, kaj meni, da bi bilo dobro, da bi se naučila… Odgovore zapisuje anketar. Ime in priimek osebe z MTDR: ……………………. Prisoten osebni asistent………………………….. Prisoten starš:………………. Dne: ……………, Kraj……… 1. Ali je zate to, da vsak dan prideš v društvo, kot služba (da narediš nekaj koristnega) ali kot prostor kjer se družiš in se imaš lepo? Kot služba (obrazloži) Kot druženje (obrazloži) 2. Kaj vse delate, ko pridete vsak dan v društvo? 3. Kaj ti je najbolj všeč, in kaj ti je najmanj všeč, kar delate čez dan? 4. Ali si kdaj razmišljal, da bi se mogoče želel prav zaposliti? 5. Kaj bi si želel delati? 6. Ali misliš da bi ti šlo, da bi znal to delati? 7. Ali misliš, da bi se moral še česa naučiti, da bi lahko opravljal to delo, ki si ga želiš? 8. Ali misliš, da bi lahko zjutraj zgodaj vstal in šel vsak dan v službo? 9. Ali veš, kaj vse je potrebno znati, da lahko opravljaš kakšno delo? 10. Katero šolo si obiskoval? Kam si hodil v šolo? 11. Kaj ti je bilo najbolj všeč v šoli? 12. Kateri predmet ti je bil najbolj všeč? 13. Kaj si se tam naučil? 14. Kako ti pomaga tvoj asistent? Kaj vse počneta skupaj? 15. Ko kaj delate, ali lahko to delo, katerega te osebni asistent nauči, lahko nato opravljaš sam, brez pomoči, ali pa bi rad, da ti še vedno pomaga tudi osebni asistent? Intervju izvedel: Vsi sodelujoči so dolžni spoštovati določila Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2). 76 Obrazec št. 5 Ime organizacije: Naslov: OPIS DELOVNEGA MESTA ORGANIZACIJSKA ENOTA - zapisati organizacijske enote, kjer je delovno mesto Šifra Naziv Pomožna administrativna dela Opis DM - naloge Potrebna izobrazba, znanja, lastnosti • izobrazba: • posebna znanja: • osebnostne lastnosti: Organizacijske povezave • nadrejeni: • podrejeni: Ustrezno na invalide • Ustrezno za prikrajšane skupine: DA • Ustrezno za osebe z zmernimi motnjami DA v TDR : Delovni pogoji • fizični napor: • vpliv okolja: • nevarnost poškodb: Datum: Pripravil: 77 Obrazec št. 6: Ime organizacije: Naslov: OPIS DELOVNEGA MESTA ORGANIZACIJSKA ENOTA - zapisati organizacijske enote, kjer je delovno mesto Šifra Naziv Pomožna administrativna dela Opis DM - naloge Potrebna izobrazba, znanja, lastnosti • izobrazba: • posebna znanja: • osebnostne lastnosti: Organizacijske povezave • nadrejeni: • podrejeni: Ustrezno na invalide • Ustrezno za prikrajšane skupine: DA • Ustrezno za osebe z zmernimi motnjami DA v TDR : Delovni pogoji • fizični napor: • vpliv okolja: • nevarnost poškodb: Datum: Pripravil: 78 Obrazec št. 7 KARIERNI RAZVOJ VKLJUČENEGA V DELO Osnovni podatki vključenega v delo Ime in priimek: Delovno mesto: Pomožna administrativna dela Izobrazba: Področja dela, kjer je vključeni v delo uspešen Kompetence vključenega v delovni proces Trenutne/že pridobljene kompetence - znanja, veščine Področje dela, kjer bi vključeni v delovni proces želel pridobiti dodatna znanja Zahtevane kompetence – skladno z strategijo organizacije, v katero je vključen Načrt razvoja vključenega v delo/teme, izbor usposabljanj Vsebina usposabljanj Kraj, datum: 79 Obrazec št. 8 KARIERNI RAZVOJ VKLJUČENEGA V DELO Osnovni podatki vključenega v delo Ime in priimek: Delovno mesto: Pomožni proizvodni delavec Izobrazba: Področja dela, kjer je vključeni v delo uspešen Kompetence vključenega v delovni proces Trenutne/že pridobljene kompetence - znanja, veščine Področje dela, kjer bi vključeni v delovni proces želel pridobiti dodatna znanja Zahtevane kompetence – skladno z strategijo organizacije, v katero je vključen Načrt razvoja vključenega v delo/teme, izbor usposabljanj Vsebina usposabljanj Kraj, datum: 80 Obrazec št. 9 ALI SEM DOBER MENTOR? DA NE Drugim dam čas, da pridobijo lastne izkušnje. Zmorem POTRPEŽLJIVOST opazovati delo, ki se odvija v skupini in počakati na rezultate. Lahko se smejem z drugimi, včasih tudi na lasten račun. HUMOR V težkih situacijah, ko npr. pade motivacija v skupini, je humor ob pravem času v veliko pomoč. Čustva drugih ljudi, kot so npr. jeza, strah, skrb ali sram EMPATIJA me ne prestrašijo, nanje se lahko primerno odzovem. Vedno poskušam razumeti mišljenje osebe, s katero komuniciram. SAMOKONTROLA Vem, katere so moje prednosti in slabosti. Poznam svoje omejitve in kako postopati z njimi. Trdno stojim na tleh! Sem v okolju, v katerem se počutim SAMOZAUPANJE dobro. S strani prijateljev in družine imam veliko podpore. Sem z ljudmi, s katerimi se lahko pogovorim tudi o problemih glede mentorstva. TRDNO STALIŠČE V KONFLIKTNIH SITUACIJAH Konflikte in kritične situacije z drugimi ljudmi zmorem rešiti na pozitiven in konstruktiven način! IN ODNOSIH IZKUŠNJE V NAČRTOVANJU IN Načrtoval/a in vodil/a sem naloge, projekte! Drugim VODENJU PROJEKTOV lahko zato dajem nasvete o metodah in orodjih za doseganje rezultatov. Opazujem in zbiram izkušnje o tem, kako ljudje med seboj sodelujejo ter kakšni odnosi se pri tem običajno POZNAVANJE DELOVANJA odvijajo. SKUPIN To mi pomaga razumeti občutenja in reakcije članov skupine skozi celoten proces. Poznam eno ali več komunikacijskih tehnik, kot je npr. TEHNIKE individualno usmerjeno svetovanje ipd. To mi pomaga KOMUNICIRANJA pri moderaciji komunikacije v skupini, ko pride do težke situacije. Poznam nekaj ustvarjalnih metod vizualizacije ali METODE MENTORSTVA moderiranja situacij in procesov! Te so uporabne pri strukturiranju idej in mnenj znotraj skupine ter pri podpori pri odločanju. 81 Tudi sam/a sem v preteklosti že bil/a mentoriran/a! V LASTNA IZKUŠNJA mentoriranju vidim veliko prednosti in pomembnost MENTORSTVA tega, da nas nekdo »od zunaj« podpira ali nam poda mnenje iz drugega zornega kota. IZKUŠNJA Imam izkušnje z mentoriranjem skupin ali MENTORIRANJA posameznikov. Skozi to sem se naučil/a reagiranja v različnih situacijah. STROKOVNO ZNANJE Imam strokovno znanje z različnih področij, ki ga lahko predajam drugim. KONTAKT Z DRUGIMI Imam obstoječo mrežo kontaktov z ostalimi MENTORJI strokovnjaki s področja mentoriranja, ki ga izvajam. PSIHOLOŠKE IN Imam izkušnje v podajanju snovi, kjer se uporablja tudi PEDAGOŠKE VEŠČINE psihološka ali pedagoška znanja (načini motiviranja, načini poučevanja itd.) 82 Zahvala Ta priročnik je nastal v okviru projekta Vključujoča enakost, razvoj delovnih okolij za ljudi z motnjami v telesnem in duševnem razvoju. Je plod desetletnega raziskovanja ljudi, ki so zaradi svojih značilnosti večinoma delovno izključeni, kakor tudi raziskovanja možnosti za razvoj njihovih delovnih kompetenc. Ob tej priložnosti se iskreno zahvaljujemo Občini Domžale, ki je odprla vrata ljudem z MTDR, v njih prepoznala delovne potenciale ter jih brezpogojno sprejela v lokalno skupnost. Skozi leta našega raziskovanja sta se nam na poti pridružili dve predani in upanja polni strokovnjakinji, Nives Fortunat Šircelj iz zavoda ZaposliSe ter Bojana Drev, e-Vila izobraževanje, ki sta od samega začetka in z vsem srcem verjeli v naš projekt. Predano sta nas podprli na poti našega razvoja in kasneje tudi pri pričujočem projektu. Z vajino pomočjo, dragi Bojana in Nives, nam je uspelo vse, kar je lebdelo nekje nad nami in v kar smo verjeli, urediti v smiselno celoto. Vsem sodelujočim globok poklon. Avtorji: Bećir Kečanović Barbara Čufer Bojana Drev Nives Fortunat Šircelj Vesna Goršek Anita Pirečnik Noč 83