Km/^t^Ko^ropadanj e. Kmetskim gospodarskim razmeram se še vedno med našimi politiki posvečuje premalo pozornosti. Za to pa je dolžnost lista, kateri zastopa koristi kmetskega stanu, da večkrat kaže javnosti žalostno stanje kmeta ter zahteva zanj pomoči. Saj je dandanes že tako, da dobi isti pomoč, ki največ kriči, ne pa tisti, ki je najbolj potreben. Kmetski stan se je dosedaj vse premalo oglaSal, za to so se tudi merodajni činitelji ozirali nanj le malokedaj. Zadolženje kmetskega posestva se od leta do leta strahovito množi. Leta 1890 je bilo že nakmetskih domovih 2.791,400.000 goldinarjev, ne kron, dolga. V desetih letih se }e ta svota podvojila in zrastla na 4500 milijonov goldinarjev. Za to svoto se je moralo plačevati obresti 225 milijonov gld. vsako leto. Seveda se te obresti zraven davkov in drugih plačil mnogokje niso mogle plačevati, in za to so prišla zaporedoma kmetska posestva na dražbo. Izračunilo se je, da v Avstriji pride vsako uro na dan po jedno kmetsko posestvo na boben. Leta 1898 se je prodalo 7563 posestev. Vcenjena so bila na 55 milijonov kron, skupilo se je za nje le 44 milijonor kron. Od prisiljeno prodanih posestev jih pride na Štajersko 397, Kranjsko 325, Koroško 75. Med vsakimi 10.000 posestniki se je torej prodalo na Kranjskem (25) petindvajseterim, na KoroSkem 116, na Stajerskem 8*8. Ali ni to žalosten dokaz, kako naglo, kako silovito propada kmetski stan. Kmetski ljudje morajo prodajati svoja posestva ali pa se jim prodajajo, in potem gredo v mesta v bolnišnice in fabrike, s srdom na celo človeško družbo v svojem srcu. Ali je potemtakem čudo, da je ljudstvo dandanes nezadovoljno in da se nagiba k uporu? Pomagajmo trpinom!