List 45.
Vodniku.
N a "leršacu sim se vsedel,        Mlačne pod menoj rojake
Lep se vsacimu pogledu ,                Gledam , in tamne oblake
Lep, prelep tam svet odpre!           Kriti zemljo ljubljeno!
Gledši zemljo in nebesa                   O zakaj nek ne razgerne
Ste priderle iz ošesa                        Sončni žark te megle černe,
Solziei sestrici dve!                         De b' se spodej zjasnilo? —
Gor nad mano sonce sije,               Druga solzica pridere,
S zlatim žarkam me oblije, —      Več1 kot sladka se nabere,
Bog te sprejmi — luč sveta!            In greni ko mlada smert!
Serčna radost je kipela,                  Poči saj, in vdar' ko strela
Iz očesa pa vesela                           Med oblake! Zelenela
Vrela sladka solzica!                   Zemlja bo ko božji vert.
Miroslav.