(S?
■f. •?«-, 'J&y4&*U/08, *£?•	$•$.
%&*»£* *••-&	•éatt&Ms
'*ttù. jL&Xtt'jf
PcMiKKie»»« miécHKÈkm staine |@ vfeawjev«
Usta:
Caio Wo i , K 50-— fjpl lete . , , , 26 — Citri leta * i , 13 —
Zunaj Jugosiaviiei Calo teto i i . 68.—
Fesaraezsw sterUka
M Stbdii Büanefa 60 ».
fraäniSivo i. ugravjsižtvo: Maribor, Koroška ulica it, 8. — Telefon št 220.
STRAŽA
Ifeesiwfem p^lftléem list mm sieweraske (jwilsiv®.
teserai all oaaafla
se računsko po K 1.88 od enoredne petitvrste pri večkratnih oznanilih — popust
„Straža“ izhaja v poo* deijek, sredo la petek. Rokopisi se ne vračajo.
Z uredništvom se mor« govoriti vsak dan od 11. do 12. ture dopoldne.
113. številka.
Maritor, die 11. ektofera 1920.
Letnik XII
Dr. Kukovo» kot minister za sooljalno politike«
Pri nas v Jugoslaviji imamo že samo na sobi že preveč ministrstev, temveč imamo Se večjo nesrečo, da stranke postavljajo na ta mesta ljudi, ki po svojem mišljenju, čustvovanju io znaiifu nikakor ne spadajo na ta mesta, kalter a potem' ali zanemarjajo ali zlorabljajo.
Oglejmo si za danes v tem oziru samo ministrstvo za socijalno politiko! Ta minister bi imel v prvi vrsti skrbeti za moderno socialnopolitično zakonodajo. Moral bi skrbeti za telesni .dobrobit, in umstveni napredek vseli onih, ki delajo in so izkoriščana . Posvečati bi moral svojo posebno pažnjo in skrb vdovam, sirotam in invalidom. Podpirati bi moral in priganjati ministra za javno zdravstvo, da naša država v tem oziru zadosti svoji nalogi. Imel bi še stotine in stotine prilik, kjer bi lajšal gorje in brisal solze vsem teptanim, zapuščenim in bednim.
Kaj pa d'eia sedanji minister za socijalno politiko, gosp. dr. Kukovec, tačasni načelnik slovenske demokratske stranke? Njegovo delo kot minister je, da ali zanemarja naloge, ki. jih ima minister za socijalno politiko, ali pa dela dejansko naravnost proh-socijalno.
Ni nam treba tukaj opozarjati na njegovo za -držanje v stanovanjski akciji, kjer je krepko in hrabro priskočil na pomoč kapitalistom. Ni nam treba navajati, da podpira pogubno in popolnoma nesocijal no politiko bankokratov Draškoviča in Marinkoviča. To je dovolj znano. Manj znano pa je, da igra g. dr. Kukovec v Beogradu vlogo nekakega [„iLandsmanns-ministra“ za svojo stranko. Kakor so namreč v po -leojni Avstriji imeli Nemci zloglasne ministre kraja -ne, ki so se sami in po svojih eksponentih vtikali prav v vsako ministrstvo in njegovo poslovanje, tako dela in se hoče uveljaviti sedaj dr. Kukovec.
V svoje ministrstvo je poklical po hudobnih in neznanstvenih člankih prpslulega Lotriča m tega po. šiija po raznih ministrstvih od direktorja do dire k -torja, od načelnika do načelnika, kjer, so ministri člani radikalcev ali Narodnega kluba. Kjer pa so demokratje tam pa gre naravnost k ministrom. Dr.
Žerjav zapisuje, špijonira in poroča iz Ljubljane v Beograd, če je treba kakega liberalca pomilostiti, če je treba dati liberalcu kakšno korito, če je treba zapostaviti naše ljudi in dr, Kukovčev „referent“ nastopi potem v Beogradu „svojo pot“,-Tako ima Lotrič dobroplačano mesto v ministrstvu za socijalno skrb, pa vrši agentsko službo za „Landsmannsministra“ liberalne stranke dr. Kukovca.
Posebno je cvetela pšenica liberalnim intrigam sedaj, ko je bil naš voditelj dr. Korošec bolan ih se torej ni mogel udeleževati ministrskih sej, Prepričani smo, da se bo moralo iz tega časa marsikaj popra viti, kajti dr. Kukovec je s svojim demokratskim tovarišem Križmanom in Pribičevičem na široko in delalo grešil proti sporazumu na kterem sloni Vesniče-va vlada.
Poučljivo pa je delovanje 'dr. Kukovčevo in njegovi!) ljubljanskih in beogradskih tovarišev tudi v. tem oziru, kako sistematski izpodkopavajo najmanjšo ponča našo avtonomije v 'dejanni in kako sedaj pred \ol tvorni gonijo lajno „Široke avtonomije“ za lahko-venie- voiiice. To je tako ogabna dvolična igra, M je mogoča in razumljiva lo pri teh značajih.
F@!ffitni pregM.
Jugoslavija.
Na r o d n o p r e d stavn i št vo se sestane
12.	t. m. Vlada napenja/vse sile, da bi bila prihodnja parlamentarnaseja sklepčna, ker pride na dnevni
red predlog o ..pooblastilnem zakonu.
Ministrski svet je razpravljal v svoji seji 10. t. m, pod predsedstvom regenta 'Aleksandra o inštrukcijah zà naše delegate povodom obnovitve po gsjanj 7 Italijo. Kot Trumbičev tovariš pri teh pogajanjih je bil določen dr. Momčilo Ninčič. Pogajanja so bodo začela v najkrajšem času. Italijanska vlada še hi naznanila kraja in časa. Pogajanja se bodo najbrže vršila v Benetkah,
Od te h pogajanj si ne smemo obetati veliko, kor se bo Italija postavila na stališče: Reško vprašanje je za njo itak že rešeno. Naša vlada pa na TbAnnUnzi^đo nikakor ne more pristati.
Madžarska.
P o 1 j s k a, F i n s k a, Madžarska in Romuni ia se baje pogajajo glede defenzivne zveze proti napadom od vzhoda.
Horty zbira čete od 1 divizije na čeho-hosiovaški meji vzohodno od Požuna.
Rusija—Poljska.
Mir med Poljsko in Litvansko je podpisan. Kljub miru pa še niso ustavljene medsebojne so vražngsti, ker napadajo Poljaki Litvance, Litvanci pa poljske prednje straže. Litvanske patrulje so prekoračile reko Mer žanko.
V Rusiji vladajo žalostne razmere. Posebno ogroža Rusijo glad. Boljševiška razpršena armada sedaj j ropa po Podolju in Kersonu. Sestavila se je iz teh boljšfeviških roparjev posebna armada od 200,000. mož, ki si je stavila za cilj: rop na živila. Na večjih krajih je prišlo med kmeti in boljševiki do ostrih spopadov, ker se upirajo kmetje s silo boljševiškemu raa bojništvu.
Dtinača politila.
Sldepi radikalne stranke. Radikalna stranka je zaključila svojo skupščino v Beogradu z obširnim proglasom in sklepi. Poudarja svoje delovanje od u-stanovitve stranke leta 1881. Izjavlja, da stoji neo -raajeno na stališču kriške pogodbe, namreč, da je naša kraljevina ena, edinstvena monarhija pod vlado Karadjordjevičev s popolno ravnopravnostjo vseh treh plemen. V zunanji politiki se hoče držati prijateljstev in zavezništev, v katerih se je nahajala doslej, a n'e izključuje novih političnih zvez in se ne odreka zahtevam po združitvi vsega našega narodnega ozemlja, ki se nahaja še pod turško oblastjo. Vi verskem oziru zahteva ravnopravnost vseh treh ve -roizpovedanj : pravoslavnega, katoliškega, in musul-manskega in obljublja, da se hoče brigati, da se o -hrani in obvaruje verski mir, ki odgovarja duhu in prošlosti celokupnega našega naroda. V zadevi ureditve države je za edinstvenost države, a tudi za široko samoupravo, M mora biti močna dovolj, da lahko izvršuje svoje naloge, a tudi ne preobširna, ki bi bila na kvar edinstvu države. Izvesti hoče pametno agrarno reformo, da bo zemlja lasjt njega, M jo obdeluje, dobrovoljci, begunci, in drugi potrebni in vre dni poljedelci naj dobe zemlje, reforma naj se vrši po načrtu premišljene notranje kolonizacije. Stranka preneha biti srbska stranka in hoče razširiti svoje delovanje na celo, kraljevino Srbov, Hrvatov in Slo -vencev.
LISTEK.
mm* Narffl&a
Spentimi ©rftewmSke itilafcsil®
Posebno njihovi farji so naši nasprotniki, Ti nam bodo dali še mnogo opraviti, dokler se ne povrne — Primož Trubar in ne oprosti nas in njih . .“ Spet je zavriščalo tam spodaj in kakor v potrdilo tega, kar je bil govoril, je z varne,' državne ceste sem neki kapucin v rjavi kuti zasmehoval Nemce nad seboj. Mahal je z dežnikom, snemal svojo kapico in se zopet in zopet kakor v zasmeh globoko pripo -gibal. V hudem razgretiu so kričali Nemci: Los von Rom! Verdammter Pfaffe! Los von Rom!“
In vmes so Se glasih od Narodnega doma sem neprestano ponosni napevi, vesele slovenske popevke, zakaj različno od vseh drugih Slovencev petja željni Slovenjegoričan ne poje rad drugače tako turobnih napevov svojega rodu. Ali napravlja to razliko vino ali nemška kri, ki, polje v njegovih žilah?
Solnoe se je potapljalo. Čudovit vijolični vzduh je plaval nad prostranim valovitim gričastim morjem Slovenskih Goric. Tako mirne so bile. Zadaj za SM-markhofom pol ure hoda so sanjali v, velikem vencu dvori švabskih naseljencev. Nihče od njih ni mogel biti danes tukaj navzoč. Po zadnjih deževnih dneh so morali na. travnikih kositi otavo in jo pred novim na livom spravljati pod streho. Zal jim je bilo, da niso mogli biti poleg. Sicer ni bilo naperjeno proti Francozu, šlo je le zoper Slovence, j in to bodo že drugi o-pravili, za to ni treba vrlega Švaba. Vendar bi kaj radi pokazali Slovencem, kako krepko zna zgrabiti Švabska pest.	/. ■
Vedno, motnejše so postajale sence večera. Posamezno luči so zabliskale. Skoro je imel biti praznik pri koncu in Ljubljančani so morali donfbv. Uredili so se v sprevod.
Nekaj slovenskih telovadcev je prekoračilo živo mejo pri. Narodnem domu, da bi tako mimo Nemcev dospeli na državno cesto. S svojimi izzivajočimi zabavljicami so napadali Nemce. Nekateri Nemci so zavihteli preko meje in so jo udrli nad sovražnika. V. roki slovenskega telovadca se je zabliskala jeklena ostrina žepnega noža. Dva Nemca sta mu ga izvila in njega samega sta izročila žandarjn, Id j e bil prihitel na pomoč. Peljal ga je na državno cesto' in ga je izpustil, ne da bi bil dognal njegovo ime.
Med zvoki koračnice so korakali Slovenci mimo po cesti, nad njo pa so stali Nemci .in so nabijali‘sovragu na uho „Die Wacht am Rhein“. Štiristo grl jo je pelo, tako glasno in mogočno, da so skoro preglasili godbo spodaj na. cesti. Edino orožje jim je bila danes njihova pesem in ta pesem je bila izpoved nemške narodnosti in sveta prisega ljubezni in zve -stobe.
Brugger in Oswald in Kati so šli za Slovenci na postajo. Skoro vsi drugi Nemci so ostali še v Süd, markhofu. —- — —
Ze so se videle luči s kolodvora, kar nalete med potjo nepričakovano na tri zakasne,e se slovenska telovadce, ki' so bili pijani in so rjuli svojo za -vežniško himno: Hej Slovani! Hoteli so iti mirno mimo njih, toda drzno se jim je postavil eden nasproti, dolg kakor drevo, ter jih je .nahrulil v svojem ma -ternem jeziku z besedami, ki so bile očijtno sramotilne. Brugger se je za par korakov umaknil. Ostala dva Slovenca sta se postavila dolginu ob stran. Oswald ie trenutek preudarjal, kaj mu je storiti. Katine oči so bliskale. Stisnila je pesti in z glasom, ki se je tresel od jeze, je krikifila nasprotniku: Stran, ne sramni človek!
Slovenec je planil proti nji. Videl je, kako lepo
je to nemško dekle, dvakrat lepo v plamenečem srdu. Oči so mu zažarele v divjaški poželjivogti. Trenutek pozneje je zavela zoprna, po vinu smrdeča sapa preko Katinega obličja in v naslednjem hipu je z grozo začutila njegovo roko okoli vratu in njegove ustnice na svojih, da je votlo zaječala vsled gnjeva in sramu. Sunila ga j'e v prsi in se mu j!e izvila,
V istem hipu je dobil Oswald od drugega s palico poglàvi, tretji se je bil spravil nad Bruggerja. Toda ta je zbežal in njegov napadalec je stekel« za njim*
Dekle sb je z obema rokama zatisnilo obraz in |e Bridko ihtelo.
Kot blisk je planil sedaj Oswald in je udaril s težko pestjo skrunivca nemške dekliške časti pod nos, da se mu je vlila kri in mu je padla čepica na cesto. Nato se je obrnil proti tistemu, ki ga je udaril in ie ravnokar zamahnil za drugi udarec. ,Ordsko5il je, da fe udar. zadel na tla. S krepkim« naskokom se je vrgel na telovadca in je s pestmi obdeloval njegov o-braz ves iz sebe od srda. Slovenec je tulil kot ran -jen vol.
Končno je odnehal in je pustil nasprotnika, ki je s tovariši počasi odhajal.
Oswald je pobral njegovo čepico in jo je spravil.
I
Stvar gre še dalje, toda pustimo jo drugim. Tako torej je gospod Mahnert opisal bravcem svoje povesti izlet v St. Hj in posebej slovenske Orle. Ni treba dostavljati, da si je pisatelj sam izmislil pikantne dogodke, ki jih opisuje. Saj ni pisal objektivnega poročila, ampak roman. S tega stališča je seveda „neoporečen“, ker nikogar ne sili, da mu ravno verjame, vendar je zanimivo, s kakšnim orožjem so se ti ljudje borili zoper nas in se še bore, kjer jim usta še niso popolnoma zamašena. Laž in nasilje ! In če grča laž v dnevnem časopisju morda preseda, povijmo jo v vabljivo obliko romana! Ljudje bodo brali, morda verjeli, morda ne, toda — semper aliquid haeret — nekaj se pa le prime!	Dalje prihodnjič.
Samostojna v grozni zadregi. Samostojneži so hoteli vsaj pri prvih volitvah liberalni značaj stranke skriti, a radi volilnega zakona ne gre. V štajer -stem volilnem okrožju rabijo 10 kvalificiranih kandidatov, katere si morajo izposoditi od liberalcev, ka - j ieri hode njih voditelji v bodoče tudi v javnosti, do - ■ čim so sedaj le v ozadju. — Drugo težkočo dela vpra Sanje, Ledo bo nosilec liste: ali Mermoij'à. alii Drofenik ab celo Urek, Proti Mermolji so oni samostojne-ži, ki pravijo, da je tujec in je že na Goriškem « podobno stranko popolnoma zavozil, Drofenika sovražijo kot bivšega štajercijanea in velikega sebičneža, Urek pa velja v stranki kot mož zabavljanja in zanemarjanja svojega stanu kot kmet Pristaši Ureka pravijo, da bo on, če bo izvoljen za poslanca, ravno tako zanemarjal delo za kmetske koristi, kakor zane marja svojo kmetijo. Tretja ttežkoča je, da imajo mno go kandidatov, ki bi vsi radi bili na prvih mestih , ker so o tem prepričani, da niti desetina njihovih kandidatov ne bo izvoljena. Četrto težkočo tvori po -manjkanje pristašev in radi tega pomanjkanje — vo~ iilcev, ker komunisiti v Posavju, kateri so vsled hujskanja Ureka tako močni, ne bodo volili samostojne-žev. V tej velikr zadregi so pogruntali samostojneži, da je najboljše v oklicu na slovenske stranke zahtevati, da te stranke prepuste samostojnežem vse mandate, za katere se zahtevajo: splošni pogoji, dočim o- ; ni „milostno“ prepuste ostalim strankam vse kvali - j ficirane mandate. Strah pred volilniim bojem je baje j vzrok temu „velemodremu“ pozivu, katerega je men- j da nasvetoval dr. Žerjav ali dr. Zabukošek. Ako se \ samostojneži tako boje volilnega boja, potem jim j sve- j tujemo, da ne postavijo lastne kandidatne Mste, am - j pak naj korajžno glasujejo za kandidate JDS narav- j nost, ne po ovinkih ali pa volijo kandidate SLS, ka- j teri bodo gotovo boljše zastopali kmetske koristi ka- ; kor kaki liberalni birti in kramarji ali mešetar ji a i la Mermolja, Drofenik itd, ali pisarji n'e kmeti a la I Urek. Cisto gotovo je, da bo stranka, katero vodijo i Samostojni izkoriščevalci kmeta in časitihlepneži, po ; volitvah izginila, zato tak strah, pred — volitvami, j
Volilno libatole.
Hrvatje. „Hrvat“ glasilo „Hrvatske zajednice“ j hoče dvigniti novo geslo za volilni boj. Združijo se j naj vsi Hrvatje brez razlike strank in drugih nazi - i ranj. Preračunal je, da bi vseh Hrvatov lahko pri - j §lo v državni zbor okrog 115, to je skoraj četrtina j poslancev, namreč iz Hrvatske 75, iz Bosne in Her - i eegovine 15. Dalmacije 10, Bačka 15—20. Vsi ti po - j slanci naj bi se združili v eno stranko z edinim na- \ .menom, da branijo Hrvatsko. — Ta načrt se seveda j ne bo posrečil, ker vseh Hrvatov ni mogoče spraviti ; pod 'en klobuk. Prevelika je razlika v naziranju. Bil bi pa tudi velika nesreča, kajti ako M se združili vsi Hrvatje v eno hrvatsko, vsi ■ Srbi v srbsko, a vsi Slo : venci v slovensko stranko, bi imeli po celi državi divji plemenski boj. Hvala Bogu, so pa druga vprašanja veliko bolj pereča in geslo plemenskega boja ne bo vleklo.
Seljačka snaga. Na Hrvaškem so ustanovili de mokratje po vzgledu slovenske „Samostojno kmetske j stranke“ kmetsko stranko pod imenom „Seljačka sna- ; ga““ (kmetska silak Ustanovitelj in voditelj jo bivši ! demokratski minister za agrarno reformo dr. Poljak-Ponekod bo ta stranka postavila svoje kandidate , drugje bo pa glasovala za demokrate.
* Krajevne neodvisne liste na Hrvatskem. Poleg kandidatskih list organiziranih. strank se bodo na Hrvatskem pojavile še različne izven strankarske kra jevne liste. Tako se sliši, da misli dr. Potočnjak nastopih s svojo listo, isto bo gotovo storil tudi Politeo.
V modruško-reški županiji se postavi na čelo lastne liste župnik Mikan,
Samostojneži slavijo dne 15. t. m. v Celju v
Nar: domu poroko z liberalci, Starašini bodeta haupt-man Sancin, ki je tako goreče vodil rekvizicije in delal mastne kšelte s koruzo ter fižolom, ter bivši soc. demokrat liberalec Špindler. Radovedni smo, kako Ime bo imel ta nov par, ali se bo imenoval liberalni kmeti, ali samostojni liberalci. Stari pregovor ^icer pravi: V združenju je moč, a pri liberalcih ne bode tudi to združenje odvrnilo strahovitega poraza pri volitvah.
Samostojneži so začeli prirejati shode v okraju Gornjigrad, a imajo smolo. V Rečici na Paki in pri Sv. Frančišku ni nikdo prišel rfa shod, ker liberalnih mešetarjev in vojnih dobičkarjev, ki so po krivici nadevajo kmetsko ime, v Gornjesavinjski dolini ne maramo.
Opozarjamo, da imajo volilno pravico v ustavotvorno skupščino vsi oni Slovani, torej tudi Sloven ci po plemenu in jeziku, ki so se do 25. septembra 1920 stalno naselili v katerikoli občini) naše države.
Dnevne vesti.
Kake graščine kupuje minister dr. Korošec ? \ „Tabor“ in „Narod“ prinašata vest, da se pogaja minister dr. Korošec glede kupa graščine grofa Schön- : borna pri Slivnici. Nam je že davno znano, da se je i pogajal poslanec Pišek za nakup one skromne stare j šole v Orehovi vasi pri Slivnici, v kateri bi rad preživel naš voditelj svoja stara, leta. Vsem poznavalcem j Orehove vasi je znano, da je $tara šola te vasi prav j neznatna bajta, v kateri bi ne hotel prebivati niti : ; Voglar, niti Koderman, najmanj pa prvak dr. Tav- ‘ čar. Med poganjanjem za nakup orehovsko stare šo- ; le in Sohönbornove graščine Je pa vendarle razlika.
/ , «	*>-*** J >-} tv *
Toliko o nakupu dr.» Koroščevega gradu. Pozor pred demokrati, ki začnejo po svoji stari navadi obreko -vati, ko se začenja volilna borba*
Prof. dr. Kovačič nevarno ponesrečil/ Prof. dr. Kovačič, ki se je vozil na i avtomobilu generala Plive-liča od razmejitvene komisije iz Ljubljane proti Mariboru je pri Framu ponesrečil, ker j,e zadel avto ob brzojavni drog. G, dr. Kovačič je dobil pri padcu o-pasne notranje poškodbe in se zdravi v mariborski bolnici. Avto je čisto razbit, poleg dr. Kovačiča jo bil lahko ranjen tudi neki kapetan.
C. g. vojni kurat Bajmund Bratanič. Vse du -liovne tovariše bo gotovo zanimala usoda koj pri začetku vojne od Rusov ujetega vojnega kurata Raj -munda Bratanič, o katerem so že mnogi domnevali, da je že davno podlegel smrti. Gr Pernat od Sv. Lovrenca na Dravskem polju, ki se Je pravkar vrnil iz ruskega vjgtništva, nam je pravil, daj »e zapustil g. kurata v ječi v Nižjem Udinsku pri Irkutsku, Ko je odhajal g. Pernat iz Udinskega, je videl, kako je sklepal g. Bratanič skozi okno ječe, ki je bila strogo zastražena, roke z milo prošnjo, naj mu pomaga. G. Pernat nam je tudi sporočil, da ječi še veliko Slovencev po sibirških ječah, a se nikdo ne zmeni za nje.
Zagrebški nadškof dr, Bauer in ljubljanski dr. Jeglič se mudita v Beogradu.
Dr. Stojan — olomuški nadškof. Papež je sprejel odpoved dosedanjega praškega nadškofa kardinala Skrbenskega. Stolni kapitel olomuški je 2. t. m. izvoli] za nadškofa kapiteljskega vikarja kanonika g. dr Stojana, bivšega avstr, državnega poslanca in zvestega, sobojevnika dr. Kreka,
Znani vseučiliščni profesor dr. Matija Marko je imenovan profesorjem slovenske in jugoslovanske Književnosti- na vseučilišču v Pragi.
Obmejni tabor se vrši v nedeljo, dne 17. t. m. v Kaplji ob avstrijski demarkacijski črti (postaja Brezno ob Dravi) s sledečim sporedom:	1, Ob Kil. uri
cerkveno opravilo (poje moški zbor). 2. Opoldan obed v gostilni štrablek (Hartman), svira godba. B. Pop. ob 15. (8. uri) v šoli: a) pozdravni govor in deklamacija, b) „Nemški ne znajo“, burka v 1 dejanju, c) „Krčmar pri zvitem rogu“, veseloigra v 1 dejanju. Med odmori poje pevski zbor (kvartet). Sodeluje godba iz St. Lovrenca na Pohorju. 4. Zvečer v gostilni Štrablek (Hartman) veselica s prosto zabavo, licita -cijo, šaljivo pošto, petjem, godbo in plesom. Vstopnina h gledališki predstavi: 1. prostor 10 K, 2. prostor 6 K, stojišče 4 K. Cisti dobiček je namenjen tu -kajšnji po lanskih vojnih dogodkih opustošeni šoli . zaio se preplačila hvaležno sprejemajo. K obilni udeležbi vabijo prireditelji.
St. Lenart v Slov. gor. V nedeljo, dne 17. oktobra, po rani sv. maši se vrši velik shod Kmetske zveze pri Sv. Lenartu v društveni dvorani gostilne Arnuš, Govorita g. poljedelski minister na razpolože-niu Ivan Roškar in g. dr. Veble. Somišljeniki, vsi na shod !
Novi živinozdravnik za St. Lenart v Slov. g. Poverjeništvo za kmetijstvo je. prestavilo živinozdrav-rJka Franca Samec k Sv. Lenartu v Slov. gor.
Celjska „Nova doba“ in spovednice. Volitve se bližajo. Možakarji okoli „Nove dobe“ pa postajajo od dne do dne nervoznejšj. Slišali so, da bomo volili s krogijieami. In kar naenkrat so stuhtali v svojih liberalnih možganih, da bodo spovednice tiste škatlje. v katere bodo metali volilci svoje krogljiee. Pri tej lepi misli pa se je začela demokratu oglašati vest. Toliko let že ni videl spovednice, dne 28. novembra t.
. se bo pa moral ponižati in vanjo vreči -svojo krog-ijico. Jugoslavija, kako bridko neusmiljena si Ti, da kratiš našim slovenskim liberalcem svobodo vesti!
Urednik „Nove dobe“ v Celju je bil svojčas socijalni demokrat, še pozneje, ko ga je izpodrinil Lesničar, se je ponujal za urednika, „klerikalcem“, je pa sedaj, ker ga jé dr. Kukovec spet milostno spre jel za urednika lista, katerega čaka ista usoda ka -kor „Narodni list“ in „Narodni dnevnik“ — navdušen „demokrat“ — „poet“. Lojze misli, da vsak človek tako menjuje svoje politično prepričanje kakor on, zato se prav neokusno galetava v g. Roškarja, Pove -mo mu, da ni dobil samo g. Roškar, ampak vsi u -gledni kmetje pristaši SKZ vabilo, da naj pristopijo k Samostojni in sicer se j|ih je vabilo s priporočenimi pismi. Tozadevni recepisi so vsak dan y tajništvu Samostojne v Ljubljani na razpolago. Ne g, Roškar kakor tudi nobeden drug kmet,, ki j'e pristaš. SKZ, se ni odzval vabilu in ni nikdar ne pismeno, ne ustmeno izjavil, da pristopi k Samostojni.
Občni zbor „Obrtne zveze“ na Rečici ob Pa -ki. „’Jugoslovanska obrtna zveza“ bo đn'e 10, t. m, ob 11. uri v gostilniških dvorani na pošti priobčila občni zbor „ Obrtne zveze“, ki naj bi se ustanovila za Savinjsko, Šaleško in Mislinjsko dolino. Dnevni red: 1. Pojasnilo obrtnih in političnih organizacij. 2. U --stanovitev Obrtne zveze za Savinjsko, Šaleško in Mi slinjsko dolino. 3. Državnozborske volitve, 4. Volitev odbora. 5. Slučajnosti, Ker je ustanovitev močne o-brtfle organizacije v omenjenih dolinah velepomembna, se vabite vsi, da se omenjenega shoda gotovo u-deležite, — Jugoslovanska obrtna zveza.
Kakšni možje neki sedijo v vranskem okrajnem zasfopu in kaj ti ljudje delajo ! Zadnji čas Je že, da pridejo iz svojih brlogov in si že vendar enkrat prav temeljito ogledajo ceste, za katere bi morali skrbeti. Kamor pogledaš, vse je zanemarjeno. Višek zanemarjenosti in sramota za okraj je cesta med Letušem in žel. postajoRečiea ob Paki!, Najslabša hribovska pot ni tako slaba ! Nič čudnega bi ne bilo, če bi si kak voznik in konj pri belem dnevu polomil svoje noge v tisočerih cestnih jamah in jamicah. Cernu imamo o -krajni zastop, samo za parado! Glejte, da kmalu po
pravite ta javen škandal ali pa da odstopite, $e st«" preleni za javna dela!
Mlada tatica. V okolici Konjic se je zadnji čas potikalo 15. do 16 let staro dekle, meščansko oblečeno s kratkim krilom in črnimi nogavicami» srednj# velikosti, črnih las, podolgastega zagorelega obraza« Ponuja se povsod pod raznimi imeni v službo rekoč., da so ji starisi pm rii, in je brez delavske knjižice Dognalo se je, da, se piše Marija Janžek, pristojna v Tekačevo pri Rogaški Slatini. Izvršila je že vri ‘tatvin n. pr. v Oplotnici, na .Vrholah in v Konjicah.; Pri sebi ima precej ukradene ženske obleke in perila. Po zadnji tatvini v Konjicah je dne 7. t. ra. zjutraj zgodaj neznano kam potegnila, najbrž proti Celju ali Poljčanam. Komur se posreči izslediti to ne-varno tatico, naj jo zadrži in Javi orožniški-postaji r Konjicah. Pred nakupom ukradene obleke se svari, j	Vagon petroleja je zgorel na progi Zagreb —
i Karlovac. Petrolej so naročili razni trgovci. Nesreča j te je zgodila, ker je bil vagon pripet takoj za stro -I jem in so padale iskre iz stroja, ki so seveda vnele
petrolej.	-
Odbor za Skrabčev spomenik spvsem prijateljem in častilcem rajnega učenjaka' p. Stanislava Skrabea najiskreneje zahvaljuje za gmotno pomoč oh priliki odkritja njegovega častnega spomenika na rojstni hiši v Hrvači pri Ribnici.
Novi potni listi za inozemstvo. Izdelan je nov formular (knjižica) za potne liste za potovanje preko državne meje. Potni list je monopoliziran in se sm© tiskati ter se nahaja v, zalogi samo v državni štampariji v Beogradu. Izdani so v treh vrstah dvojezično in sicer: cirdično-francosko, latinično (hrvatsko-francosko in slovensko-irancosko). Državna Štampa rija sme oddajati potne liste samo političnim .(policijskim) oblastvom, pristojnim za izdajanje potnih listov. Potni listi se smatrajo kot vrednostni papirji in jih mora oblast, ki jih naroči, plačati vnaprej in sicer po pet dinarjev komad. Stari dosedanji formularji potnih listov se morejo uporabljati do 1. novembra t.
3.,	od tedaj naprej pa se smejo izdajati samo novi.
Invalidne podpore in pokojnine zvišane. Iz Beograda poročajo, da je invalidno vprašanje dozorelo v toliko, da bodo dobili invalidi v kratkem povišane .prejemke.
Važno za begunce. Ministrstvo za agrarno reformo je izdelalo naredbo, po kateri se bo dajalo beguncem iz zasedenega ozemlja zemlja v zakup.
Major Calma, predsednik italijanske razmejitvene komisije je od zadnje avtomobilske nezgode na Muti že tolko okreval, da lahko zapusti sobo. Izjavil je, da obdrži še nadalje vodstvo italijanske misije in da mu ni o imenovanju kakega namestnika nič znano.
Mednarodna finančna konferenca tv. Bruslju je j končala svoje delo. Sprejela je okoli 45 sklepov, M , bodo predloženi zvezi narodov.. Med njimi se zlasti 1 povdarja otvoritev mednarodnega instituta, ki se bo j bavil z mednarodnimi krediti in nadzorstvom finanč-I nih operacij, ki jih bo izvrševala ustanova: nadalje I otvoritev finančnih sekcij in tajništva pri zvezi na -i rodov ter obnovitev mednarodnih komisij za prouča,-j vanje vseh problemov, ki se bodo nanašali na denar-j no cirkulacijo in kurze.
Konferenca zveze narodov o svobodnem prome-] tu in 'tranzitu se bo vršila '20. januarja 1921 v Bar -j eeloni.
Kaj je s tujimi zavarovalnicami ? Po ^ mirovni j pogodbi z Avstrijo ostanejo veljavne vse življenske j zavarovalne pogodbe. Ako je bila zavarovalna pogod-I ba razrešena v vojnem času vsled neplačila premije, j ima zavarovanec pravico, da zahteva do^ 16. julija 1921 od zavarovalca vrednost police, kolikor je bila vredna onega dne, ko se je zavarovalna pogodba nehala po krivdi zavarovanca. Pravico tozadevne zah -(ove ima: zavarovahec, njegov zastopnik ali naslednik, Ako pa je bila pogodba razveljavljena vsled dejstva, da zavarovanec ni mogel plačati premije vsled vojnih razmer, ima zavarovanec pravico, da obnovi zavarovanje do 16. oktobra tega’ leta. Plačati pa mora vse zaosjtale premije in 5% obresti, Pravico do tega zakasnelega plačila premij poseda: zavarovanec, j njegov zastopnik in oni, v čegar prid ter korist se je j izvršilo zavarovanje.
s Za naše internirance iz Amerike. Generalni I konzulat kraljevine SHS na Dunaju je prejel od dr-il žavnega urada za zunanje zadeve na Dunaju verbal-f no noto od 29. avgusta t. I. v kateri se sporoča, da je v zadnjem času došpelo na Dunaj na „Kriegsgefangenen und Zivdinternieramt“ iz Angleške mnogo prtljage, ki je last bivših avstrijskih.in ogrskih či -vilnih internirancev iz Amerike, V kratkem ima raz-ven tega dospeti še nova pošiljatev take prtljage iz Angleške. Občinšvo se opozarja, da se med to prtljago nahajajo tudi stvari naših državljanov, ki so se v poslednji dobi vrnili iz Amerike.
Bolgarski vojni krivci. Antanta je poslala Bolgarski posebno noto, v kateri zahteva od Bolgarije izročitev vojnih krivcev 507 po številu. Med temi krL vci je bi\ši kralj Ferdinand, bivši ministrski pred -j sednik Radoslavov ter generalisimus Zekov. (Te ve-I dne zahteve vojnih krivcev od strani optante so že j sm'ešhe, ker doslej še ni bil izročen niti mleip Glavni h povzročitelj svetovne morije — Viljem uživa čisto mir jj no svojo krvavo pokojnino.)
Nemci v Cehoslovaški štrajkajo, V$e nemške j šola na Češkem so pričele s stavko. Vse nemške šole \ v republiki so zaprte.
j	Sladkorne cene v Zagreba padajo. Časopisje
3 javlja, da je padla v Zagrebu cena navadnemu slad-4' kor ju na 64 K i kilogram. Kristalni sladkpr je pa Še;
I znatno cenejši.
\
11.	It»».
fl»*#»-*
lateManca Savske divizijske oblasti lavlja, da t se vrsi ustmena licitacija glede dobave mesa za gar- j aizijo Zagreb 12. t. m. za mesec november in decern ; ber. Vsak lieitant mora položiti kavcijo 300.000 K. j Igre za naša dekleta. Dekliških iger za naše \ odre silno manjka, ker so vse dosedanje že stokrat j preigrane. Zato je priznani pesnik Silvin Sardenko 'j spisal štiri igre, ki se odlikujejo po svoji globokosti, lepoti in umetnosti. Prvi dve sta nabožne vsebine, a j drugi dve posvetne. Zbirka nosi naslov: „Nedeljske j ure na društvenih odrih“ in se naroča pri Krekovi j prosveti v Ljubljani, Poljanska cesta 4. Stane izvod j 15 K, 7« izvodov skupaj 95 K. Hitro naročajte, ker je I zaloga majhna.
\z ffiarìbora. |
'Ste enkrat dr. KoroSec In jajc ja kupčija. „Ta- j bor“ prinaša v številki z dne 9. t. m. neka „odkrit - j ja“ o nekaki Koroščevi jajčji kupčiji. Ker omenja v j zadnjem članku tudi mojo osebo, se mi zdi potrebno, j podati sledeče pojasnilo. Poleti enkrat, nekako mese- ? ca maja ali junija je prišel k meni g, Ivan Veras , t zastopnik Slavije, in mi je pravil, da je slišal govo - j riti o dr. Korošcu, da izvaža v inozemstvo jajca, „TO j moramo javiti dr. Korošcu“, pravi g. Veras, In mi po j nuja neko pismo naslovljeno na dp. Korošca, s kate- ] rim ga je hotel obvestiti o teh govoricah. Ali sem ti- \ sto pismo citai ali ne, tega se; faktično danes ne mo- i rem več spomniti, ker se mi je zdela stvar premalen- j kostna in preneumna in sem bil prepričan, da ni nič druzega, kakor izmišljena pocestna govorica, kakor cela vrsta drugih takih govoric, ki so jih politični nasprotniki dr. Korošca, zmetali med ljudstvo, da bi mu na ta način vzeli ugled in vpliv. Zato sem tudi j rekel g. Ver asu: „Pustite na miru celo stvar. Pamet- ! m ljudje, ki poznajo dr. Korošca in njegovo delo, i - \ tak takih neumnosti ne verjamejo .— .pobiralcev in ra-znašalcev pocestnih govoric pa itak ne spreobrnete, i Dr. Korošec ima zdaj drugih skrbi in bolj pametne- ] -ga dela dovolj.“. — To je bilo vse, kar sem imel jaz j opraviti pri celi zadevi. Na druga zavijanja in sme- j Senja ne odgovarjam, ker se mi zdi ta način boja o- j likanega šloveka nedostojen. Ta slučaj zopet kaže, j kako sr prizadevajo 'gotovi ljudje, da napravijo iz po- j cestnih govoric cele „afere“. Iz ražnjih pocestnih, go- j voric in iz tega, da dr. Korošec ni zasledoval razna- j šalcev teh laži, sklepati, da je kriv, to vendar ne j gre! Kam pa pridemo! V Studencih n, pr. so okrad- j li neznani vlomilci delavski konzum. G, Veras kot vo- j dja konzuma ve, kaj vse se je takrat govorilo, in ni- j kogar se radi teh govoric ni sodnijsko zasledovalo, \ Ce bi mi hoteli biti kakor „Tabor“ in njegov dopis - j nik, bi tudi lahko krivili tistega, o katerem so govo- i ridili ljudje in ki ni zasledoval širiteljev teh govoric. ! Kaj bi pa g. Veras rekel k temu? „Da je to krivič - ! no“, in prav bi imel,, Pisec al povzročitelj „Taboro- I vib“ vesti more biti edinole g. Veras, zastopnik Sla- | vije. Kajti le ž njim in z nikom drugim nisem o tem 1 govoril, Ta gospod je bil (?) zadnje čase pristaš SLS j (Poprej je bil strasten liberalec. Op. ured.) je spre- j jemal od nas marsikatero uslugo, plačilo, zaslužek; ; bil je vodja delavskega konzuma v Studencih, toda j ker mu delavstvo ni zaupalo, je moral odstopiti Ce I misli, da je lepo in značajno, nas sedaj napadal, — j dobro! Bomo še odgovorili, pa toliko bi ga prosili, da ] naj bo stvaren, pošten, odkrit. — Prof. J. Bogovič, j Izjava. Ker „Tabor“ kljub moji izrecni izjavi j ponovno trdi, da sem pregledal in odobril pismo na- j Siovljeno na g. dr. Korošca, pozivam uredništvo li - j sta „Tabor“, da ali v listu objavi ime pisca, ali pa j ga meni pismeno javi, da morem storiti nadaljné ko- Ì rake. Maribor, dne 11. oktobra 1920. — Vladimir Pu- j šenjak.	■	j
„Marburger Zeitung“ in koroški plebiscit. Ma- j riborski nemški list je prinašal o koroškem plebisei- J tu manj vesti, kakor kateri berolinski ali švicarski 1 lisi.-Radi tega so mariborski Nemci zajemali vse in- \ formacije iz graških in dunajskih listov. Ni čuda, če j so se zadnje dni širile po Mariboru alarmantne vesti I proti naši stvari na Koroškem, ki jih je marsikateri j sicer lojalen Nemec sprejel in bona fide. Upali smo, I da bo „Marburger Zeitung“ vsaj v zadnjem trenutku j spregovorila odločnejšo besedo. Toda sobotna števil- j, ka ima — ironija! — o tem življenjskem vprašanju I
Slovenije samo 4 (štiri) brezpomembne vrstice. Zato j pa. prinaša članke o kitajskih' ženskah, nasvete za | poroko in dovtipe o kravah. Pardon! Uvodnik je o j kriški deklaraciji, Aktuelno! Domnevamo, da bo du- 3 hovitost in priznana časnikarska zmožnost jugoslovanskega gener.ala-redakterja približno čez dve leti zadela tudi ob koroški plebiscit. Ima vremena, kaj ne?
V volilnem Imeniku mesta Maribor je bilo iz- . puščenih veliko število naših volilnih upravičencev . j Krivda: Ker mnogi hišni gospodarji niso oddali hišnih pol in ker so uradniki na magistratu morali iz- ) goloviti imenike zelo naglo. Naša stranka je vložila ; okoli 300 reklamacij. Somišljeniki, ki so v strankini . pisarni oddali svoje listine (domovnice, krstne liste;, I delavske knjižice itd.), bodo dobili iste vrnjene, ko j bo komisija na okrožni sodniji končnoveljavno odloči- j la o reklamacijah. Ce socijalni demokratje in demo - | kralje kričijo, da so člani reklamacijske komisije nji- \ Lovim ljudem zapravili dokumente, grdo in nameno ma lažejo.
Voglar, sam poslanec, dasi ne po ljudski am -pak demokratski volji, je hotel v mariborskem volilnem imeniku izreklamirati svojega tovariša poslanca Vesenjaka, češ, da ne biva v Mariboru, ampak v Be j ogradu. Voglar sam pa hoče, dasi je tudi poslanec , j biti vpisan in voliti v Mariboru. Prtznamo da, da nje g gova izreklamacija ni brez vsakega temelja, kar nam f reč Voglarja samega zadeva, On namreč res več vo-1 glari in biva v Mariboru mesto da bi izpolnjeval svo j je poslanske dolžnosti in bival za časa zasedanja ? Narodnega predstavništva v Beogradu. S tem je sam 5 priznal, kako slab, nesposoben in svoje poslanske dol j žnosti zanemarjajoči poslance je,	j
Se enkrat: Ajmo mi mariborski Sokoliči v po-surovelost! Smo že pribili podivjanost mairiborskih Sokoličev n apr am Orlicam v gledišču. Mariborski Sokol je tako izvežbal svoj zelen'! up, da so š'e upali ti sokolski ptiči mladiči odrezati lase v mestnem gle- 5 dišču kar trem Orlicam. Nil čuda, da se je cel višek | sokolske nekulture javil policiji,' ki je že za petami | nadebudnim krivcem, ki so gimnazijci. Kakor hitro j so ti gospod'eki — drzni lasorezci zaznali, da se je j .uprlo na nje oko postave in pravice, j&m je upadlo | mlado-demokraltsko 'srce in so se zatekli v zavetišče 1 prosjačenja, ker je njih bodočnost v nevarnosti. Sa- | mo policija se zavzema za to drzno sokolsko mladež jj in svetuje osramočenim Orlicam mirno poravnavo, da | no bi bilo treba Sokoličev pognati iz gimnazije, Sva- S rimo pred vsako zakotno poravnavo, treba je enkrat j tem drznežem pokazajti, kako se mora vesti v gledi - j šču človek, če Judi je roparska ptica, ki sliši na ime | Sokol. Gimnazijsko ravnateljstvo opozarjamo še 'en - j krat, da postopa napram mladinskim nekulturnikom j z vso energijo in po zakonu, sicer bomo zadevo tira- j li dalje. G, Voglarju pa priporočamo, naj rajši pusti j priprave za volitve, naj se rajši posveti pridelku bre- f zovega olja za svoje mladiče, ki mu še obetajo en - j krat brco preko praga. Pa ne da. bi veljal o g, šol - | niku Voglarju rek: Kakšno- drevo, takšen klin, kak- f šen oče, takšen sin!	|
Kaj je. z onimi demokratsko-sokolskimi mladiči, | ki so pred tednom dni v gledališču porezali trem Or- j beam kite? Ali bo tudi tukaj vitez Graselli postopal f tako kot v aferi žiđa Rosenberg?
Pođnaređnik Cuš, ki je bil v nedeljo, 3. t. m., j na Teznu obstreljen od nekega neznanega civilista , | je na zadobljeni rabi v nedeljo, 10. t. m. v kirurgi?- 5 nem oddelku vojaške bolnice umrl. Zapušča vdovo s f petorico neoskrbljenih otrok.
Stenski koledar Cirilove tiskarne v Mariboru. ! Na razna vprašanja p. n. trgovcev izjavljamo,'da tis-I karna sv. Cirila za leto 1921 ne bo izdala stenskega S koledarja in zato tudi ne zbira nobenih inseratov zn, f njega. — Vodstvo Cirilove tiskarne.	^
Izid pleblsčlta na Koroškem bo naše uredništ- .1 vo sproti objavljalo danes in prihodnje dni do konč - | nega izida na glavnih vratih Cirilove tiskarne.	j
Izkaznice za premog. S 15, oktobrom 1920 da - ; lje se bodo izdajale pri mestnem gospodarskem ura - \ du (Rotovž, soba št. 8) izkaznice za premog. Stranko j se opozarja, da naj se pravočasno preskrbe s potre- 1 bnimi izkaznicami, ker se brez istih ne bo oddajalo | nobenega premoga. Izkaznice jjp predložiti v vpogled j in potrditev dotičnemu trgovcu, pri katerem hoče \ stranka kupovati premog.	i
Glasovanje na Koroške]
Včeraj se je vršilo na Koroškem glasovanje za Avstrijo ali za Jugoslavijo. Udeležba je bila velikanska, povprečno je glasovalo 90—95% upravičencev . V občini Sela, ki je popolnoma naša, so glasovali čisto vsi. Ponekod je bila udeležba celo čez 100%, kar pride od tega, da so Nemci vložili mnogo reklamacij, ki so bile rešene šele v zadnjem trenutku. Dan je bil zelo razburljiv, toda brez večjih izgredov. Ponekod so hoteli nemški „Volksverovci“ izzvati nemire, toda naši fantje so jim s krepkimi nastopi preprečili. Naša varnostna oblast je delovala sijajno in navdala ljudem mnogo poguma. Naši ljudje so prišli glasovat že navsezgodaj, z jutranjo zoro. Ob sedmih, ko se je pričelo glasovanje, so že velike množice oblegale glasovalno prostore. Nemški člani komisij so po raznih krajih poizkušali z goljufijami, ki so se pa ponesrečile,
'O izidu ne moremo še poročati ničesar, kajti glasovi se bodo šteli šele danes celi dan in bodo prešteti komaj do večera. Ljubljanski in tudi neki mariborski listi so sproti prinašali različna ugibanja o
izidu glasovanja, ki so pa*vsa brez trdne podlage in j jo bolje, da bi se ž njimi ne držalo ljudstva v raz - jj kurjenju. Ohraniti moramo hladno kri in mirno ča - j kati konca Na vsak način se bo odločilo na eno ali jj na drugo stran s čisto neznatno večino. V Rožu stoji jj za nas bolje, v velikovškem okraju 'slabše. Ako dobi- i mo v Rožu večino, kar je verjetno, v velikovškem pa jj 50%, je zmaga naša. Zoper različne glasovalne sle - i parije od strani Nemcev smo vložili pritožbe.
Razna poročila iz plebiscitne Ko- j
roške nam javljajo o nasilnem nastopu Nemcev in j njihovih poiskysih goljufije pri glasovanju. Očividci | iz Pliberka poročajo, da je nemška svojat zaprla slo- f venskim glasovalcem dohod na volišče. Do %5. ure ! zvečer je zadrževala nemška druhal naše glasovalce, j da niso mogli glasovati. Sele okrog 5. ure popoldne 1 se je pripeljala na naš poziv ententna komisija, kije j napravila red, da so prišli naši do glasovanja. Po - | vrh je Še bil v Pliberku predsednik glasovalne ko - i misije Nemec, ,bi je ščiiial z nohti glasovnice, ki bi i
Str**
naj bile po razsodbi plebiscitne komisije neveljavne. V Pliberku so se trudili Nemci na vse načine, da bi razveljavili čim več naših glasovnic. Proti vsemu temu nemškemu nasilju in sleparijam so od naše strani vloženi ostri protesti.	1
Dosledni zavezniki Nemcev 80 seve Italijani. Italijanski častniki, ki so bili prideljeni okrožnim glasovalnim komisijam, so se postavljali odločno na stran Nemcev in kar javno vpraševali nemške zaupnike o vsakem glasovalcu: „Ali je ta naš?"
K vzdrževanju reda in nriru pri glasovanju so veliko pripomogli naši Orli ter Sokoli. Teh dveh naših telovadnih organizacij so se Nemci povsod bali. Nemci so se seveda pritožili pri en ten t-ni komisiji radi nastopa Orlov in Sokolov in zalite -vali, da sb odstranijo Orli in Sokoli iz Koroške. Komisija seve ni mogla zapoditi naših' telovadnih- orga-lizaciji, ker sq uvozili Nemci v A cono vso svojo pretepaško đruhal 2 namenom, da ta surova nemška svojat sterorizira naše prebivalstvo. Pri vzdrževanju miru je stalo ob strani Orlov in Sokolov naše vrlo dijaštvo, predvsem naši vrli akademiki* od katerih je došlo nad 200 iz Zagreba in Beograda.
LDU. Celovec, 10. oktobra. DKU, Mesto nu dì danes sliko n avi dežnega,, miru in nestrpnega pri čakovanja. Agitacija se brezhibno nadaljuje. Prebi -valstvo pričakuje s trdnim zaupanjem ugodnega izi -da,- Volilni upravičenci so dospeli v svoje glasovalne okraje. Koroški „Heimatdienst“ izdaja vsako uro situacijska poročila, da je prebivalstvo v coni A spro tl poučeno o položaju. Po poročilih „Hetmatedionsta.“ je položaj v coni A splošno miren. Domoljubna l]ud -dvo se glasovanja živahno udeležuje. V Borovljah , Bistrici in Grabštajnu se glašovanfe vrši popolnoma mirno. PretepaŠkih tolp ni videti.
LDU. Gelove c, 10, oktobra, (DKU). V ro -žeškem okraju je prihajanje volilnih upravičencev na volišču jako živahno. Po zanesljivih poročilih je do -šlo nocoj semkaj 400 z revolverji oboroženih Sokolov Iz Ljubljane, V Logavesi je bil zajet oddelek koroške nemške brambe in vtaknjen v Skedenj,- Sokolski od -delki so korakali skozi Sv. Jakob proti Bilčovsu, Nasilnosti ni bilo nikjer. Ljudje teh občin prihajajo v strnjenih vrstah h glasovanju. .V. občinah severno od Drave je vladal dopoldne mir. Razpoloženje koroško-mislečega prebivalstva je ugodno. V Plajherku se je začelo glasovanje ob 7, uri zjutraj, Red vzdržuje samo pet orožnikov pod nadzorstvom dveh' francoskih častnikov. V Blatu je bil nocoj ujet oddelek kordških rediteljev, broječ kakih 100 mož in odveden v Mežiško dolino. Spopadi so se vršil Te v Ponikvi in v Ve-trinju. Na koroški strani je bil eden mož ranjen. Sokoli so tamkaj ovirali volilne upravičence pri glaso -vanju. V bistriški občini je bil znaten pijitisk od jugoslovanske strani., V, Libučah, Pliberku iji Globas -niči vlada mir. Položaj za nbs je ugoden; ravnotako v Dobriivasi, V Priblavesl je prišlo danes dopoldne do spopada med koroškimi brambovoii in Sokoli, V Zi taratesi in Železni Kapli vlada mir.
Po p r e s o j e v a n j u naših zaupnikov je bilo oddano v velikovškem okrajnem glavarstvu za Jugoslavijo 6766 glasov, za Avstrijo 8211, torej za Avstrijo več 1445. Iz tega glavarstva ni poročil iz 8 občin, 4 severno od Drave, in 4 južno od Drave; 2, ki Ježita severno od Drave, namreč Tinje in Labud, bosta dali veliko nemško večino., toda število volilcev jo v obeh samo 910. Drugi 2 severno od Drave, namreč Vovbre in Vašinje bosta imeli našo večino, ali vsaj cisto malo pod večino. Južno od Drave sta ob -člnii Bistrica in Blato s 1908 volilci z velikansko našo večino (nad 80%), Dobrlaves, razdeljeni na pol, najbrže več naših in Galicija tudi naša večina, V velikovškem glavarstvu bo torej obeh glasov približno enako. Odločiti mora R o ž,; kjer imamo po dosedan -jih poročilih večino. Odločili bodo takozvani ornai; -ljivei, to je oni, o katerih ne moremo odločiti, kam so glasovali. /
Dose daj došla in nam znana poročila prinašajo za nas dokaj neugodne vesti. Do sklepa lista ni zamoglo uredništvo „Straže“ dobiti še niti približne natančnih poročil o izidu koroškega plebiscita. Narodni svet nam je telefoniral iz Velikovca, da niše bili krog 11. ure predpoldne gotovi niti s polovica pregledovanja oddanih glasovnic. Očividno bo4 Ijo nego mi so informirani Nemci o izidu glasovanja. Govori se, da sta Gradec ter Radgona v zastavah , ker je glasovanje izpadlo v prid Nemcev. Končnoveljavno razjasnitev za nas nad vse mučno kritičnega položaja nam gotovo prinese jutrajšnji dan.
Popisi.
Ormož. Razmere pri sodišču. Nikdo ne bo ho -■ te! verjetij da je pri ormoškem sodišču nakopičenih že nad 150 nerešenih civilnih pravd. Najnujnejše zadeve se rešijo komaj po preteku 5—6 mescev. Posamezniki trpijo vsled tega velike stroške, a pridejo mno -gokrat do svoje pravice šele takrat, ko je postala zadeva že davno brezpredme'na. Mi vidimo in dobro
4.
BZESSKGSa
11. oktebr» IMO.
znamo, kje tiči krivda teh neznosnih razmer. Delo in plačevanje vedno večjih davkov naj velja samo za nekatere, a za druge misii kdo, da ni predpisov, če majuhajo? Bomo zaropotali, da se bo zganil celi ormoški okraj. Pravico hočemo, pa ne tako kot se nam doli danes pri nas, saj ne živimo v Albaniji ! Celi ormoški okraj trpi radi neznosnih razmer pri našem sodišču. Kriv je sodnik Zemljič, ki noče delati, pač pa kot strasten demokrat škoduje KZ, kjer le more. Potrebno je, da se pričnemo gibati, gradiva imamo dovolj.
Sv. Urban pri Ptujip Tu imamo nekaj nemš -kutarskih migecov, kateri bi radi očrnili našega zat vednega g. župana. To so tisti ljudje, ki so morali ob preobratu snemati svoje nemškutarske napise, a pri našem_ županu pa. je napis ostal, ker je bil že od poprej slovenski. Vsi naši shodi so se vršili v njegovih prostorih in pod njim se je občina izrekla ena izmed prvih za deklaracijo. Kar naši ljudje rabijo, se jim napiše zastonj, nemškutarji pa so med vojno proda-jali svoje neumnosti za maslo in zrnje in tako nasn-,dirali. Eden izmed teh lačnih nemškutarjev bi se rad vsedel na županski stoiec, pa mu bo zdrknilo, da se ho dalje zapeljal, kot doseže njegova kratka pamet in kurji pogled. Tem izdajalcem našega rodu bi s\mto -vali, naj rajši boljše skrbijo za svojo nezakotìsko deco in malo bolj spoštujejo zakonski stan, naše poštene ljudi pa naj v miru pustijo. Prihodnjič, g. nred -nik, Vam sporočim vse tiste, ki so pri ljudskem štetju vpisani kot nemškutarji ali bolj nobel ljudje.
Mala Nedelja. Dne 21. t. ni. se vrši pri Mali Nedelji živinski sejm.
Sv. Andraž v Slov. gor. Dne 26. m. m. se je vršil v Rotovi gostilni klavern ustanovni shod Samostojne. Par zmešanih misli je podal poslušalcem Si -monič, klepar od Sv. Urbana pri Ptuju. Po njegov m modrovanju o deveti deželi, v kateri sedijo izključno kmetje na ministrskih stolcih, so lovili za suknje take, o katerih so mislili, da se ne bodo branili kakih odborniških mest. Združili so se v prijateljskem ob-jemu liberalci, oziroma taki, ki se nagibljejo na njihovo stran, in bivši štajerčijanci. Seveda odločno ta-
jijo, da so proti veri in njenim služabnikom. Vsak razsoden Človek pa, ki vidi, kakšni ljudje se najbolj trudijo za Samostojno, ve, pri čem da je. Lepe besede o osamosvojenju kmetskega stanu so le pesek v oči nevednim. Edino Kmetska zveza si je v trdem boju z izkoriščevalci kmetskega stanu pridobila naše polno zaupanje.
S martin pri Slov, Gradcu. Poročil s'e je dne 2h. septembra g, Henrik Vrunč, urar in posestnik v Slov. Gradcu s hčerko iz vrle, narodno zavedne hiše Rotovnikove v Legnu. Slovesna poroka se je vršila pri podružnici sv, Jurija v, Legnu. Na mnoga srečna leta! Na gostiji se je nabralo med svati 157 kron za volilni sklad Kmetske zveze.
Rečica ob Savinji. Naš župan, načelnik naše posojilnice, dvojni veleposestnik Fürst je dal preteklo I nedeljo svoje prostore za zborovanje komunistom. A I občani začudeno sprašujejo, ali je to storil na zahte-I v o tajnika Deleja, kateri prav prevzetno kaže > svoje I bberalno-socijaldemokratične rožičke, ali pa mogoče I želi, da bi vsa moč prišla v roke komunistov, ki bi \ odpravili zasebno last in uničili kmetski stan. Sba,-I mota za našo občino, ki je zavedna kmetska občina , I je, da dobijo komunisti prostor za zborovanje.
Brežice ob Savi. Tukajšnji „koroški odbor“ je i priredil zanimiv, dobro uspel „koroški večer“ z na -I menom, še v zadnjem trenutku opozoriti občinstvo na ‘ velikq zgodovinsko važnost koroškega plebiscita ter I z dohodki tega večera prihiteti na pomoč našim ogro-1 ženim bratom in sestram v Korotanu, Spored Je bil dobro izbran : godba pelje moškega zbora, poučno predavanje, deklamacije, sol opet j e s spremil jev an jem glasovirja, gosli in glasovir, šaljivi nastopi itd. Občudovali smo umetniško izšolano solopetje gospodično Miheicičeve iz Čateža, ki je s svojim močnim, čistim glasom očarale vse, izvrsten je bil umetnik na gosjih in tudi g. Zupanu odkritosrčno častitamo , da se je v tako kratkem času izvežbal tako dober in Ste vilen moški pevski zbor. A eno je, kar moramo tukaj javno grajati in ožigosati in kar je tudi prav primer no storil g. predavatelj : namreč nepopisno in nadvse grajevredno malomarnost naših meščanov. Tako sla-
bega obiska ne bi pričakoval niti največ ji pesimist-Ih vendar je bila ta prireditev popolnoma nadstran -karska in j'e služila.nadvse važnemu in vsem Slove* cem brez izjeme stanu in politične pripadnosti enak®» perečemu koroškemu vprašanju. Sol in luč Jugoslavije je večinoma prireditev ignorirala. Kje Je bil slavni in dični naš gereut odvetnik Mr. Sticker, kje njegov sluga ponižni vodja okrajnega glavarstva Koro-pec, kje steber Jugoslavije odvetnik dr, Rosina, kjs sladki naš poslovodja 'mestne hranilnice Justin, kj® „veliki Jugoslovan“ naš nadpoštar Liehtenegger, kj® trgovec Umek itd,? Ne poznamo in ne pustimo veljave nobenemu izgovoru ali opravičilu. Sol Jugoslavije m hrbtenica državotvornosti, ki hoče imeti tukaj prvo in odločilno besedo, je javno dokumentirala, ; da nima za ’eminentno narodna vprašanja prav nobene « ga smisla. In to naj izve tudi širša javnsst.
ffiPfflilffi Slev.nar. sledslišča viäülBORU
Torek 12. oktobra: Zemlja. Abon. B 4.
Sreda 13. oktobra: Brat Martin. Abon. C 2.
Četrtek 14. oktobra: Marija Magdalena. A boa. B 5* Soboto 16. oktobra: Sen kresne noči, laven abon.
Novi koledarji za let* 1921. Cirilova tiskarna v Mariboru je izdala in razpošiljala te-le koledarje za leto 1921 :	„Žepni bilježni koUdar“, trd®
vezan, zelo ličen, pripraven za razne zapiske. Cena s poštnino vred 7.50 K. — „Pisarniški bilje-žni koledar“, obsežen, format 26:17 cm, pripraven da stoji na mizi’; ima obširne prostore za dnev -ne zapiske. Stane s poštnino vred 15 K, brez poštnine 12 K. Je gotovo najoenejši koledar t« vrst». — Oba koledarja se toplo priporočata!
P. n. župnijske urade opozarjamo, da blago -volijo takoj naročiti spovedne listke za prihodnje leto, ker je ob Novem letu tiskarna navadno močno zaposlena. — Tiskarna sv. Cirila v Mariboru.
Pristaši! Sirite naše Biste!
Prišteli ! Zbirajte z a ruliM sklad!
Kepi
, Stasis* i
Najboljši pisala! stroj
TODEEWOOD
stan® sasso 18.960 kres,
nardi® so »ri tvrdki
LOTOVIKŠEF
MARIBOR, Prešernova al. 1. Zastopata „Caderwocä“ straja in pomnaž. aparata „öpsdegraph“.
Telefon 148. Brzojavi: P&piršef, Maribor.	797
Jugo slov. matica'
priporoča krojača Hibelič Ssnrad redom ori Sv. Barbare pri Maribora, bd ja najboljši krojač v Pnljn, poetai nedavno žrtav italijanska druiiali, ki mn ja požgala hišo z vso opravo in živi sedaj kot begunce v Maribsru, Velk.er-jeva ni. 1, Švabova hiSa. Progi pomoči a krojaškim delom. Iz-vrša je vsa dela tečne in golidne po najnižji k cena h.	815
~ OBLEKO.
Priprost« in najfinejše. Točno in soMno delo. Debro blago. Ceneje kskeff kjerkcii, samo pri: ALOJZIJ ARBEITER, Maribor, Dravska nlta* št. 15, (pri iterem a).	401
Zahvala.
!
Vsemi cenjenim darovalcem vencev in denarne pomedi, ed brzojavnega adeeka ob smrti mojega sina, se najistrenejle zahva-Ijnje	824
Marjeta Srteauu.
Nemeblovano s£i°sa
prenočišče išče dnhovnik. 828
Oreh« inumi
sunns Fižol
kapvje ps dnevni ceni tvrdka
mmkrn HRtelak
Maribor, Slomškov trg 6. 812
Proda mi
Rezanega ksa
8 b® 4 vageae, pozneje tudi vsč, so prod». Vpraša se v trgovini Koroška cesta 1. Mariber. 820
Ama,,a s prvdsli in nastav-Ululai koni ter različno te proda, Ksrešks ceste 11, Maribor. 823
88 sklopil« Singer-A AlIUOi jeT stroj s 5 predali, zavese za dvoje okesj, zlata gosposka in damska ruta. Slovenska ulica 87, pritljičje Maribor. 827
SIužb*i
JABOLK E, HMELJ
t?sak® množine kopni® kito ®fef!i|i§ vsako leto M sta teles 791
Rudolf P«f«c, vtlifriic v Mozirju
p svafife zttftfiRikih v sitdtčih krajilt : Mtrlker, Pesnica, Kungota, Cmurek, St Andraž pri Velenju, Šmartno v Rož. dolini, Šmartno «b Paki in Mozirje za
Gor. Savinjske deline. Producenti se naj blagovolijo obrniti direktne na kupovale®,
kajti pri velikem obsegu ni mežRe vsaki stranki iz Mozirja odgovarjati. Plačam najdražje p§ dnevni ceni. S« priporočam	RUDOLF PEVEC.
Treavski
sotrudnlk
d»bra mo«, tt takoj s prejme v trgovini sssšaESg» blaga. Ponudbe z navedb® plašt je p«skti n» Gospodarske zadreg® v
Ormožu.	898
s 3—* delavskimi DrUZniA nočmi (2 moika) se išže za eno goapoàaratv®. Nastop 1. novembra. Vpraša se Gosposka «lica 50/11. leve, Maribor. 82»
Naročajte salo liste !
Razglas.
Jugoslovanska delegacija razmejitvene ko-misije med državama SHS m Avstrijo odda ponudbenim potom transport mejnih kamnov na lice mesta med Kokošnjakom in okolico špilja.
Interesenti za-ta transport se naj javijo v svrho nadaljnih informacij v torek 12. t. m. med 9.—11. uro v pisarni omenjene delegacije.
Zarito,	S. nailsfr.» solb št B.
Haznašalci
m ®mšm filzte si simfimeje
prrii dabramti saslulkt®
CUHLOVA TMKARNA.
NOJA TRGOVINA ŽELEZNINE
60»
Benda, petrolej, gonila® olje,
strejnoolje, cilindravo olje, tovot mast, j
kdoBSz, vanolte, oljo in Mstaansaarje
dsb.cl'a pranplM
MINERALNA
RAFINERIJA
DRAVOGRAD.
Dopise A» etntrsl® v 91.ribara. 4M Tel. 89.	Brzojavil Knflnerij«.
IPinter&Lenardl
ALEKSANDROVA CESTA 82—84,
V aaSogi m nahaja vse potrebno kovanje na pohištvo, železo, obročje, cinkaste m Črn« pločevina. Velika is«
Mm orodja in mizarske potrebščine.
Za tečno postrežbo in solidno ceno jamčiva ter se vljudno priporočava
PINTER & LENARD.
1NÄ© Ji f
(te so v veletrgovini mnnfnktimega blaga
Karti*» Wersch«2
v Mariboru, Gasppdzlt« ulfica
dobiva vsakovrstno manufakturno blago v
mulinili izlberl p najnlillli «enih
pliKi
LASTNIH IZDELKOV
te Wo*e te nnhkofa lese se nevoljo pe-F^stera po Attivante eonaM pro-
daja Fi
Peter Hochnes8«r Sf8 dfi
MÄH«OR, Koralu cesta 46 -53-1 M pršil assetami odplata
68®’
(finale) MJCEKJE !
©Mak©
raaw® talan«. tslag® tar irvi iz irave kctropija
kupita naicaaeia pri
Jtiltol»y Lah. Maribor
GLAVNI TRG 2.
805
ki eelnžnilča Konsorcij ^Straža,*
jOdgOYOKQl urednik : Franjo Zebot.
SMč tlsbirne «e* Ciril» ® itartfoam»