• v;>w
kapitaliste, proti katerim bi moral biti naperjen njihov boj. Boljše je, opustiti vse konzume, kakor pa radi njih biti v odvisnosti od kapitalistov. Ako jih delavstvo ne more vzdrževati z lastnim denarjem, naj počaka z njimi toliko časa, da bo imelo potreben denar za to.
Naša narodjio-socijalistična stranka res ni velika in ji nasprotniki iz ostalih socialističnih stranic večkrat kaj očitajo, ker jim kot intemacijonalcem ne dopade njen narodni program; nihče pa ji ne more očitati, da bi bila odvisna od kake kapitalistične banke. Zato pa tudi vidimo, da je naša stranka kapitalistom največji trn v peti. Naše ljudi, četudi so narodni in kot taki priznavajo državo in njene meje, se prestav-
lja in preganja, dočim se internacijonai-ni .socijalni demokrati nimajo zoper kaj pritoževati; za to že skrbijo njihovi voditelji, ki vsled denarne odvisnosti vodijo tako politiko v stranki, ki ni nevarna kapitalističnim interesom.
Delavci, ki niso slepi, bodo o teni razmišljali in uverjeni smo, da bodo prišli do edino pametnega zaključka, da se bodo oklenili one stranke, ki jo kapitalizem najbolj mrzi, ker ve, da mu lahko postane najbolj nevarna, ker je neodvisna od kapitalističnih bank, ker njeni voditelji niso podkupljivi, to je narodno-socijalistična stranka. Neodvisnost je pogoj za napredek proletarijata. Edino le z lastno silo si bo delavstvo izvojevalo svojo zmago.
Novi stanovanjski zakon.
Stari staaovanjki zakon je z novim letom 1925 ugasnil, vsled Cesar je nastopilo tozadevno ex lcx stanje. Vlada si je v zadregi pomagala z nezakonitostjo ter z navadno uredbo podaljšala življenje staremu zakonu do 1. maja t. 1., ko naj nova narodna skupščina sprejme nov stanovanjski zakon. Kakšen bo ta v naglici in pod najrazličnejšimi pritiski skrpucan zakon, ne bo težko uganiti, če si ogledamo vladin osnutek zakona v glavnih obrisih. Danes objavljamo samo kratko vsebino najvažnejših določb novega zakonskega načrta.
Zaščita najemnikov.
Principijelno se novi zakonski načrt 3e vedno drži zaščite najemnikov. Zaščita pa je začasno omejena do 1. maja h 1927. Če pa bi do tega termina stanovanjska vprašanje ne bilo zakonitim potom rešeno, ima ministrski svet pravico, sedanji zakon — zaenkrat še zakonski načrt — podaljšati.
Na ta način namerava vlada za bodočnost ukiniti nezakoniito stanje, ki je nastopilo v stanovanjskih zadevah s 1. januarjem 1 19*25., ko je bila vlada prisiljena podaljšati veljavnost starega stanovanjskega zakona do 1. maja 1. 1925. brez odobrenja parlamenta.
Brez stanovanjske zaščite »o po novem zakonskem načrtu:
1. Vai poslovni prostori,
2. državna in samoupravna poslopja, izvzemši stanovanja uslužbencev, zgradbe verskih ustanov, zgradbe spložnokoristnih ustanov, ki ne delajo za dobiček in končno
. ustanovne zgradbe, kolikor se ne tičejo oseb, naštetih v točki 12. tega zakonskega načrta,
3. poslopja invalidov in udov, katerih očetje so padli r vojni in ki nimajo razun invalidske podpore nobenih drugih dohodkov,
4. Nova poslopja in novi dosidki in prizidki na starih hišah.
Določba glede prostosti stanovanjske zaščite za ona poslopja (hiše etc.), ki so last invalidov, je nova. Ta določba utegne postati marsikateremu najemniku nevarna, ker se bodo gotovo našli ljudje, ki si ±>o-do poiskali proti primerni odškodnini in proti zasiguranemu pravnemu varstvu' invalide ali vdove kot kupce za svoje hiše, samo da se otresejo stanovanjske zaščite.
Nova poslopja.
Člen 3. novega zakonskega načrta do-ioča, katera poslopja se smatrajo za nova. Za prečanske kraje določa načrt, da se imajo smatrati za nova poslopja vse zgradbe, ki so jih začeli zidati po 1. novembru 1, 1918. in vsa nova nadstropja in prizidki in dozidki, zidani po imenovanem terminu. Kot nove in stanovanjske zaščite proste zgradbe se imajo smatrati dalje vsi prostori v starih poslopjih, ki so bili prej za stanovanja neporabni, danes pa so preurejeni v stanovanja.
Iz stanovanj delati poslovne prostore je po novem zakonskem načrtu v splošnem prepovedano.
V poslovne prostore sme samo gospodar preurediti del svojega stanovanja. — Prestopki proti tej prepovedi se kaznujejo z globo od 1000 do 10.000 Din.
Omejitev števila stanovanj.
Zakonski načrt določa, da ne sme nihče imeti istočasno dveh ali več stanovanj.
Kdor ima sam hišo, ne sme stanovati v tuji hiši, katere stanovanja so zaščitena, ampak mora stanovati v svoji hiši. Ce je hiša prepisana na ime žene ali otroka, to ni nikak izgovor.
Podnajemi in podnajemniki.
Po novem zakonskem načrtu je prepovedano oddajati v podnajem cela stanovanja ali p« posamfame dele stanovanja.
Dovoljeno pa je izdajali v podnajem le eno opremljeno sobo in to saino podnajemnikom, ki stalno stanujejo v dotič-nem mestu.
Od najemnine za opremljeno sobo prejema hišni lastnik 20 odstotkov najemnine, če pa dosega ali celo presega podiiajemnina za sobo znesek celokupne stanovanjske na-jemnijne, pritiče hišnemu lastniku 50 odstotkov podnajemnine.
Odpoved stanovanj.
Z zakonom zaščitena stanovanja sme hišni Lastnik odpovedati v nastopnih slučajih:
1. Če sam potrebuje stanovanje ali pa če ga; potrebujejo njegovi oženjeni sinovi ali pa njegove ovdovele hčere;
2. če hoče staro zgradbo podreti. Zidati pa mora novo,, ki obsega 50 odstotkov več stanovanjskih prostorov kakor podrta zgradba;
3. če potrebuje hišni gospodar večje stanovanje za svojo rodovino;
4. če najemnik najemnine ne plača 2 meseca;
5. če najemnik stanovanje zlohotno
kvari;
6. če najemnik in pri njem stanujoč ljudje nemoralno žive in dajejo celi hiši pohujšanje;
7. če najemnik ali njegova družina gospodarja ali njegovo družino dejansko napadejo ali žalijo na časti.
Višina najemnine.
Principijelno določa novi zakonski načrt, naj uredita lastnik in najemnik najemnino sporazumno.
Zaščito zakona pa uživajo:
1. Aktivni državni uradniki, častniki, podčastniki ali njihove vdove ali sirote, iz-vzemši državne uradnike ali častnike, ki so zdravniki ali inženjerji, katerim je dovoljena svobodna praksa;
2. upokojenci ali upokojenke, vdove upokojencev in njihove rodbine, izvzemši upokojence, ki so odvetniki;
3. duševni delavci (slikarji, pesniki, igralci, književniki itd.);
4. duhovniki vseh stopenj in vseh veroizpovedi in njihove vdove in sirote;-
5. vojni invalidi in njihove rodbine;
G. vdove in sirote padlih, umrlih ali izginulih v vojni, če so gospodarsko šibke;
7. vsi obrtniki, ki nimajo lastnih delavnic in ne delajo na svoje ime, ampak prejemajo mesečno plačo ali dnino;
8. zasebni uradniki in nameščenci, ki delajo za plače, ki ne presega 3000 Din mesečno, izvzemši one, kojih podjetniki so sezidali lastna poslopja za svoje poslovne prostore in stanovanja za svoje nameščence;
9. fizični delavci in delavke vseh vrst in vsakega posla in njihove vdove in
sirote;
10. uradniki in alužitelji vseh ustanov
in dobrodelnih zavodov;
P0KI*0NITEV CEHOSLOV. NARODNIH S0CIJALI8T0V MASARYKU.
Ob priliki 75 letnice prezidenta Ma-saryka so češkoslovaški narodni soci-jalisti v Pragi priredili velike manifestacije. Ogromen sprevod praških organizacij s prapori in godbami se je zbral na Masarykovem nabrežju, od kjer je odšel na Hradžane in navdušeno pozdravil prezidenta. Prva slika nam kaže začetek sprevoda, korakajoč
čez Karlov most; v ospredju standarda »Čehoslov. socijalisti pozdravljajo pre-Adenta, za standardo voditelji stranke, senator Kloffič, Fr, Stastn£, Jifi Pichl, senator Vesely in drugi. Druga slika nam predstavlja moment s tretjega dvorišča Hradčanov, ko ogromna množica narodnih socijalistov vzklika pre-zidentu Masaryku.
tm HpnrvnUto«:	OtmHK« SL ?, tov*.
Trief— Ibr. ff. ——— m..............
izhaja vsako soboto.
mroCnliia: ul tmseraatv« 6 Din, » Inozemstvo » Din.
iMNrati se računajo p« velik »ati Cen« ao
tsusm.sm. v Oglasnem delu ■■■nnrTiim
12. štev. Poštnina plačan« v gotovim • \j Ljubljani, sobota 21. marca 1925.	>0”mM|a,**■ ,.;a» “r Leto V.
Zedinjenje organiziranega proletarijata.
* Naprej«, glasilo takozvane Berno-i')ve grupe socijalnih demokratov, je priobčil v štev. 11 pod gornjim naslo-vom odprto pismo, naslovljeno imenoma, na vse delavske liste.
V tem pismu uredništvo »Napreja? načenja tolikrat premleto Vprašanje o zedinjenju proletarijata in* poživlja ostale delavske liste, da naj njegovo odprto pismo ponatisnejo in odgovorijo na stavljena vprašanja. S tem naj se započne javna razprava o tem vprašanju.
Uredništvo '»Napreja« stavlja sledeča vprašanja:
1. Ali hočete ustvariti združenje proletarijata?
2. Na kakem temelju to želite?
3. Katerih točk našega programa in pravilnika ne odobravate in zakaj jih ne odobravate?
4. Kako želite, da bi se spremenil naš program In pravilnik, da bi lahko tvoril temelj združitve? Kaj ni socialističnega pri izvrševanju našega programa in pravilnika?
5. Kako naj pridemo do enotnega tiska, ki je prvi pogoj za pravo združenje?
Uredništvo »Napreja« nas ne bo razumelo, ako ne priobčimo celega članka oz. poziva, ker pač ne moremo ponatisniti razne ad hoc sestavljene agitacijske članke posameznih stranic. Meritorno pa bodi uredništvu »Napreja« naslednji odgovor.
»Nova Pravda« je od svojega postanka zagovarjala enotno fronto duševnega in ročnega proletarijata, ki je edina zmožna zajeziti in onemogočiti sedanje divjanje kapitalistov. Vedno in povsod smo zagovarjali enoten, pameten nastop vseh socijalističnih Irak eij in iskreno podprli vsak najmanjši tozadeven pokret.
Dokaz tej naši trditvi je pisanje »Nove Pravde« in nesebični in iskreni poskusi narodnih socijalistov za enoten nastop proletarijata. Dvakrat so narodni socijalisti dali inicijativo za enotno fronto delovnega ljudstva. Obžalovati je, da so se obakrat vsled odklonilnega! stališča zastopnikov druge in tretje internacijonale onemogočila prizadevanja narodnih socijalistov, da se stvori enoten nastop proletarijata. Zapisnik o razgovorih 21. 1. 1923 in z dne 25. nov., 29. nov. in 1. dec. 1924 so dokaz, da je bila vedno želja in pripravljenost narodnih socialistov za skupno fronto iskrena. Kakšni vzroki in katere osebe so vzrok, da se
je enotno fronto onemogočilo, je uredništvu »Napreja« sigurno znano.
Da smo si na jasnem tudi za bo-boče, ponavljamo še enkrat načelno stališče narodnih socialistov. Enotna akcijska fronta duševnega in ročnega proletarijata je potrebna in možna, ako se prizna postoječe socijalistične (stranko kot samostojne edinko in se sporazum doseže na podlagi pametnega in trezno premišljenega minimalnega in maksimalnega delovnega programa.. Govoriti o posameznih točkah programa in pravilnika oz. organizacijskega reda posameznih strank je nepotrebno tako dolgo, dokler ni mogoče misliti, da bi ena stranka na ljubo drugi odstopila od svojih načel in programov ter s tem likvidirala. Uverjeni smo, da uredništvo »Napreja« tudi ni • resno misililo glede spremembe programa in pravilnikov, kajti, če bi to bilo dejstvo, potem ne bi imeli toliko frakcij socialdemokracije v Sloveniji, kakor jih imamo. Potem tudi ne bi bila dana možnost, da se vrši borba med »Naprejem«, »Socijalistom« in »Delavcem«, ker vendar vse te frakcije priznavajo in povdarjajo skupno socialdemokratsko vodstvo v Beogradu.
Mesto vprašanj »Napreja« naj socijalni demokrati raje predlože konkreten predlog za stvoritev enotne delavske fronte. Povdarjanje programa in raznih pravilnikov ter debata o pravilnosti teh se nam zdi pogrešena in nam vzbuja vse druge misli, kakor da bi uredništvo »Napreja« v resnici mislilo na skupno fronto. Da smo skeptični, nam morajo sodrugi od »Napreja« pač oprostiti, ker imamo pretežke izkušnje in narodni socijalisti v naprej odklanjamo vsako izigravanje od te ali one strani.
Sporedno z »Naprejevo« akcijo je tudi »Strokovna komisija za Slovenijo« pričela sondirati teren za enoten nastop vseh strokovnih organizacij. Tudi v tem pogledu izjavljamo, da smo za enoten nastop, ki se nam zdi izvršljiv v federaciji vseh strokovnih organizacij. Seveda pa mora imeti federacija točno začrtan akcijski socijjalno-gospo-darski program, katerega ne bo težko ugotoviti, če je količkaj dobre volje pri danes nam nasprotnih strokovnih organizacijah. v
Uredništvu »Napreja« kot ostaUm socijalnim demokratom smo povedali svoje mnenje. Pridite sedaj s predlogi, odkritosrčnimi in — izvedljivimi in enotna fronta delavstva 'je takoj ustanovljena!
Za neodvisnost delavskega gibanja.
Nobena tajnost ni, da so soc. demokrati odvisni od samostojnih demokratov in takozvanega Nacijonalnega bloka. Barantanje se je pričelo že takoj po prevratu in nič ne pretiravamo, če rečemo, da je baš ono zakrivilo, da se je jugoslovanska socijalna demokratična stranka razbila v komuniste, Berno-tovce in Korunovce. Ako bi bila vodila odločen boj proti buržoaziji, ako bi si znala ohraniti svoje gospodarsko in politično samostojnost in neodvisnost, v tem slučaju bi imeli danes v Jugoslaviji eno samo močno in vplivno socija-listično stranko.
Ne bomo preiskovali argumente, ki jih navaja ena grupa proti drugi. Rečemo pa, da se nam zdi izključena vsaka enotnost, še bolj pa vsak napredek delavstva, dokler bo buržoazija financirala socijalno-demokrartčne konzume. Ce je imel Karl Manc v Čem Prav, je bilo pravilno njegovo stališče, da se bo proletarijat osvobodil s svojo lastno mogjo, nikdar pa ne s pomočjo huržoazije. Socijalni demokrati so najeli približno 20 milijonov dinarjev v Sla venski banki, da morejo vzdrževati svoje konzumne zadruge. Kaj to pomeni, si lahko mislimo, če imamb pred očmi, da je Slavenska banka denarni avvod samostojnih demokratov, ki predstavljajo v Jugoslaviji najreakcijo-naraejše kapitalistične grupe. Ali mi-slite, da je la banka posodila denar socialnim demokratom brez vsakih pro-tiuslug? pa recimo, da je to storila, da
toreS ni zahtevala nikakih političnih obvez. Ali ni jasno ko beU daIli da 9e
bodo socijalni demokrati temeljito premislili, predno započnejo kako akcijo,
bodisi na gospodarskem ali političnem polju, ki ne bi bila po volji samostojnim demokratom. Ali ne visi nad njimi vedno Damoklejev meč, dokler imajo izposojen denar v Slavenski banki? Ali niso vedno v nevarnosti, da jim kapitalisti odpovejo kredit?
Tako je in nič drugače. Dokler bodo socijalni demokrati financijelno odvisni od samostojnih demokratov, oziroma od takozvanega Nacijonalnega bloka, toliko časa ni misliti na kako odločno in uspešno borbo slovenskega delavstva proti kapitalizmu. Toliko časa pa tudi ni misliti na zjedinjenje našega proletarijata, ker se bodo temu proti-vili oni delavci, ki so pošteni in nočejo iti v odvisnost od kapitalizma, ker dobro vedo, da je pod takimi pogoji vsak boj za boljše življenjske pogoje delavstva nemogoč. Lahko bi za to navedli tudi primere iz nedavne bodočnosti. Pri zadnjih skupčinskih volitvah ni bilo v interesu kapitalizma, da proletarijat nastopi v skupni fronti. Zato so zagrozili socialnim demokratom, da jim odpo-vedo kredit, ako ne razbijejo s^kupne delavske fronte, ki smd jo zahtevali narodni socijalisti. En sam namig kapitalistov je zadostoval, da je postala skupna delavska lista nemogoča. Kaj je bila posledica tega, vemo vsi: Štiri delavske liste niso dobile \vsled razcepljenosti niti enega mandata. Delavstvo gleda danes skozi prste, ker ujma v parlamentu niti enega svojega poslanca. Ali naj navajamo še druge slučaje, na primer iz mezdnih gibanj, ki dokazujejo, da je vsak boj delavstva proti kapitalizmu brezuspešen, dokler bodo delavske stranke z denarjem vezane na
GLASILO NARODNO - SOCIJALISTIČNE STRANKE.
Stru li
»ROVA PKAVBA«
Štev. 12.
PO MMMH
|BlEŠČ£ČEBeU) PERIIOZ ZLATOROG MIIOM?
ZLATOROG
11.	uradniki in nameščenci samoupravnih oblastev.
Za vse zgoraj imenovane zaščitence v prečanskih krajih velja določba, da znaša najemnina v kronah 24kratni znesek 1. 1914. plačane najemnine za dotično stanovanje, ker se mora vzeti za osnovo predvojni znesek v dinarjih in dinarski znesek se pomnoži na šestkrat ali računano v kronah na 24kratno predvojno višino.
Ako pa prejemajo gori imenovani za-ščitenci poleg svojih plač še kakšne posebne stalne dohodke, tako da prejemajo letno nad 40.000 Din dohodkov, morajo plačati Okratni predvojni dinarski ali 36 kratni predvojni kronski znesek. Tisti pa, ki "zaslužijo letno 60.000 Din, morajo plačati 12kratni dinarski ali 48kratni kronski znesek predvojne vrednosti stanovanja.
Zakonski načrt določa nadalje podrobno, kdaj se mora naseliti najemnik v slučaju odpovedi stanovanja, potem obeta sta-
novanjskim zadrugam državno podporo po
nizkih obrestih in še več takih špecijalnih določb.
Ta načrt še ni dobro zagledal belega dne, ko se je že dvignil vihar ogorčenja iz obeh sovražnih taborov. Protestni shodi najemnikov . se vrste za shodi hišnih posestnikov. Kot novost so nastopili proti hišnim mogotcem sedaj še doslej rezervirani mali obrtniki in trgovci. Dovolj dokaza, da je zakon že pred rojstvom slab in da ne bo zadovoljil nikogar. Vlada se tega dejstva očitno zaveda in hiti povdarjati, da bo izvršila še precej izprememb na osnutku, predno bo goden za pohod pred parlamentarne klopi. Bati pa se je, da bodo odnesli zmago zopet hišni posestniki, ki so sedaj na delu bolj, nego kedaj preje.
V prihodnji številki se bomo stvarno podrobneje bavili z določbami novega načrta, ki ogrožajo najemnike stanovanj in malih poslovnih lokalov.
Daleč smo prlSli.
Vlada je razveljavila vse radičevske mandate. Svoj zadevni sklep motivira enostavno s trditvijo, da so mandati HRSS nekvalificirani. Te svoje trditve pa viada še do danes ni podprla niti z enim dokazom. Niti skušala ni tega storiti, temveč je z naravno cinično ravnodušnostjo vrgla iz parlamenta zastopstvo celega naroda, ki tvori življenjskovažen sestavni del naše države. S tem korakom je oropala ogromen del naših državljanov najprimitivnejše državljanske pravice, pravice do udejstvovanja svoje volje po voljenem parlamentarnem zastopstvu, pravite do sodelovanja pri izgradbi države in njenega usmerjevanja v bodočnost. Pri_tem pa, kot rečeno, vlada ni doprinesla prav nikakih dokazov za nujnost tega svojega, vsem demokratičnim principom v obraz bijočega koraka, temveč se opira le na svojo tjrenotno premoč nekoliki!! formelnih poslanskih mandatov.
SKLEPI VERIFIKACIJSKEGA ODBORA.
V verifikacijskem odboru se je vršila Ijuta borba med vlado in opozici-jo, ki je iznesla dokaze o nasiljih, ki šo se izvršili v vseh volilnih okrožjih. Dokazovanje opozicije pa ni ničesar zaleglo. Vladna večina enega glasu je verificirala vse sporne mandate naci-jonalnega bloka.
Glavno zanimanje se je osredotočilo na obravnavo glede hrvatskih volilnih okrožij. Sicer je bil znan sklep vlade, da se razveljavi vse mandate HRSS, vendar se je do zadnjega upalo, da nastave v vladnih krogih iz-treznenje in se z razveljavljenjem hrvatskih mandatov ne bo še bolj poostrilo napetih notranje političnih razmer. Zastonj je bilo upanje na iztrez-nenje vladnih krogov. Verifikacijski odbor je sklenil, da se uniči vse man-mate HRSS, razen onih Hrvatske za-jednice. S tem je razveljavljenih 61 mandatov HRSS. Mandate v volilnem okrožju Ljubljana—Novo mesto in v volilnem okrožju Maribor—Celje se vsled pritožbe samostojnih demokratov odloži in bo parlamentarna anketa preiskala potek volitev v tem okrožju. Samostojni demokrati računajo s tem, da /bodo v mariborsko-celjskem volilnem okrožju razveljavljene v nekaterih občinah volitve, nakar bi dobili na Štajerskem še en mandat. Razprava glede slovenskih mandatov je bila zelo burna in je prišlo do živahnih nasprotij med dr. Pivkom in dr. Hohnjecem.
OPOZICIJA ZAPUSTI VERIFIKACIJSKI ODBOR.
Še predno je verifikacijski odbor pričel glasovati o usodi slovenskih in hrvatskih mandatov se je v imenu vsega opozicijonalnega bloka priglasil k besedi poslanec Pečic in je prečital tole' izjavo:
»Verifikacijski odbor je danes ob priliki vprašanja verifikacije mandatov v mariborskem volilnem okrožju storil sklep, ki ni v soglasju niti z zakoni in niti ['ne odgovarja pravnemu pojmovanju. Sklenil je namreč, da se skliče anketa o aktih, ki jih ima v rokah verifikacijski odbor in o katerih je sklepal, dočim se lam, kjer so se vršila nastlja in nezakonitosti, kjer so bili poboji, kjer so se potvorjali volilni zapisniki, verifikacijski odbor ni niti zmenil se za zahtevo, da se skliče anketa.
Ta korak vladne večine je smatrati le za napoved, kako bo ver. odbor postopal z mandati v bregalniškem okrožju in z mandati HRSS. Preko velikih zločinov, izvršenih v vseh krajih naše države se je prešlo z nasmehom in malodušnostjo. Ker se jasno vidi iz tega, da je to nezakonitost in izraz samovolje, radi tega nam ni mogoče, da še dalje sodelujemo pri takem delu verifikacijskega odbora.«
Po prečitanju izjave so vsi opozici-jonalni člani verifikacijskega odbora odšli od seje. O slovenskih in hrvatskih mandatih so nato sklepali sami radikali in samostojni demokrati. Pred zaključkom seje sta bilia še izvoljena referenta verifikacijskega odbora. Po-: ročilo verifikacijskega odbora se bo obravnavalo v narodni skupščini v petek.
BLOK NARODNEGA SPORAZUMA.
Šefi opozicije, oziroma predstavniki bloka narodnega sporazuma so se ponovno posvetovali z ozirom na položaj, ki je nastal po sklepu verifikacijskega odbora, da se razveljavi vse Radičeve mandate. Opozicija bo slej kot prej ostala enotna v svoji taktiki. Mnogo se govori o tem, da bi opozicija proglasila abstinenco. Po zadnjih vesteh je zelo verjetno, da vladna večina v narodni skupščini ne bo spre-
jela sklepa verifikacijskega odbora, da se razveljavijo mandati HRSS. Vladni krogi so pričeli resno razmotrivati o tem, da bi nastale nevzdržne notranje politične razmere v državi, če bi se izključilo od parlamentarnega dela vse Hrvate. Pričakuje se, da bo opozicija do prve seje narodne skupščine objavila svoj program, s katerim se HRSS odreka komunistični internacijonali. Opozicijo nalili blok je napravil pogre-ško, da svojega delavnega programa doslej še ni objavil, ker Ivi odvzel s tem vladni večini zadnjo oporišče za razveljavljenje HRSS mandatov.
NAKNADNE VOLITVE. .
V zvezi z razveljavljenjem Radičevih mandatov se razširjajo kombinacije, da bo vlada razpisala naknadne volitve za hrvatska volilna okrožja. Teh volitev se bi udeležile vse stranke, tudi one, katerih mandati so bili verificirani. Na ta način bi HRSS izgubila še nadaljnih 10 do 15 mandatov in naj bi tudi obdržala svoje dosedanje posestno stanje. Seveda pa tak razpis naknadnih volitev ne bi bil pravičen in v duhu volilnega zakona. Ce bi se v tem ali onem volilnem okrožju vršile naknadne volitve, potem bi se morale vršiti za vse mandate. Nikakor ne gre, da bi gotovi volilci uživali privilegij, da volijo po dvakrat svoje zastopnike.
REKONSTRUKCIJA VLADE.
S trenutkom, ko bo narodna skupščina izvršila razpravo o poročilu verifikacijskega odbora, bo vlada podala demisijo in izvršila se bo rekonstrukcija vlade.
MODRA KNJIGA.
Inozemstvo, posebno angleško časopisje je pričelo kampanjo, s katero hoče dokazati, da so vodilni politiki, oziroma vlada bivše Srbije neposredno kriva, da je prišlo do svetovne vojne. Povod za nesramno kampanjo hočejo najti nam sovražni inozemski listi v Ljuba Jovanovičevi knjigi »Krv sla-venstva«, kjer se obravnava sarajevski atentat. Z ozirom na inozemsko kampanjo in na očitke glede vojne krivde in sokrivde je vlada sklenila,
da £xda modro knjigo, v kateri bo z
dokumenti dokazala, da Srbije ne za-dene prav nobena krivda na izbruhu svetovne vojne
Glasilo narodnih socijalistov za Hr-vatsko so
»SL0B0DNE NOVINE«.
Naročnina znaša za četrt leta 10, za pol leta 20 in za celo leto 40 Din. — Naroča se: Zagreb, Dalmatinova ulica 4 — a. — Glavni urednik tovariš dr. Ivo Politeo.
SVETA GORA AZTEKOV ZOPET BLJUJE.
Sveta gora plemena Aztekov, vulkan Popokatepel je pričel po štiriletnem (mirovanju zopet bljuvati. Prebivalstvo naseljeno po pobočjih, prestra-
šeno beži. Indijanska plemena zažigajo v dar duhu vulkana žrtve, da bi ga potolažili.
*
Človeku zaostaja pamet, ko gleda, kaj počno naše vladne stranke, kako z zmagovitim nasmeškom teptajo vse principe modernega državljanskega življenja, ne da bi . si pri tem stavile vprašanje, kam da mora privesti tako postopanje. Stranke, ki so od pričetka naše države proglasile sebe in se stabio proglašajo za nositeljice narodnega in državnega edinstva, za pobornice državne konsolidacije in zapadnoevropske demokracije, so postavile z izločitvijo Hrvatov ki ono svojemu protidržavnemu in protidemokratičnemu delu. Javno priznavajo za temelj svojega javnega delovanja mesto dose-daj navidezno proglaševanih načel le surovo nasilje.
Ni odveč, če ob lej priliki na kratko omenimo dosedanji notranjepolitični razvoj naše države od prevrata sem. Osvobojenje in ujedinjenje v eno državo je z enakim veseljem in navdušenjem ko Ljubljana, sprejel tudi Zagreb. Toda dočim smo Slovenci naivno pričakovali prve čase, da nam bo Beograd brez nadaljnega nudil, kar nam po pravici gre, so se Hrvati brzo iztreznili od prvega navdušenja in zahtevali svoje pravice. Dočim smo mi moledovali in se raz-pisavali o bratstvu in ljubezni, o edino možni enakopravnosti, so Hrvatje od bratov Srfoov, bolje (rečeno od njihovega političnega zastopstva enostavno tirjali vse, kar jim je skupna država dolžna dati. In ker so gotovi politiki v Beogradu mislili in živeli v prepričanju, da je država le za Srbe — v resnici se je pod tem imenom krila in se še krije le beograjska porodita — so odklonili baš tako slovenske prošnje, kakor hrvatske zahteve. Tako je moralo priti med Hrvati ter Srbi na drugi strani do spora, ki je zavzemal vse bolj in bolj vedno ostrejše oblike, dokler ni dosegel svojega vrhunca v sedanji izločitvi hrvatskega parlamentarnega zastopstva iz narodne skupščine.
Konture današnje politične grupacije so bile vidne že davno, čeprav niso bile tako ostro izražene, kot so danes. Na eni strani se je zahtevala enaka pravica za vse, popolna enakopravnost v narodnostnem, političnem, gospodarskem, kulturnem in so-cijalnem življenju, druga stran pa se je borila za nadvlado enega dela našega državnega prebivalstva nad drugim, za politično, gospodarsko, kulturno in socijalno nadvlado in izkoriščanje. Ena stran v imenu svojega lastnega narodno - kulturnega življenja, druga v imenu narodnega edinstva. In ker so propagatorji narodnega edinstva svoje nasprotnike hoteli prisiliti k svojemu nabiranju z nasiljem, so le-ti iskali rešitve v avtonomistični ali federativni državni obliki po formuli: delaj in gospodari si doma kakor hočeš, toda pusti, da si svoje razmere urejam sam, kakor odgovarja mojim lastnim potrebam.
I)a je prišlo do take zaostritve tega spora, je predvsem kriva iaitransingentna politika Pribičevičeva, ki je menil z bajoneti in batinami udušiti hrvatske težnje po enakopravnosti, ki jih je Radič usmeril v organizirani pokret. Radič je odgovoril s propagando v inozemstvu in sedaj so vladne stranke odgovorile s terorističnimi, nasilno izpeljanimi volitvami m uničenjem vseh ra-dičevskih mandatov. In tako je politika narodnega edinstva privedla srečno tako daleč, da se pričenja ljudstvo izpraševati: »ali spadamo skupaj?«
Da ni eden naših največjih državnikov pravočasno uvidel nevarnosti, ki jo krije za državo v sebi nasilno narodnostno ujedinje-vanje, da ni Ljuba Davidovič pravočasno usmeril svoje in s tem tudi dobršen del srbske politike k narodnemu sporazumu, bi narod nedvomno preko vseh bajonetov odgovoril: ne spadamo skupaj. Tako pa je baš Davidoviču uspelo, da je pripeljal Radiča in z njim Hrvate nazaj k pozitivnemu delu,in sodelovanju v državi in upati je, da le-ti tudi sedaj ne bodo pustili zapeljati po izzivanju vlade — ker drugače njenega zadnjega koraka ne moremo imenovati — nazaj na krivo pot dosedanje svoje politike. Ker Hrvati morajo danes vedeti, da jin; stoji ob boku celokupna opozicija, kateri je izrekla pri zadnjih volitvah zaupanje številčna večina naroda.
Boj gre dalje! Na eni strani nasilje, reakcionarstvo, nadvlada, — na drugi svobodoljubje, naprednost, enakopravnost. — Daleč smo prišli! Toda rečemo lahko, hvala-bogu, ker boj mora sedaj h koncu. In reakcija še hi nikdar zmagala nad naprednostjo, hlapčevstvo ne ,nad svobodo in nasilje ne nad demokracijo.
VELIKANSKE NEMŠKE UTRDBE NA HELGOLANDU PRED UNIČENJEM.
Na Helgolandu so imeli Nemci glavno oporišče svoje vojne mornarice. Celo obrežje Helgolanda je bilo utrjeno in opremljeno z obrambnimi topovi. Južno od otoka ao bili zgrajeni velikanski betonski pomoli, kjer so biie zaščitene pred sovražnimi' napadi
nemške bojne ladje. Po mirovnih dogovorih se morajo |te utrdbe uniiSti-Deloma se je uničenje že izvršilo takoj po zaključku svetovne vojne. Zadnje 'utrdbe pa morajo pasti najkasneje do BO. aprila lega leta.
KONFERENCA V FIRENZI.
O italijansko-jugoslovanski konferenci v Firenzi je bil izdan služben komunike, ki zatrjuje, da je potek konference najugodnejši in da so se rešila tudi vprašanja, ki so bila dosedaj stalen zadržek za popolni sporazum. Konferenca bo kmalu zaključena.
ZASEDANJE ZVEZE NARODOV.
Pretekli teden so se vršile važne seje Zveze narodov. Obravnaval se je znani dogovor glede mirnega rešava-nja mednarodnih sporov. Dogovor je izdelal češkoslovaški minister dr. Be-neš, na temelju osnovnih idej, ki so bile izražene v programih Mac Donal-dove in Herriotove vlade. Projekt dogovora je bil na. peti skupščini Zveze narodov najsimpatičneje sprejet in splošno se je sodilo, da se bo v doglednem času prešlo k njegovi realizaciji. Med tem so se pa izvršile odločilne politične spremembe v posameznih državah, katerih najpoglavitnejša je ta, da se je moral Mac Donald umakniti konzervativni vladi. Na Angleškem prevladuje zopet imperijalizem, kateremu je tuje mirno rešavanje mednarodnih sporov. Ko je na zadnji seji prišel zopet na razgovor dr. Benešov prbtokol, je angleški zunanji minister Chamberlain izjavil, da ga njegova vlada v dosedanji obliki ne more uveljaviti. 'Sklepanje o protokolu se je zato odložilo iz dnevnega reda s soglasnim sprejetjem resolucije, ki predvideva sklepanje o protokolu na 6 zasedanju Zveze narodov. S tem je zaenkrat pokopan projekt o mirnem reša-vanju mednarodnih sporov. — Na seji Zveze narodov se je nadalje razpravljalo tudi o grško-turškem sporu glede grškega prebivalstva v Carigradu, o fi-
nančni sanaciji Madžarske in o vojašk' kontroli Nemčije, Avstrije, Madžarske in Bolgarske.
MADŽARSKA.
V narodni skupščini je podpredsednik, poslanec Huszžr izjavil, da vidi rešitev Madžarske v monarhistični državni obliki. Seveda je pri tem mislil na ^restavracijo Habsburžanov, ker se je zelo pritoževal, da Citi ni dovoljeno bivanje na Madžarskem.
ANGLIJA.
V spodnji zbornici je bil sprejet predlog, da se podaljša stanovanjski zakon za nadaljni dve leti. Ugotovijo se je, da zaščita stanovanjskih najemnikov ne more toliko časa prenehati, dokler ne bo onemogočeno vsako izkoriščanje s strani hišnih posestnikov in ko bo dovolj stanovanj na razpolago. — Velike strokovne organizacije pngleškegja delavstva: rudarska federacija, unija železničarjev in transportnih delavcev ter organizacija strojevodij so sklenili enotni defenzivni in ofenzivni dogovor v mezdnih in drugih socijalno gospodarskih vprašanjih.
VOLITVE V EGIPTU.
V Egiptu so se vršile volitve, pri katerih so bile vladne stranke poražene in je dobila večino opozicijonalna stranka Zaglul-paše, ki je za nepomirljivo borbo proti angleškemu imperializmu.
KITAJSKA.
V Pekingu je umrl prvi predsednik Kitajske republike Sun lat-Sen, katerega zasluga je, da je 400 milijonski kitajski narod zbudil iz letargije in ga pripravil do tega, da se je pričel aktivno udejstvovati v državni politiki.
Štev. 12.
imOKOVMM
uvjesrvm
Glavni zbor NSSZ. Upravni odbor je na svoji seji dne 15. t. m. sklenil, da se vrši letošnji glavni zbor NSSZ o binkoSt-nih praznikih' t. j. 31. maja in 1. junija t. 1. na Jesenicah. Podružnice prejmejo v prihodnjih dneh okrožnice, ki se bodo ba-vile izključno le z našim glavnim zborom. Podružnice naj se resno pripravljajo na naš glavni zbor. — Tajništvo.
Podružnica NSSZ v Ljubljani sporoča svojim članom, da se je izredni občni zbor preložil na sredo 25. t. m. ob 10. uri dopoldne v prostorih »Bratstva« v Narodnem domu. Člani naj pridejo na občnii zbor zanesljivo in točno.
Odhod k vojakom. Te dni odhaja .več naših članov k vojakom. Vse 'odhajajoče •>rate iskreno pozdravljamo in jim želimo srečen povratek.' Med drugimi je v petek 20. t. m. odšel tudi naš glavni tajnik brat Josip Furlan, kateremu sta osredni odbor in ljubljanska podružnica priredila odhod-nico, na kateri se je od br. Furlana poslovil za Osrednje vodstvo predsednik br. R. Juvan in za ljubljansko podružnico njen predsednik br. K. Majce. Tudi brata Fur-
lana pozdravljamo in mu kličemo: na svidenje ob povratku!
Jesenice. V nedeljo 29. t. m. se vrši ob 10. uri dopoldne v gostilni tov. Ravhe-karja na Savi predavanje, ki ga priredi podružnica NSSZ. Predava strokovni tajnik br. Kravos o delavski zakonodaji. Pozivamo naše člane, da se predavanja polnoštevilno udeleže.
Kočevje. Iz J Kočevja smo dobili vest, da se je na parni žagi K. prisililo delavce k izjavi, da se delovna doba podaljša za dve uri dnevno. Ker so se 'delavci, predvsem domačiini, branili podpisati vlogo za podaljšanje delovne dobe, je podjetje 17 delavcev takoj odpustilo. Tujci so svoj podpis dali in delajo naprej.	Tudi podjetje
tedensko zmanjšuje delavske mezde brez navedbe vzroka. Strokovno tajništvo se bo o poročila informiralo in pod vzelo potem vse potrebne korake v zaščito domačih delavcev. Tudi fbomo javnost	informirali u
slučaju z navedbo podjetja s polno firmo. Igračkanje z delavsko silo	mora enkrat
prenehati.
tg JTffšNKE
Seja osrednjega izvrševanega odbora NSS se je vršila v nedeljo dopoldne v Ljubljani ter je trajala štiri ure. Seje se je udeležilo 32 tovarišev. Sejo je vodil strankin načelnik lov. Ivan Deržič, ki je tudi i poročal o političnil situaciji in razpravljal I o naši taktiki za bodočnost. Po njegovem / poročilu je sledila zelo zanimiva in stvarna debata, v katero je poseglo več tovarišev. Napravili so se važni zaključki glede strankine taktike. O strankini organizaciji je poročal tov. Juvan in o tisku tov. Šale-liar. Tudi po teh dveh poročilih se je razvila zelo stvarna debata ter so se napravili razni sklepi. Osrednji izvrševalni odbor jo nadalje soglasno sklenil, da se vrši letošnji glavni strankin zbor dne 9. in 10. maja t. 1. v Ljubljani ter naročil strankinemu načelstvu, da vse potrebno {ukrene glede podrobnosti strankinega zbora. Sklenilo se je nadalje, da se bo na strankinem zboru predlagala sprememba strankinega davka, kakor tudi sprememba strankinega organizacijskega reda v smislu na novo sprejetega org. reda bratske čehoslov. narodno socijalistične stranke.
Sprejet je bil predlog, da se stranka izreka za enotno proslavo 1. maja v«eh socialističnih strank in organizacij. Sprejet je bil tudi predlog, da stranka izreče najodločnejši protest proti novemu načrtu tiskovnega zakona in proti novemu načrtu stanovanjskega zakona. Tozadevno so se dale načelstvu primerne direktive. Nato je sledila . obširna debata o nekaterih finter-nih strankinih zadevah, na kar je tov. na- ’ felnik Deržič /zaključil zborovanje, ki je ob splošnem navdušenju in soglasju izvršilo svojo nalogo.
Glavni strankin zbor NSS. V smislu sklepa strankinega osrednjega izvrševal-nega odbora z dne 15. marca t. 1. sklicuje načelstvo stranke letošnji glavni strankin zbor za dne 9. in 10. maja t. I. v Ljubljani. Dnevni red strankinega zbora bo razviden iz vabil, program zborovanj pa priobčujemo že danes. V soboto 9. maja ob
3.	uri popoldne bo seja osred. itvrševalne-gu odbora, isti dan ob 7. uri zvečer pa zbor delegatov. V nedeljo 10. maja ob 10. uri dopoldne bo glavni strankin zbor. Ob
3.	uri popoldne zborovanje odsekov in ob
S.	uri zvečer akademija.
V smislu organizacijskega reda pošlje na delegatsko zborovanje vsaka krajevna organizacija za vsakih 50 članov po enega zastopnika. Mladinske in druge strankine organizacije tudi po enega. Obveščamo krajevne organizacije o tem sklepu z željo, da pravočasno določfijo delegate, katerim naj izročijo odbori poverilnice in sicer toliko, kolikor bo organizacija prejela vabil. Istotako prosimo, da vsaka organizacija določi kandidate za širši izvrševalni odbor po številu tudi toliko, kolikor bo v tozadevnem dopisu označenih. Pripominjamo, da morajo biti predlogi, o katerih naj bi se sklepalo na delegatskem zborovanju, poslani načelstvu najmanje 8 dni pred zborovanjem.
Ljubljansko okroile.
Občni zbor krajevne organizacije v
Kočevju se vrši v nedeljo 22. t. ni. ob 2. uri popoldne v prostorih gostilne g. Be-Ij.ana. Vabimo vse tovariše k polnoštevilni in točni udeležbi. Na občnem zboru poroča tudi 'zastopnik načelstva.
Zborovanje zaupnikov NSS v Zagorju se vrši v nedeljo 22. t. m. ob 3. uri, na katerem poroča strankin podnačelnik tovariš R- Juvan. Vabimo vse tovariše i/ Zagorja I11 okolice, da se tega zborovanja polnoštevilno udeleže.
°bčni zbor krajevne organizacije NSS v Litiji se bo vršil v nedeljo 29. t. ni. Vabila vsem organiziranim tovarišem bodo pravočasno dostavljena ter prosimo, da se zborovanja udeležijo vsi naši tovariši n Litije in okolice.
Celjsko okroile.
Krajevna organizacija r Celju ima svoj redni članski sestanek kakor po navadil zopet danes, soboto, dne 21. marca 1925 ob
8.	uri zvečer v klubovi sobi hotela Zvezda. Vsi tovariši, ki so strankin davek poravnali, so naprošeni, da se tega članskega sestanka zanesljivo udeležijo, da se jim pri tej priliki vročijo izkaznice, če in v kolikor M se to že morda ne bilo zgodilo med tednom. Ker je bil blagajnik in tajnik radi sej v Mariboru in Ljubljani pretečeni dve soboti zadržan, se jbodemo pri tem članskem sestanku zopet lahko natančneje o zamujenem [»menili
»Nova Pravda«. Ponovno smo morali ie konštatovati dejstvo, da žianstvo omalovažuje lastno glasilo ter da se »Nova Pravda« vse premalo čilta. Saj je neodpmst-Ijivo, da nimajo xiwoieae, oziroma da ne plačajo naročnine niti odborniki. Je to dejstvo, ki ga ni mogoče primerno ožigosati in neodpustljiva zanikarnost brez primere. Saj potem ni čuda, ako se ta in oni izgovarja, češ, tega nibem še slišal, tega ne vem, mi ni nihče povedal itd. Razumljivo. Človeku Sine kri v glavo, ko take stvari izve. Tovariši, bodimo organizirani in zavedni narodni socPjalisti, vsi, vsi, vsi — brez izjeme!
Celje. Z veseljem in ponosom (beležimo razveseljivo dejstvo, da naše čistilno delo vrlo napreduje in je le škoda, tia se ni z istim p ni čelo že davno poprej, tonsko leto, predlanskim itd. Nečeroo iznašati «čit-kov na nobeno stran, toda materijal, ki ga imamo zbranega za prihodnji občni zbor je tak, da ne bode v čast marsikomu, ki se je upal ponašati svojčas s strankinim znakom. Tovariše, ki še niso izpolnili svojih obveznosti pa ponovno prosimo, naj se zglasijo pri blagajniku, da se vse potrebno uredi, knjige zaključijo in da skličemo potem občni zbor.
Na sobotnem rednem članskem sestanku sta poročala tov. dr. Dobovišek kot predsednik kluba obč. odbornikov in podžupan Gobec o delovanju naše delegacije v obč. zastopu ter o sedanjem političnem in strankinem položaju, kar so navzoči z odobravanjem vzeli na znanje. Razveseljivo je dejstvo, da se dnevno priglašajo novi člani, kar jie najboljši dokaz, da članstvo razumeva dobro potoiaj m «Mje atranire ter se z raznimi nasveti pridno -udeležujejo debat Članski večeri so poštah pravi dtaku-zijski večeri, in je želeti, da se sestankov udeležijo tuidt oni, katere dosedaj Se pogrešamo. Odboru je s tem delo mnogo olajšano, da se pri teh prilikah porazgovorimo o naših težnjah in ciljih, posebno o poedi-nih zahtevali, katere bode odbor povsod skušal udejstlviti1, tako da bode imelo članstvo poleg moralne tudi materijelno oporo. Torej na svidenje v soboto pri Žumru.
HOMCE u
HlmllnsKi vestnik.
Krušim na Gorenjskem. ' V ravnokar u8ianaulj£u£in »Bratstvu« so se izvršdle vse predpriprave, da bo najmlajša organizacija pričela plodonosno delovati. Vsi pri-stopivši bratje in sestre so se navdušeno lotili dela in lli je sile, ki bi jfli lahko odvrnila od začrtanega dela. Iskrena hvala velja vsem oniim bratom, ki so poskrbeli zato, da se je na Hrušici položil temeljni kainen za mladlmsko organizacijo.
Svilene klobuke
derafene ti« 290 0\n t raznovrstniih barvah, prodaja
H+rvU modlstka
Ljubljana, Stari trg štev. 21
— »Slov. Narod« in uradništvo. »Slov. Narod« piše tako, kakor bi se v njegovem uredništvu nahajala neka instanca, ki je upravičena in polnomočna državnim oblastem oziroma beograjski vladi dajati svoja meritorno odločujoča mnenja o postopanju z gotovimi državnimi nameščenci. Pretečeni teden je »Slov. Narod« priobčil uradno notico med tedenskimi vestmi, kjer zopet de-nuncira vse one državne nameščence, ki pri volityah niso volili nacijonalnega bloka. Vse te javne nameščence kratkomalo pavšalno označuje kot protidržavne rovarje, ki »iz-podkopujejo« državne temelje. Potem pa prihaja s svojo zahtevo, da je treba po vseh teh udariti z železno pestjo, kakor je to prakticirala bivša Avstrija. Kot argument opravičila za nasilja nad uradništvom navaja stare avstrijske metode, se sklicuje na slovenske uradnike, ki jih je svoj čas avstrijski nemški vladni režim zaradi njihovega slovanstva prestavljal v razne nemške kraje, v Galicijo in Bukovino. Ali so oni naši uradniki, ki se ne strinjajo s politiko naših samostojnih demokratov v sličnem odnošaju z našo državo, kakor so bili Slovenci do zagrizenih nemških vlastodrž-cev v Avstriji? Ali ni prav to uradništvo ravno pod krutimi Nemci že dovolj trpelo radi svojega jugoslovanskega nacijonalnega prepričanja? Ali ni to uradništvo ravno v vojni največ trpelo zato, ker je bilo vsled svoje jugoslovanske ideje označeno s »p. v.«? Ali so danes morda oni »demokratski« državni nameščenci več vredni, ki so se v Avstriji žarili v milosti pangermanske avstrijske aristokracije, ki so bili člani »Casino-vereina«, ki so bili nemški »Turnerji«, pa so danes oblekli jugoslovansko tiacijonalno suknjo??
Oni, ki so vsled oportunizma znali zakriti svoje avstrijakantsko lice in so si nadejali krinka jugoslovanskega nacijonaliz-ma, naj dobe klasifikacijo državotvorstvalil Oni preizkušeni Jugoslovani pa, nad katerimi so Avstrijci vihteli svoj meč, nad katerimi je med vojno visel Damoklejev meč, oni naj dobe od istih, ki so se znali v Avstriji skriti v varno zavetje — sramoten žig razdiralca naše države? In samo zato, ker ljubijo svojo domovino, ker ljubijo resnico, govore resnico in se bore za resnico po naukih velikega Slovana Masaryka, ter so v slučajnem nasprotju z SDS.
Še nekaj gospodje pri »Narodu«! Avstrijski nemški birokratje so nas premeščali Slovence. Toda bili so kolikor toliko obzirni. Ozirali so se na družinske očete in na družine. In če že ni šlo drugače, da je moral družinski oče na drugo mesto, je šel v zavesti, da pride, naj gre kamorkoli, pod streho. Državne oblasti so mu morale iti na roko, da je v novem kraju dobil tudi stanovanje. Brez stanovanja ni ostal nihče, ali pa je bila premestitev sistirana. Toliko s6-cijalnega čuta so imeli nemški mogotci tudi do Slovencev, da niso uničevali družin, kalili družinske sreče, tirali ljudi v propast, moralno in gospodarsko pogubo ali celo v 'obup. 'Družinski oče je lahko vzel svojo družino vedno seboj! In danes? Kaj se dogaja danes? Premeščajo se družinski očetje kar hladnokrvno, brez srca, družine se tirajo v pogubo. Sicer je to zadnje čase ponehalo. Pa to »Slov. Narodu« ni prav. Zagrizena strankarska maščevalnost mu ne da miru. Zahteva novih persekucij, ki naj segajo v brezmejnost — Le počasi gospodje! Pomislite, kaj delate! Pomislite pa tudi, kako so delali drugi! Samo to smo hoteli ugotoviti in pribiti, da ne bo kdaj izgovorov. Ce se naša pota križajo ni čuda, nikar se pa tudi ne čudite, če bodo šla vspiičo takega postopanja Se bolj narazen.
— Razpis služb. — Na državni realni gimnaziji v Novem mestu je razpisano mesto uradnega služiitelja. Prošnje do 28. marca na gimnazijsko ravnateljstvo Novo mesto. — 4*ri -državnem zdravilišču v Rogaški Slatini je razpisano mesto obratovodje električne centrale. Prošnje do 25. marca na ravnateljstvo državnega zdravilišča v Rogaški Slatini. — Več je razvidno iz »Uradnega lista« štev. 26. — Pri okrožnem uradu za zavarovanje delavcev v Ljubljani je za novo uradno poslopje razpisano mesto kurjača. Reflektanti morajo biti po poklicu strojni ključavničarji s 6 letno pomočniško prakso ali! pa monterji za centralne kurjave, stari ne manj kot 18 in ne nad 40 let. Prošnje je vložiti pri okrožnem uradu za zavarovanje delavcev v Ljubljani do 81. marca 1925.
— Cene za meso! — Ali je našim afcl—ton mano, kake •» sedaj cene klavni živini? Ali oblasti vedo, kako se pritiska glede cen za živino na ubogega kmetiča, ki prodaja mogoče zadnji repek iz hleva, da bi z izkupičkom poravnal davke in kupil kako cunjo. 30 kron in Se manj se plačuje slabša živina, po 38—40 kron pa prvo-vrMno blago? To našim oblastem, ki bi morale izvajati famozni zakon za pobijanje draginje, nji znano! Znane pa jim morajo biti .cene za meso, ki se prodaja v mesnicah in stojnicah! — Ker pa je oblastem sedaj znano vse, zahtevamo, da se pri prodaji mesa napravi red, da se prodajne cene spravijo v sklad z nakupnimi) cenami. Pazi naj se zlasti tudi na suho meso, posebno sedaj za veliko noč. Nočemo prav ni-
KINO MATICA
komur delati krivice, tudi mesarjem ne, zahtevamo samo pravičnosti1, ker nikakor ne gre, da bi se izkoriščalo zlasti delovno ljudstvo. Načeli smo to vprašanje zato, ker se noben drug list zanj' ne zmeni, ker se vsi boje zamere.
— Železniška nesreča v Zidanem mostu se je pripetila v torek zvečer. Tovorni vlak iz Maribora je zavozil v osebni vlak, ki je bil namenjen v Ljubljano. Razbitih je več voz. Človeških žrtev ni, pač pa je nekaj lažje poškodovanih. Službujoči uradnik je vsled zamude osebnega vlaka mislil, da je vlak že odpeljal in je tako prišlo do napačnega signala.
— Tri žrtve ljubezni. — V Bistri pri Borovnici se je pošteno mlado dekle J. seznanilo z orožnikom O. To znanje je skrivoma rodilo iskreno prijateljstvo in ljubezen. Skrivoma pa je to razmerje rodilo tudi druge posledice. Dekle je postalo mati ter svoje dete spravila iz sveta. Imela je pa smolo, da je pokvarila samo sebe, zbolela je ter morala iskati zdravniške pomoči na. Vrhniki. S tem pa je bilo odkrito vse. — Zdravnik je dekletu nasvetoval naj se javi sama pri orožnikih in izpoVe, kako in kaj. Dekle je odšlo — a ne k orožnikom, ampak v vodo — v Ljubljanico. Pretečeni četrtek so jo potegnili iz vode. Istočasno si je končal življenje tudi orožnik O. Dekle ga je namreč obvestila o svoji bolezni. Orožniku je bilo vsled tega jasno, kaj pride, zlasti ker se je sam strinjal z dekletovim načrtom, kakor je razvidno iz pisem.
—	Spomladanska	zima.	—	Zadnjega
snega minuli teden so bili deležni po celi Evropi. Celo v Neapolju, kjer drugače snega ne poznajo, je padel par centimetrov de-i belo sneg. Tudi Vezuv je pokril sneg. Nastopil je tudi občuten mraz, da je zmrznilo Gardsko jezero. — Istotako je snežilo po celi Nemčiji in v Berlinu so imeli 8 stopinj mraza. Najbolj občutijo spomladansko zimo v Skandinavijil, kjer	razsajajo	strahoviti
snežni	viharji. Snežni	zameti	so	izvanretino
veliki.	Ogromna plast	snega	je pri 30 sto-
pinjskem mrazu popolnoma zamrznila. Nastale so velike prometne ovire zlasti na morju. V severnem morju je zamrznil neki parnik. — Kakor vse kaže ne bomo še tako hitro deležni spomladi. Ozračje je iz-izvanredno močno ohlajeno, na planinah je sneg. Vse to bo še oviralo in zadrževalo naravo, da bi se oživela. Trpeti pa znajo letos naše kulture, ker bo zjutraj še dolgo nastopala Hslana. Zgodnje zelenjadi ne bo kmalu in bo dvaga. Zaostali bomo kljub mili zimi za par tednov. Pomladi ne bomo opazili. Iz zime bomo stopili v poletje.
— Cene žitu v Ameriki so rfopet padle. Koncem minulega tedna so žitne cene v Ameriki zopet močno padle. — Smo pač radovedni ali bodo špekulanti v Jugoslaviji tudi še v naprej vzdržali sedanje neprimerno visoke cene žitu in moki. Skrajni čas bi že bil, da bi se tudi pri nas napravil v tem ozifru red. Delavstvo kmalu ne bo imelo niti več za kruh. Dela malo, plače slabe, draginja pa čisto neopravičeno vedno na isti stopnji.
— Španska. — Pri nas je obolelo zlasti v zadnjem času veliko ljudi na takozva-ni španski bolezni ali gripi, ki je pred leti zahtevala veliko žrtev. Bolezen se pojavlja tudi drugod v Evropi zlasti pa v Ameriki. V Čikagi je nastopila v znamenju velike epidemije. V par dneh je bilo nad 200 smrtnih slučajev. V mestu je nastalo veliko razburjenje. Pojav bolezni je tam sledeč: Nastopi huda influenca, kmalu na to prične krvavljenje iz nosa, ki ga spremljajo hudi krči in v par dneh nastopi smrt. Zoper to bolezen celo brihtni Amerikancii še niso znašli pravega, učinkujočega sredstva. —
I Pri nas menda doslej sličnih slučajev še ne moremo zaznamovati.
— Evidenčni vojaški uradniki pri srez-kih glavarstvih bodo zopet poslovali, kakor je bilo to v Avstriji. Čujemo, da so že razpisana mesta. Za ta mesta bi morali priti v poštev v prvi vrsti oni kvalificirani dalje
LJUBLJANA Kongresni trg
služečii podoficirji, ki so doslužili pred-' pisano število let za vstop v civilno vojuško službo (15 let). Pa baje temu ne bo tako.
V poštev bodo menda prišli tudi mlajši, da-si je dosti starejšiih, dobrih, izvežbanih moz. — .Nočemo se vtikali v vojaške zadeve v splošnem. Vendar pa je ob takih prilikah potrebno naglasiti zahtevo po pravici in enakopravnosti. — Posebno v vojski bi ne smeli prihajati nikaki »drugi« momenti ali takozvane »zveze« v poštev.
— Komunistični vihar. — Komunisti so v Nemčiji postavili tudi svojega kandidata za volitev predsednika Nemške republike. Zato prirejajo povsod agitacijske shode. 14. t. m. se je vršili tak shod v Halle, na katerega je prišlo nad <6600 ljudi. Zborovalna dvorana je bila tako nabita, da so morali prirediti zborovanje Se na dveh krajih v stranskih prostorih. Govoriti! sta hotela tudi komunistična odposlanca iz Anglije in Francije, kar ije pa policija prepovedala. Vsled tega je prišlo 'do razburjenja, ki se je razvilo v pravo vib»o. Padli so streli proti policiji, streljala pa je nato tudi policija. Iz galerije pa je letelo na policijo vse kar je bilo pri roki, nastala je na galeriji panika, ki je povzročila, da -so se vdrla tla in se je en del podrl. V>e{ ’0Seb je mrtvih, veliko ranjenih. V dvorani je izgledalo, kakor na bojišču.
— Budimpeštanski umor pojasnjen. — Svoječasno smo poročali o umoru krasotice Leirerjeve v Budimpešti, ki je bila umorjena v svojem stanovanju, kjer je truplo ostalo nekaj tednov in je bil tako tudi za ta čas umor prikrit. Morilca niso mogli izslediti Aretiranih je bilo več osumljenih oseb, med njimi tudi njen oče. Nenadoma pa se je zagonetka razvozljala. Policija je bila obveščena o poskusu prodaje nekaterih dragocenosti, ki jih je imela umorjenka. Blago sta ponudila dva znana vlomilca nekemu trgovcu, ki jih je policija takoj prl-
1 jela. Eden od teh je izdal pravega morilca za ceno enega izprehoda iz policijskih zaporov na dom k svoji ženil, ki mu je povila sina. Povedal je, da je morilec neki monter Rakovsky, ki je pred par tedni zblaznel in hotel skočiti v vodo, pa so ga rešili, in je takrat upiiL, da je on morilec. Pokazal je tudi natančno prostor, kjer je Rakovsky zakopal svoj plen. — Rakovskyja, ki je v bolnici, zaslišujejo in so mnenja, da ni blazen. Časopisi trdijo, da je umor sedaj pojasnjen. Mogoče je tudi obratno.
— Velika starka v zgornji Italiji. — V Lombardiji pa tudi drugod so pred kratkim pričeli s L stavko delavci kovinarske industrije. Stavka zavzema šroke dimenzije ter je jako kritičnega značaja. Dosedaj je v stavki preko 150.000 delavcev. Stavka se širi dalje zlasti pa zborovanja delavstva v Milanu, ki se je vršilo 13. marca in katerega se je udeležilo nekaj tisoč delavcev, med njimi tudi fašisti, ki vodijo ta boj sedaj z ramo ob rami s socijalisti. Delavstvo zahteva znatno zboljšanje svojega gmotnega položaja. Stavka je naperjena proti izkoriščevalcem delavstva, proti kapitalistom, proti lastnikom tovarn, ilma pa kakor je videti svoje politično ozadje. Zato presenečenja v Italiji v danih razmerah niso izključena. — Italijanski fašizem je s tem krenil na drugo pot — Pri nas takega pokreta ne moremo pričakovati!
— Ponesrečena karavana. — V vzhodni Sibiriji so sneženi viharji, ki so tudi izvan-redno hudo razsajali minuli teden, zalotili močno karavano s 500 vozmi. Karavana je vozila živež, zlasti zelenjavo. Strahoviti vihar je potnike deloma pokončal, v splošnem pa karavano raztrgal in jo razkropil goneč jo s svojo silo na vse strani. Večji del karavane pogrešajo. Dosedaj so naSli 6 mrtvih voznikov, krog 40 težko ranjenih, pa tudi krog 20 »bitih konj.
 1 o
mm Iraiii \	*	v.'
‘ )'H> '	••	•'	'lU'
vi
i gj*
v/ >
msm
NEOBIČAJEN NAGROBNI SPOMEMK FRANCOSKEGA 2URNALISTA.
Victor Noir, ki je b;l ustreljen od predstavlja v pdložaju, ki so ga v njem princ« Petra Napoleona, je dobil na- našli po juriioru. grobni spotnenik i/. čiste bronce, ki ga	*
Hektogrofične aparate in zvitke, barvne trakove, oslien papir, povoščeni papir
kupiš najceneje pri LUD. BARAGA, LJUBLJANA, Šelenburgova ulica štev. 6, i. nadstr., vrata 10.
-t~ Tudi v Franciji so imeli šolski šu-ajk. — Francoska vlada je odločila in-terkonfesijonatni zakon tudi na sole. Radi tega se je organiziral šolski štrajk, ki je bil izveden v celi provinci Elzas. štrajkalo je do 70% otrok. Duhovščina je bila pri tem baje zelo aktivna.
— Štrajk v Italiji končan. — Glasom novejših poročil je štrajk kovinarjev v Italiji končan, ker so tovarnarji delavskim zahtevam ustregli.
OBleke na OBroke
O. Bernatovič
LJUBLJANA, MESTNI TRG
Ljubljana.	J)
— Podporno društvo železniških uslužbencev v Ljubljani je na svojem občnem zboru dne 15. februarja 1925 sklenilo sledeče spremembe: Od 1. aprila 1925 nadalje plača vsak član mesečno članarino Din 3.50. Od 1. maja 1925 do preklica bo društvo za vnak smrten slučaj pravnim naslednikom izplačalo povišano denarno podporo v znesku Din 3000.— Zadevne informacije se poizve pri društvu, pri zaupnikih in na letnem poročilu, ki je nalepljen na vseh postajah.
— Moderna Ljubljana. — Ljubljana je in ostane moderna, zlasti kar se higijene tiče. Zato ni čuda, da zavzema že drugo mesto v Sloveniji, kar se umrljivosti vsled tuberkuloze tiče. Saj pa to ni nikak čudež. Poglejmo samo kako in kdaj se pometajo ceste. Drugod pometajo ceste po navadi ponoči in če Je le količkaj suho, poškrope poprej dotične ulice, da se potem ne dviga prah. Pri nas v Ljubljani se ceste ponoči ne smejo pometati, da se ne okužijo s cestnimi bacili pijanci in drugi ponočnjaki. Pri nas se ceste pometajo zjutraj ob pol 8. uri, to je ob času, ko gre naša deca v šolo, de-ca, ki je za tuberkulozne bacile v cestnem prahu nedostopna, ki ima tako utrjena pljuča, da ji bacili ne škodujejo, in takrat se pometa na ta način, da se otepava z metlo sem in tja po suhem prahu, ki se potem strne v pocestne oblake in ti oblački, zagrnejo potem našo nadebudno šolsko deco, objamejo razna pri branjevcih, mesarjih in drugih prodajalcih razstavljena jedila, ki se uživajo surova ali pa kuhana. In ko je po cesti pometeno, pride pa smetar s svojim vozom. Ker smo ravno pri vozovih za smeli, povejmo š6 kako se pobirajo smeti iz
. hiš, smeti, v katerih je vsa nesnaga, raznovrstni bacili od tuberkuloze pa do tifusa, ošpic, davice in škrlatinke. Smeti pripravijo stranke po hišah v raznih boljših in slabih posodah ob gotovih dneh v veže ali pa kar na ulico, kjer čakajo smetarja. Ako jih pri tem čakanju na ulici odnese nekoliko veter, to ni nič hudega, ostane pač manj za smetarja. Sedaj pa je tu rešitelj smetar s starim, razdrapanim, odprtim vozom, ki je že z vrhom naložen. Pa nič ne stori, par zabojev smeti gre že še na voz. Lop, lop, lop in zaboji so prazni, so na vozu, kolikor jih ni odnesel veter pasantom v usta, trgovcem v izložbe ter raznim branjevcem na robo. — Pa sedaj je malo drugače. Prešli teden smo dobili nov voz za pobiranje smeti. Najnovešii izum (za patent se šele zanimamo!), popolnoma zaprt, samo na zadnjem koncu ima malo primerno odprtino za sprejemanje smeti. Na vozu stoji možakar, ki drega z lopato v odprtino, pri kateri so izginile smeti. Iz odprtine pa se zopet dviga čeden oblaček prahu tem lepši in tem večji,
čimbolj možakar drega v voz. — Sedaj je za tradioijonelno prašenje pri pobiranju smeti preskrbljeno tudi za bodoče.
— Kešilni avto smo konečno dobili tudi v Ljubljani. V pondeljek smo ga prvič videli v Ljubljani pi preskušnji, katero je vodil g. gerent Turk. Pač že zadnji čas.
.le to lep modem avto. Radovedni smo, ako bo modernizirana tudi sanitetna služba. Drugod se pri nezgodah z rešilnim vozom pripelje vedno tudi zdravnik, da ponesrečencem nudi pivo zdravniško pomoč, od katere je dostikrat odvisno marsikatero človeško življenje in nadaljnji potek zdravljenja.
— Odlikovanje. Gospod dr. 1 Gustav Gregorin, naš zaslužni primorski rojak in znan strokovnjak na gospodarskem in finančnem polju je dobil odlikovanje Sv. Save III. vrste. — Čestitamo!
— Čekovni zavod v Ljubljani bo sedaj tudi zgubil svojo samostojnost. Tudi pri tej državni panogi, ki je bila do prevrata v Srbiji nepoznana, se bo sedaj uvedel centralizem. Ves denar, ki se zbira pri tem zavodu v Ljubljani, bo romal odslej v Beograd. Sedaj je bil denar na razpolago našemu gospodarstvu, dobili so tam kredite razni naši denarni zavodi, pa tudi nekateri srečnejši posamezniki — trgovci, industrij-c.i in obrtniki. Sedaj odpade tudi to. Pa še nekaj, znižala se bo tudi obrestna mera za denar, ki se steka v ta zavod. Tako bo zopet na naš račun živel Beograd.
KRANJ.
— Svedrovci ua delu. — Po naši Gorenjski se klatijo svedrovci po poklicu, ki so absolvirali svedrovsko šolo čisto gotovo v kakem svetovnem mestu. Na piko so vzeli razne važne urade, kjer drugod itak nikjer ni denarja. Pred kratkim so poskusili svojo srečo v industrijskem Tržiču, dobro se zavedajoč, da je tam velik denarni promet. Po svojih predpisih so navrtali občinsko blagajno, ki pa je bila prazna in so morali oditi praznih rok. Pretečeni petek pa so poskusili na pošti v Kranju, kjer je tudi velik promet. Tudi tam se je operacija železne blagajne posrečila prav rriojstersko. Odnesli so neopaženo 85.000 Din in zginili.
V okolici so imeli na nekem skednju svoje skrivališče, kjer so se gostili s klobasami. Te je pozneje izsledil pes in skrivališče odkril. Zločinci so .jo pobrali že najbrž preko meje. Sklepa se, da so bili svedrovci iz Trsta.
PTUJ.
— Umrl je znani Ornig, bivši župan in poslanec: v Ptuju, znana poturica, ki je štajerskim Slovencem v bivši Avstriji mnogo škodoval. Ob prevratu je moral oditi v Gradec.
MARIBOR.
— V Mariboru so že pričeli. — Prof. Ribarič je premeščen v južno Srbijo, ker se je drznil kandidirati na listi bratskega sporazuma. Za premestitev je bilo edino to merodajno. Spominjamo se, s kako odločnostjo se je za prof. Ribariča zavzel na velikem manifestacijskem shodu v Mariboru prof. dr. Boža Markovič, navajajoč velike •zasluge prof. Ribariča za jugoslovansko idejo že v predvojnem času, ko o marsikaterem sedanjem državotvoren ni bilo ne duha ne sluha. Voditeljem mariborskih samostojnih demokratov dr. L. in drugim je bil prof. Ribarič, trn v peti, ker kot pravi Jugoslovan ni hotel slediti njihovi nasilni-ški politiki, ki živi samo od zdražbe med tremi brati in jo bo tudi takoj konec, ko se vzpostavi sporazum med Srbi, Hrvati in Slovenci. Zato so sklenili preganjati vse, lei jim nočejo slediti. Slučaj prof. R. je tako nbčuven, da je nastal spontan odpor med vsemi poštenomislečimi in svobodoljubnimi Slovenci, predvsem med dijaštvom,
Priporočamo tvrdko
l
Ljubljana, blizu Prešernovega spomenike za vodo.
Nnlcenefti nakup
nogavic, žepnih robcev,| brisalk, klota, belega in rujavega platna, Sifona, kravat, raznih gumbov, žlic, vilic, sprehajalnih palic, nahrbtnikov, potrebščin za Šivilje, krojače, Solingen Škarij za prikrojevanje in za obrezovanje trt.
NA VELIKO IN MALO.
ki je vedno stalo v sprednjih vrstah, kadar je šlo za boj proti tiranstvu. Štrajk na mariborskih srednjih šolah pa je tudi dokaz, da mlada generacija ni v taboru nasilnežev Ln nasprotnikov bratskega sporazuma. Zato bodo, kakor napovedujejo [v »Taboru«, posvetili tistim, ki to mladino vzgajajo, več pozornosti. Ni težko uganiti, kaj sl samostojni demokrati pod temi besedami zamišljajo. Vse profesorje bi imeli radi na špagi, da bj vzgajali v Pribičevičevem duhu. Ker pa je med profesorji kot inteligentnimi ljudmi vsaj v Mariboru le mala peščica' na strani režimovcev, pa še ti večinoma radi osebnih interesov, bi bilo našim Pribičevičem najljubše, da bi vse doletela usoda prof. Ribariča. Pri tem pa hinavsko zavijajo oči, češ, pokažite, da ste za bratski sporazum in idite ta sporazum izvajat med srbsko ljudstvo, ako vam je tako pri srcu. To govore tisti ljudje, ki se kot integralni Jugosloveni boje kot hudič križa vsake prestavitve izven Slovenije in kateri so agitirali med ljudstvom proti našemu nosilcu liste prof. dr. Boži Markoviču, »kaj, Srba bodete volili?« »Naša Straža« vprašuje, kaj bo k tem prestavitvam rekel dr. Pivko. Mi tega vprašanja ne pristavljamo, ker v naprej vemo, da bi dr. Pivko ne bil kandidiral na listi takozvane-ga Narodnega bloka, ako bi ne soglašal z režihiom in njihovimi metodami. Marsikdo se je varal, ki je stavljal vanj kake nade, kar dokazuje njegov govor v verifikacijsk. odboru, M se prav \*iič .ne razlikuje od svoječasuih Drofenigovih govorov v narodni skupščini. Jugoslovanski ideji dela slabo uslugo, kdor Srbom slika Slovence kot av-strijakante. Modro dela tisti politik, ki ne razpihuje strasti, marveč vpliva ublažilno; vsaj sedanji časi zahtevajo tako politiko. Naj bi šla gospoda v šolo k Masaryku! Končno povemo še to, da pred šikanami ne klonimo, ker smo uverjeni, da bo kljub vsemu končno le zmagal bratski sporazum med tremi brati. Tudi zaslepljenci bodo morali izpregledati, da je Jugoslavija mogoča le, če žive trije bratje v slogi, sporazumu, ali pa je ni.
CELJE.
— Občinska seja se je vršila v petek dne 13. t. m. ob polnoštevilni udeležbi odbornikov in je trajala od sedme do enajste ure. Posamezni referenti so svoje referate detajlno prednašali, med temi tudi naša tovariša podžupan Gobec za obrtni odsek, ter dr. Dobovišek za stavbeni odsek; skoraj vsi sklepi so ibili enoglasno sprejeti in se je »Jutrov« dopisnik precej motil, ko je prerokoval burno sejo (ne vemo sicer iz kakega povoda — pa strah je lepa reč). —■ Naši tovariši so stavili na g. župana razne interpelacije, katere je obljubil le-ta uvaie-vati in izvršiti, na nekatere je pa takoj odgovoril povoljno — s čemur so se naši inter-pelanti zadovoljili.
Opozarjamo i naše čitatelje, somišljenike tor prijatelje na oglas g. Jakoba Kovač.
krojaškega mojstra v Celju ter priporočamo njegovo' delavnico, oziroma Ir go vino v obilo posečanje. G. Kovač ima v zalogi naj-ruznovrstnejše fino blago za moške obleke, ki jih izdeluje po priznano nizkih cenah. Podpirajmo svoje ljudi narodnjake, bodimo dosledni in nobenega ficka nasprotnikom, ki so nam tuji po narodu, jeziku in dejanjih. Ako bodemo tozadevno dosledni vsi, se bode našim narodnim obrtnikom tudi začelo boljše goditi iu marsikak nadut in ohol nasprotnik bo pobral culo ter jo oct-kuril, kamor spada.
Enako opozarjamo obenem na današnji oglas odličnega našega sotrudnika g. Franjo Jošt-a v Celju, ki je prevzel glavno zastopništvo premogovnika »Bohemija«, Pečovnik pri Celju ter priporočamo p. n. občinstvu, da naroča svoje potrebščine za vse vrste premoga pri istemu. Kakor znano je baš Pečovniški premog pri Celju eden izmed najboljših, vsaj vsebuje po kemični analizi mnogo nad 5500 kalorij. Vsaka množina premoga se dostavi na željo na dom in je cena tako nizka, da iste ne vzmore nobena konkurenca. Narodnjaki, tovariši in prijatelji, podpirajte domače podjetje in nikdar ne pozabite gesla: »Svoji k svojim!«
ZAGORJE OB SAVI.
Zagorje ob Savi. »Pelikan«. Dne 8. t. m. so igrali v Sokolskem domu igre »Pelikan . in sicer so tu gostovali Litijčani. Kritik us iz Zagorja je potem v »Jutru« prav neusmiljeno obdeloval Litijčane, češ, da so jako slabo igrali, in da je temu kriva slaba udeležba. Zakaj so v Sokolskem domu slabe udeležbe pri prireditvah običajne, zakaj je bil pa Sokolski dom pred leti ob lakih prilikah vedno poln naroda? femu kriv ni »tuj meč«, marveč so krivi oni, ki so se polastili Sokolskega doma, ter so istega spremenili
Prptnnff trboveljski, llbojskl In F1 vlllUg	črnomaljski,
drva, koks, oglje, šlezijske brikete
d°- Iliriia« Ljubljana, Kralja bavljaj)1111 *Ja Petra trg 8, tel. 220 Plačilo tudi na obroke.
v strankarski lokal; brate,, ki so pomagali graditi Sokolski dom v burnih časih, pa so vrgli na cesto.
— Delavni čas. V uradnem listu štev. 98 z dne 25. vinotoka 1925 izšla je neka vladna nared ba, ki določuje, da se sme delati v kovaški in ključavničarski stroki le po 8 ur, v mizarski, čevljarski in pekarski stroki pa le po 9 ur, a v vseh drugih obrtih pa le največ'po 10 ur ua dan. Kako pa se v resnici dela? Gara se od jutra do mraka, večkra tudi v pozno noč, —-brez ozira na pomoč nika in vajence, do popolne utrujenosti. — Prav potrebno bi bilo, da bi se merodajna oblast tudi za te trpine malo pobrigala.
— Izlet. Za dan 5. aprila t. 1. (nedelja) je dogovorjen skupni izlet naših pristašev v Št. Lampert. Zbirališče je pri Polcu v Toplicah ob pol 1. uri popoldan. Toplo priporočamo našim pristašem, da se tega izleta polnoštevilno udeleže, in se tako izognejo kakim neprijetnim dogodljajem, ali pa še kaj več.
Radi obilega gradiva in pičlega prostora smo morali danes odložiti naš roman in več drugega gradiva, kar naj nam cenj. čitatelji oproste.
Ogovomi urednik: Fraaje tipalk.
Tiska tiskarna M. Hrovatin v Ljubljani. . Izdaja konzorcij »Nove Pravde«.
Naznanilo preselitve.
Svojim cenjenim strankam v Celju in okolici vijudno naznanjam, da sem s 14. marcem preselil svojo
krolačnico za moške obleke
iz Kresije štev. 6 v nove prostore
v Razlagovi ulici štev. 6
Zahvaljujem se cenjenim strankam za doslej mi izkazano dobrohotnost, ter prosim, da me tudi za naprej počastijo s svojimi cenjenimi naročili. Postregel bom z najboljšo in natančno izvršitvijo naročil in imam vedno
veliko zalogo angl. In fef k. blaga po zmernih cenah.
JAKOB KOVAČ
krojač za moške Obleke (diplomiran v Celju 1922) CELJE RAZLAGOVA ULICA ŠT. 6 CELJE
Vse pisalne, risalne In iolske potroSčIne dobite najceneie v papirni trgovini
Miroslav Bivic
Ljubljana Sv. Petra cesta 29.
Lastna knjigoveznica.
Velika zaloga šolskih zvezkov, map, in blokov.
Prometni zavod zn premog
d. d. v Ljubljani
prodala premog
Is slovenskih premogovnikov
vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava na debelo.
Inozemski premog In koks
vsake vrste in vsakega izvora ter priporoča češkoslovaški In angleški koks za HVarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog In brikete.
NASLOV:
Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani, Miklošičeva c. 15/11.
.«!&!
Zastopstvo premogovnika „BOHEMlA“
Pečovnik pri Celju, Marijin rov, Osenca
naznanja vljudno, da je premogovnik pod novim lastnikom zopet v popolnem obrata ter priporoča svoj priznano prvovrstni premog, vsebuje ca 5500 kalorij, za promptno dobavo na debelo in na drobno po najnižjih cenah. — Premog se dostavlja na željo ali franko vagon Celje-železniška postaja ali pa z vozom na dom. Cenj. prebivalstvo mesta in bližnje ter daljne okolice, zlasti pa posestniki ln lastniki konj se opozarjajo, da lahko pridejo po premog s svojimi vozovi naravnost k rudniku in ga dobijo tam izdatno ceneje, ker jim ni treba plačati dovoza.
Naročila in vprašanja * PMIItlfl llltt ki daieMnakaz1nice ter sprejema zastopnik St 1 iUllJU JUM pojasnila v pisarni v
Celju, Aleksandrova ulica štev. 4.
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA
DelniSka glavnica
lil 50.101.001-
Rezami zaklad ca.: 1 10.000.000-
Mala: Uamiono, Dunajska testa
Podružnice:
Brežice	Kranj	Pt«J
Celje	Logatec	Sarajevo
Črnomelj	Marjbor	Split
Gorica	Met ovlč	Trst
Novi Sad
Brzolavni naslov:
Telefon štev.: 26, 413,502,503 in 504.
Se priporoča za vse v bančno stroško spadajoče posle. “^1
Pom. krojač, Šivilja, neSivilju
Kaj ti koristi kroj brez poikt Z natančnim poukom, preizkus nega po vsakem modelu ga doliB na 2eNo ekspresno po poSti v KROJNI ŠOLI, koncesijonirani od ministrstva za trgovino in obrt
Ljubljana, Židovska ul. 5
Vsak mesec teCaji za krojače, Šivilje In neiivllje.
Glasbene Instri. mente In potrebščine
kupite najbolje in najce-neneje pri M. MUŠIC Ljubljana, Šelenburgova 6
Modni salon M. SEDEJ-STRNAD
Ljubljana, Prešernova ulica štev, 18
se priporoča za spomladansko sezijo velecenjenim damam. -
Žalni klobuki vedno v zalogi.
Konkurenčne cenei