PRIMORSKI DNEVNIK glasilo osvobooilme f r on t e za slovensko primorje - Cena 8 lir - 5 jugolir - 2.50 din ___ Danas zaualak tržaškega mladinskega festivala Štafeta, kolesarske dirke, otvoritev razstav, ples itd. Spored glej no 2. strani TRST nedelja, 29. junija 1947 Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. postale Stev. 630 konferenca zunanjih ministrov v parizu Bidaullov predlog o Španiji Razen Francove 'Španije naj bodo vse države udeležene pri programu za obnovo Evrope - Ameriška pomoč ne sme ogroža-^neodvisnosti posameznih držav - Prihodnja seia v ponedeljek . riz- 28. — O prvi seji zunanjih dault °V ^olotova> Bevina in B.-ne a nifio izdali nobenega urad-8ufa ^0ro^a- Predvsem se pripi-seje *Jevinu’ da ie zahteval tajne J^eva se, da sta na prvi seji gey. a'a zlasti Bevln in Bidault. ®. ki je v Londonu ponovno Cl J"1 Z amer'škira podtajnikom 0 °m. je še najbolj na tekočem namenih washingtonske vlade in zato dal Molotovu in Bidaultu tol -■— ®'dault je po svoji strani Sl 8tališče francoske vlade e programa o obnovitvi Evrope, g. etičnih krogih trdijo, da je eVraUlt predl®gal, naj bi bile vse Pslte države z edino izjemo šk^^C°Ve ®pan'3e' deležne ameri- P°moči v smislu Marshallovega J*. Bidault se je izjavil za usta-bj 1? tehničnih odborov, ki naj «Novoje Vremja» pi- ® av’li seznam potreb in zalog na meznih evropskih držav tako 51 , P°^r°čju poljedelstva, kovin, nčne sile in prometa. Moskovsko i da K’ bit- Se gospodarstvo Evrope brž °hnovilo, če bi posamezne 6e *'e prejele od Amerike denar- sPosnK>a',OVne kredite- Amerika je hv ? na dati oboje, ker njena pro- ohr Q''a ^ek°m vojne ni bila je .orn'3eba, temveč nasprotno se tike bove^a'a- Takšna pomoč Arae- ftar T k' bi,a deJan3e miloščine, na i, °bičajna poslovna zadeva, Katr—’ ■ *Vr0, eri b. bile infcresirane tako r'kaPtj46 drzave kakor tudi Arne-vifj eveda Amerika ne sme sta- ^odno Pogojev, ki so nezdružljivi z neodvisnostjo, in ki so jih ki ,’"‘ie sPrejeti samo fste države, Glav0lle na protiljudskih režimih. shail00 Pa tudi to- da se Mar-čiti 0°j'a Ponudba mora strogo lo-^ Trumanove doktrine. Pan,.nes dopoldne so posamezni zu-preu- Ptinistri s svojimi izvedenci ev®li včeraj na prvi seji iz-ob ^ e misli in predloge. Popoldne neJ«ne Uri se je konferenca zopet V Po^Va,a- Seja je končala ob 18.35. je ,,/d^jek popoldne se bodo tri- ®tal, >anji min’stri ponovno se- 'tradn^n° ne h° ’zdano ni^‘ danes !idar.a Poročilo. Zaradi tega pospremi. SVe*-°vni tisk. da je treba J raznih časopisov objav-toj , esb’ z vel kimi pridržki. No-<',0raa° Poredil Bidault na Quai Vp jnJr'JU banket na čast Moloto-trik jn,Bevinu' ■iufri pa bodo vsi •edn t nanji ministri gostje pred-a republike Vincenta Auriola. Škodna konferenca dela z !rav,ia konferenco treh IAPP) — Mednarod-ft&nCo arenca dela je odobrila od k®l>*a delegata Leona Jou- Ho Predloženo resolucijo, s ka-2®Hanji?zdravlja konferenco treh ministrov v Parizu in po- nuja sodelovanje pri gospodarski obnovi Evrope. Med drugimi je govoril tudi francoski minister dela Daniel Mayer in predlagal ustanovitev širših pokrajinskih organizacij, ki bi mogle preskrbet, zadostne zaloge surovin in živil. O konferenci zunanjih ministrov je podčrtal njen pomen v tem, da je treba spraviti gospodarsko življenje Evrope v položaj ozkega sodelovanja. Delodajalci, tako je nadaljeval Mayer, se morajo zavedati, da je doba njihovih predpravic minila. V svojem interesu morajo usmeriti produkcijo in razdelitev proizvodov skladno z zahtevami skupnosti, pri čemer se morajo ozirati tudi na mednarodni gospodarski položaj. Razgovori za sestavo grške svobodne vlade Pariz, 28. (AFP) — Sinoči jte predsednik nadzorstvene komisije grške komunistične stranke For-pbyrogen:s na kongresu francoske komunistične stranke izjavil, da bodo verjetno grški demokrati na osvobojenem ozemlju osnovali svobodno grško vlado, če bi propadli vsj poskusi kompromisa. Ta izjava je vzbudila veliko zanimanje v političnih krogih. Iz dobro obveščenih krogov se je izvedelo, da so razgovori za sestavo svobodne vlade že dozoreli. Zastopnik grške delegacije je izjavil, da bi v novi vladi sodelovali razen zastopnikov komunistične stianke, predstavniki EAM-a, Sophianopu-losova stranka, socialistična stranka ter sploh vse stranke desnice in levice, ki so sedaj izključene iz parlamenta. Izmišljajo si incidente ob jugoslovanski meji Beograd, 28. (APP) — Jugoslovanski zunanji minister Stanoje Simič je odgovoril na brzojavko pododbora preiskovalne komisije za Grčijo v Solunu, ki govori o ne-kakršnih obmejnih incidentih 30. marca, 1. aprila in 21. aprila. Minister Sim.č je izjavil, da jugoslovanska vlada ne more sprejeti predloga o preiskavi teh incidentov na jugoslovanskem ozemlju, ker je Jugoslavija ugotovila, da se omenjene dni in v krajih, ki jih navaja pododbor komisije, ni pripetil noben incident. BEOGRAD. — Prezidij Ljudske skupščine FLRJ je imenoval za izrednega poslanika in opolnomoče-nega ministra v Holandiji Milana J. Prodanoviča. Ustvarimo demokratično fronto! MEŠČANI! ANTIFAŠISTI! V nedeljo, 30. fnnija 19^6. popoldan so bili istočasno napadeni in razdejani sedeži 26 sindikalnih, kulturnih in političnih antifašističnih organizacij v pravi orgiji nasi/stva pod enim samim vodstvom. Razbiti so bili sedeti ne pa organizacije, kot je bilo v načrtu. Življenjska sila in razmah demokratičnega gibanja je prišla do izraza *— kot obsodba atentatorjev — v slavni 12-dnevni splošni stavki, v kateri se je bratska pčmoč kmetov št posebno odlikovala. Ves demokratični svet je z občudovanjem sledil tej veliki borbi. Najbolj napreduj ljudske sile so odbile ta napad in s tem zagotovile možnost razvoja in utrditve demokracije ne le zase, temveč tudi za vse v bistvu demokratične skupine, ki so bile takrat pasivne ali pa celo v nasprotrvem taboru. Izkušnja na,s uči, da protidemokratični bes tic pozna meja in bi hotel drugo za drugo uničiti vse demokratične sile in celo tiste, ki so mu do nedavno sledile. MEŠČANI! ANTIFAŠISTI! Omenjeno uničevanje sedežev je dokaz, da je cilj reakcionarnih sil, izločiti sleherno neodvisno množično organizacijo, ne pa obramba ita/ijanstva. Maloštevilna oligarhija vodi in je edind zainteresirana v borbi prOti delavstvu. MEŠČANI! ANTIFAŠISTI! Na našem ozemlju m mogoč več tak napad, kot je bil izvršen 30. junija, cq ga ne organizirajo, vodijo in podprejo od zunaj. Sedanje aktivn\e demokratične sile so dovolj močne za zlom protidemokratične ofenzive, ki je v ttku. Hitro, popolno in odločilno zmago lahko dosežemo brez napčrov z najširšo koncentracijo vseh demokratičnih skupin. V interesu miru in demokracije v svetu, v interesu neodvisnosti in bodočnosti mesta je, da ustvarimo najširšo demokratično fronto. Obnovijo in zaključijo naj se prekinjena pogajanja. Izvede naj se sindikalna enotnost, okrepi naj se borba proti fašističnim tendencam. NAJ ŽIVI ENOTNOST DELAVCEV! Naj žiirt delavski rezred — prednja straža v borbi za (demokracijo! Naj živi zveza delavcev in kmetov! Naj živi demokratična antifašistična fronta! Izvršni odbor Slovenako-italijanske antifašistične unije. Enrico Martini italijanski poslanik v FLRJ Rim, 28. (AFP) — Zunanji minister Sforza je sprejel poslanika Enrica Martinija, ki bo v kratkem odpotoval iz Rima v Beograd, kjer bo zastopal italijansko republiko. Martinija bosta spremljala Aleksander Tassoni, svetnik poslanstva in Tommaso Lazzaro, trgovinski ataše. Maršal Tito sprejel generala Mac Leana Bled, 28. — Maršal Tito je včeraj sprejel v prisotnosti pomočnika zunanjega ministra Aleša Beblerja angleškega generala Mac Leana. proč od noše imovine! Doslej so že mnogo naših ustanov in krožkov oropali njihovih prostorov ter jim onemogočili kulturno delovanje. Pri tem so se posluževali rasnih izgovorov ter utemeljevali zaplembe prostorov tudi z vojaškimi potrebami. To so seveda delale vojaške okupacijske oblasti. No. sedaj se je opogumil tudi conski svet in zahteva, da se odvzamejo prostori krožku Škamperle, češ da je bil prej v tem poslopju fašistični dom. Conski svet je skle- TRŽAŠKI MLADINCI V FIRENCAH S fizkuliumecra zleia v Beoaradu n Ameriška KP bo nadaljevala borba proti imperializmu ZDA Pariz, 28. (AFP) — Komunistična stranka ZDA je poslala brzojavko kongresu francoske komunistične stranke, v kateri obžaluje sedanjo ameriško politiko in zatrjuje, da bo ameriška komunistična stranka nadaljevala z borbo proti imperializmu ZDA, ki skuša vladati v svetu in reorganizirati fašizem na a-merjškem kontinentu. Na vabilo Fronte italijanske mladine je tržaška mladinska delegacija odpotovala 16. junija na zbor italijanske mladine v Firencah. Vabilu so se odzvali Zveza antifašistične mladine, komunistična mladina, mladinski odsek Fronte za neodvisnost in mladinci republikanskega gibanja za neodvisnost. Mladinske federacije socialistične, akcijske, iepublikanske stianke se niso hotele odzvati povabilu s smešnim izgovorom, da se kot politične stranke ne morejo odzvati vabilu masovnega gibanja, Ta izgovor je bil zadnji poskus, da bi potom videmske sekcije odšla v Firence taka tržaška delegacija, ki bi pozneje kot sestavni de! italijanske mladinske delegacije odpotovala v Prago. Vendar so vsi ti bedni poskusi propadli iz sledečih razlogov: 1. ker so se mladinske organizacije upi le takemu post opanju, 2. ker je mednarodni pripravljalni odbor za festival v Pia-g: povabil samostojno tržaško de-legac'jo, 3, ker je antifašistično mladino povabil glavni odbor federacije italijanske mladin« in 4. ker je zvezo antifašistične-mladine pi‘znala svetovna federacija demokratične mladine. Delegacija tržaške mladine je bila v Firencah sprejeta kot gost. Delegacija je z zadovoljstvom ugotovila. da je italijanski mladini uspelo prekoračiti vse zapreke, ki so jih ji postavili vlada ali pa lažni javni krogi. Na mladinskem zboru v Firencah je sodelovalo okoli 6000 mladincev. V petih dneh je kongres dovišil ves program, Med kongresom si je tržaška mladina v spremstvu ostalih delegacij ogledala tekstilna podjetja v Pratu. Ob tej priliki je tržaška mladina izročila borbene pozdrave mladincem v tovarni z zagotovilom, da bo Ti st most med italijanskim in jugoslovanskimi narodi. V okviru mladinskih manifestacij je bilo do zaključka slovesnosti tudi mladinsko razsod;šče, ki je bilo na trgu «della Sig-ioria». Predsedoval mu je Terractni, delegacija naše mladine pa je sedela med častnimi gosti. Članom naše delegacije so voditelji italijanske mladinske federacije in člani ameriške, bolgarske, španske, madžarske in avstiijske delegacije izrazili simpatije, s katerim; spremljajo delo naše mladine, da doseže boljšo bodočnost. Obisk naše delegacije v Firencah je utrdil prijateljstvo med italijansko in slovensko iz Trsta ter mladino iz Italije. Brezdvomno so pri tem mladinske delegacije teh narodov spoznale borbo naše mladine za enotnost vse mladine na svetu, za dosego svojih pravic in za obrambo miru. navdušen pozdrau delegatu FLRJ na kongresu francoske komunistične stranke Govor Milovana Djilasa - Dolores Iharruri obsoja pomoč Francu - Reakcionarna politika de Gasoeriia ^ Poliska delavska stranka glavna sila poljske demokracije Tržaški fizkulturniki defilirajo mirno častne tribune. Pariz, 28. — Na ktngresu komunistične stranke je Jacques Ducios govoril a. notranji politiki vlade. Podčrtal je, da ima komunistična stranka predvsem namen onemogočiti razvoj reakcije, doseči, da kapitalisti plačajo ebnovo dežele in preprečiti, da b. francosko ljudstvo postalo žrtev trustov. Glede sedanje vlade je Ducios dejal, da so komunisti prsti takšni vladi, iz katere so bili izrinjeni. Glede stavk je omenil, da ne bi bilo toliko težkoč, čna posojila fŽjgft ni prizadela italijanske industrije v 01 1’ezi y cij0 * najnovejšo italijansko !!r9nj ? P°delitev nove pomoči od je značilna študija ^0tpl' a ^ j: italijanske banke % S(! ini bi/u mnogo poško- L,S'aia j.yuo temu je Nemčija po-l‘! za s„e^a Posojilu za nabavo ' Uslrio. °,e delavce. Italijanska h JJretrPela večje škode j/°vnana' Cl Je bi/a po večini že *0h!t' ^isfr.fc 0 u,di italijanski Pn '! Oc,bor za obnovo ne »>va ‘ ‘ fi* 'la >trry°J^ n(,bavkah te ino-n *n orodja. Seznam ki <> °db o: 0a je sestavil Med- la iivil ’ vsebuie predvsem kav!0', premog in mineral- "O r tudi ladje. Okolnost, eCi; ai° fflteva Posojila tudi za ‘ °težujc njeno akcijo; °dhe bank c namreč nerade dajejo posojila za nakup živil, ker jih smatrajo za neproduktivna. Dodatki Bresciani-Turronija o proizvajalnem potencialu italijanske industrije, ki je vojna v bistvu ni prizadela, so nov dokaz, da zahteva Jugoslavije po primerni odškodnini — ne glede na moralno obvezo, da mora škodo poravnati, kdor jo je povzročil — nikakor ne presega gospodarskih zmožnosti Italije. V smislu mirovne pogodbe Italija niti ni dolžna, da takoj plača vojno odškodnino, pač pa bo posebna zavezniška komisija ugotovila, kdaj se bo italijansko gospodarstvo tako popravilo, da bo Italija lahko pričela z odplačevanjem vojne odškodnine, ne da bi jo to občutno prizadelo. — Mirovna pogodba je priznala Jugoslaviji odškodnino 12li milijonov dolarjev. Sovjetski les in žito za Anglijo Angleška trgovinska delegacija, ki ;i načeluje Ilarold J. Wi!son in se zdaj pogaja za sklenitev trgovinske pogodbe * Sovjetsko zvezo, zahteva od Sovjetske zveze, da dobavi Angliji vsaj l milijon ton žita od letošnje letine, in sicer po ceni, po kateri dobavlja Angležem žito Kanada (7 šilingov 6 penijev za bušel, t. j. za 36 litrov žitaj. Na ta način bo Anglija prihranila 27.5oo 000 funtov, ki bi jih morala dvigniti na račun ameriškega posojila. Poleg tega zahtevajo Angleži 40 vrst najrazličnejšega blaga, predvsem živil. Sem sodi predvsem les. V angleški trgovinski delegaciji so posebni izvedenci za les. Nova pogodba bo verjetno veljala tri leta. Poljsko naročilo v Italiji Poljska paroplovna družba na Odri je naročila v italijanskih ladjedelnicah šest vlačilcev. Naročilo bo izvršeno v teku tega leta. Poleg tega je ta družba naročila na Holandskem 10 vlačilcev. Dimitrov govori železničarjem Sofija, 28. (Tanjug) — Bolgarski vladni predsednik Dimitrov je imel govor ob kongresu sindikalnega udruženja bolgarskih železn.čarjev, v katerem je organiziranih 50 tisoč delavcev. Poudaril je nalogo, ki jo ima ja bolgarski železničarji pri izvajanju gospodarskega načrta. Dimitrov je napadel one Bolgare, ki iščejo pomoč celo pri ameriškem poslaništvu y Sofiji, samo da bi se odtegnili delu, zapustili domovino ter js s tem izdali. Zveza po!jede'sk h delavcev na Poljskem Varšava, 28. — Zveza poljedelskih delavcev na Poljskem šteje dodanes že 100.000 članov. Zveza organizira strokovne tečaje, na katerih se delavci usposabljajo za voditelje ve-lik.h državnih posestev. Znižanje davka na plače v CSR Praga, 28.’ (Tass) — Češkoslovaška zbornica je odobrila nov zakon, s katerim je znižala davek na plače ;n mr.zde. S 1. julijem se bo ta davek znižal povprečno na polovico. S tem se bo mesečni dohodek delavca povečal od 160 do 300 Ck. Zadruge FLRJ in ČSR Zagreb, 28. (Tanjug) — V Jugo-slav jo je prispela delegacija Zveze češkoslovaških zadrug, da si ogleda razvoj zadrug. Delegacija je odpotovala v Slavon jo in Baranjo, kjer so zadruge še posebno razvite. V razgovoru z novinarji je voditelj delegacije Marzik zjavll, da želi češkoslovaško zadružno gibanje navezati stike še posebno z jugoslovanski! poljedelskimi zadrugami. LONDON. — V noči 30. junija bo angleška RAF imela vaje nad otokom Helgolandom. RIO DE JANEIRO. — Krajevni tisk obvešča, da je Amerike doba-vila Braziliji novo partijo orožja in vojaških potrebščin v vrednosti 1,100.000 dolarjev. VATIKAN IZRABLJA diplomatske odnošaje z Jugoslavijo ter se poslužuje cerkve za podlo propagando proti ljudski demokraciji v Jugoslaviji Beograd, 28. (Tanjug) — B^o-giajska «Borba» objavlja članek pod naslovom »Brezobzirna obrekovanja ■ Vatikana proti Jugoslaviji«, v katerem piše, da je «Osser-vatore Romanos zopet pričel polniti svoje stolpce z napadi proti ljudski demokraciji in ljudskim oblastem v Jugoslaviji. Vatikansko službeno glasilo je na celi strani objavilo vrsto laži o razmerah v Jugoslaviji, s katerimi poskuša trditi, da v Jugoslaviji ni verske svobode. Izmišlja si verska preganjanja in celo umor 400.000 oseb. Trdi, da se sistematično izločuje katolicizem, pravoslavje itd. »Borba« pravi, da je skoiaj odveč dokazovati neosnovanost teh podlih in nesramnih obrekovanj. Vsakdo, ki pozna cerkvene razmere !n versko svobodo v Jugoslaviji, bo lahko ugotovil, da so obtožbe «Osser-vatore Romano« najnavadnej.še laži. Službeno vatikansko glasilo ni prav za prav nič novega povedalo, temveč se je s svojim umazanim pisanjem hotelo uvrstiti med najbolj zakrknjene fašistična izzi-vače. Prevzelo je obrambo Jugoslovanskih vojnih zločincev, ki so si okrvavili roke z umori svojih bratov in k; so podpihovali versko sovraštvo v Jugoslaviji. Vatikanska propaganda pripravlja sedaj nova obrekovanja proti Jugoslaviji. Na ta način Vatikan ponižno izpolnjuje naloge svojih gospodarjev, ki na drugih sektorjih nastopajo s podobnimi izzivanji proti Jugoslaviji, «Borba» omenja dalje, da ima Jugoslavija normalne diplomatske odnošaje z Vatikanom ter izjavlja, da se vsa jugoslovanska javnost sprašuje, ali je mogoče pod takimi pogoji vzdrževat; diplomatske odnošaje z Vatikanom. V vsakem primeru, pravi list, če bo Vatikan nadaljeval s podobnimi odprtimi napadi na Jugoslavijo, je jugoslovanska javnost prepričana, da jugoslovanska vlada ne bo trpela takih izzivanj. Jugoslovanska vlada bo podvzela potrebne korake, da prepreči Vatikanu izrabljanje diplomatskih odnošajev z Jugoslavijo in zlorabljanje katoliške cerkve, katere se j* Vatikan posluževal za agitacijo proti ljudski demokraciji v Jugoslaviji. Fašistične manfesiacije v Rimu Rim, 28. — Soprogo argentinskega diktatorja Perona, ki je včeraj ptispela v Rim, je sprejel tudi papež. Pred argentinskim poslaništvom so ob prihodu gospe Peron skupine neofaš;stov uprizorile manifestacijo in vzklikale fašizmu. Zbrale so se nato večje skupine delavcev, ki so odgovorili s petjem delavskih pesmi. Policija je aretirala 50 os. b De Gasperi je brzojavil Peronu, da je italijansko ljudstvo hvapžno za «d.plomatsko pomoč« Argentine Italiji. Turško-ameriška vojaška pogodba? Kairo, 28. (Tass) — Arabska obveščevalna agencija poroča iz Ankare, da tamkaj resno razprav’ ta jo o morebitnem turško ameriškem volaškem zavezništvu, ki naj bi tvorilo nekako popolnitev dogovora o ameriški finančni pomoči Turčiji. Monarhistična zarota v Italiji Milan, 28. (AFP) — Po vesteh časopisa «Milano-Sera» obstoja tajno g.b inje za ustanovitev «Ve! kc Savoje«, ki bi obsegala ozemlje doline Aosta in visoke Savoje. Na čelu gibanja je baje neki bivši kapetan italijanske vojske. Z voditelji gibanja imajo zveze italijanske monarhistične osebnosti v Lizboni. če bi se bile socialistična in komunistična stranka svoječasno združile. Ducios je tudi ostro obsojal tuje vmešavanje v francosko notranjo politiko. Kongres sta v posebnem govoru pozdravila poljski delegat Zgmbrow-ski in jugoslovanski delegat Milovan Djilas. Jugoslovanski delegat, ki je bil sprejet z vzklik; «Tito, Tito«. je predočil bubo proti ameriškemu imperializmu Ler dejal, da skuša mednarodna reakcija uničiti Organizacijo združenih narodov, dovoliti prej obnovo Nemčije in organizirati celo oborožene intervencije v nekaterih državah. Od ostalih zunanjih zastopnikov so govorili še italijanski delegat Veho Spano, Španka Dolores Ibarruri. Madžar Gero ;n za Posarje tajnik komunistične stranke Nikolaj. Velio Spano je poročal, da šteje italijanska komiuist.čna stranka 2,300.000 vpisanih članov. Poudaril je, da demekrščanska stranka pod vodstvom De. Gasperija vodi proti italijanski komunist.čni stranki odkrito gonja. Ibarruri je poudarila, da podpira Franca vsa mednarodna reakcija ter da ga vzdržujejo in podpihujejo imperialistični krog.. Pozvala je francoskega zastopnika pri Organizaciji Združenih narodov, naj stavi tamkaj predloge proti Francu. Madžarski delegat je omenil, da so zarotniki hoteli napraviti iz Madžarske trdnjavo zapadne reakcije proti Sovjetski zvezi ;n odstraniti komunistično stranko iz vlade. Izjave poljskega delegata Tajnik poljske delavske stranke in podp. edsednik parlamenta Zam-brotvski, ki se je udeležil kongresa francoske komunistične stranke, je izjavil dopisniku «France Prfs.se«, da je njegova stranka glavna sila poljske demokracije s svojim; 800 tisoč člani. Delavska straika ma v vladi yažna ministrstva, kakor podpredsedstvo, ministrstvo za osvobojen? pokrajine, zunanje ministrstvo, industrijo, trgovino, vzgojo in javno varnost. Zambrovvski je izjavil, da so od-nošaji med njegovo in socialistično stranko temeljijo na sporazumu sodelovanja in enotne akcije, ki so ga podpisali novembra 1946 pred volitvami. Od tedaj se je enotnost med njima še razvila. Glede Marshallovega načrta Je izjavil, da je popolnoma razumljiv poljski pristanek na mednarodno gospodarsko sodelovanje, ker je Poljska sklenila trgovinske pogodbe z ZSSR, Jugoslavijo, Švedsko in Angleško. Leta 1914 je bilo v caristični Rusiji vsega 12.000 javnih knjižnic s skupno 9. milijoni knjig, lem 1939 je bilo v ZSSR 240.000 knjižnic s 442 milijoni knjig. Leta 1938 je prišla v ZDA ena knjižnica na 20 000 prebivalcev, v Veliki Britaniji na 4300 in v ZSSR na 2190 prebivalcev. ni/, da bo podvzel zato potrebne korake pri Proprietg Control ZVU Reakcionarji pri tem svetu bi se torej radi polastili tudi te ljudske imovine, ker so pri svoji lakomnosti po naših prostorih pozabili, da so se jih fašisti z grožnjami polastili in jih tako rekoč s silo odvzeli upravičenemu lastniku, bivšemu «Svetoivanskemu konzumnemu dru-štvu«. To društvo so ustanovili že leta 1896 in je bilo redno registrirano 7. aprila 1896. pod številko 18857. V začetku je imelo to društvo 20 članov, njihovo število pa se je pozneje povzpelo nad sto. Namen tega društva je btla zgraditev Narodnega doma, ki je imel več prostorov ter dvorano za kulturne in telovadne nastope raznih slovenskih društev. V tem poslopju je bila tudi gostilna in stanovanjski prostori, katerih dohodki so služili za kritje stroškov za vzdrževanje poslopja. Ker pa niso dohodki zadoščali, je moral upravni odbor najeti posojila in zvišati deleže od 200 na 1000 kron. Tako se je izboljšal finančni položaj ter je konzumno društvo lahko dajalo zastonj na razpolago dvorano raznim slovenskim prosvetnim društvom, ko je po koncu prve svetovne vojne kulturno življenje zopet oživelo. Društvo je takrat redno delovalo, saj je imelo upravni in nadzorni odbor in redne občne zbore. V noči ad l. na 2. september 1921 so fašistične tolpe požgale sve-toivanski Narodni dom ter tako preprečile delovanje prosvetnim društvom. Da bi omogočili delovanje slovenskih prosvetnih društev, so člani konzumnega društva 12■ marca l92ij. sklenili obnoviti dvorano. V ta namen so najeli 100.000 lir posojila. Za kritje obresti in za amortizacijo posojila bi morali služiti dohodki gostilne, stanovanj in deloma tudi dvorane. Kakor hitro je bila dvorana zgrajena, je fašistična stranka s silo zasedla prostore, preprečila vsako slovensko kulturno delovanje in odvzela dnlUvu vse vire dohodkov. Fašistična stranka sploh ni hotela plačevati za zasedene prostore najemnine m društvo ni moglo zaradi pomanjkanja dohodkov niti plačevati obresti. Zato je dolg naraščal in društvo je bilo v nevarnosti, da pojde na dražbo. Zato so na rednem občnem zboru 9. oktobra 1933 sklenili, da prodajo poslop.e. Razni kupci so ponujali 1,00.000 lir pod pogojem, dn fašisti izpraznijo poslopje. Ker pa so oni to odbili, ni bilo poslopja mogoče prodati. Končno je posegla vmes fašistična stranka s predlogom, da kupi poslopje■ Z grožnjami proti članom odbora so prisilili društvo, da jim je prodal stavbo, ki so jo tedaj cenili z inventarjem na 1,00.000 lir, za borih 21.000 lir. Pogodba je bila sklenjena 6. k- 1981,. na sedežu pokrajinske fašistične zveze. Kmalu nato se je konzumno društvo razpustilo. To je v kratkem zgodovina prostorov krožka Škamperle, po katerem bi gospod.e iz conskega sveta tako radi stegnili svoje grabežljive Kulturni napredek v ZSSR Moskva, 28. (Tass) — Na zasedanju Vrhovnega sovjeta RSFR je Tatjana Zujeva, predsednica odbora za kulturno in vzgojno delovanje poročala o kulturnem napredku v državi. Kmečko ljudstvo se za knjige zelo i roke. S svojo krivično zahtevo se zanima. Ni vasi, ki ne bi imela kluba, čitalnice. Tipičen primer je vas Zajce vka pri V or o užu s 1500 prebivalci, ki ima ljudsko in srednjo šolo ter knjižnico. Kmetje prebije-je svoj prosti čas v knjižnici, na sestankih in v kinu. Novo delavsko mesto v Romuniji Bukarešta, 28. (Tanjug) — Na predlog romunske komunisUčne stranke in s pomočjo vlade je uprava državnih tivara v Hunedu sklenila zgraditi novo delavsko mesto, ki bo zgrajeno pj najmodernejših načelih na površini 640.000 kvadratnih metrov- Najprej bodo zgradili številne stanovanjske zgradbe, upravno poslopje in kulturni dom; kasneje še veliko knjižnico in šolo. Z deli bodo pričeli 1. julija letos. je conski svet postavil na isto stališče kot fašisti, ki so odvzeli našemu ljudstvu tudi te prostore, ki si jih je s požrtvovalnostjo in žrtvami zgradilo. Ti gospodje pa naj ne mislijo, da pojde tako gladko kot takrat, ker časi, ko so lahko delali z nami, kar se jim je zljubilo, so za vedno nehali. Svojo lastnino bomo branili ter ne bomo nikoli dopustili, da nas oropajo še teh prostorov, ki so nam jih fašisti z grožnjami in pod pritiskom iztrgali. Anglija pod vplivom dolarja Pariz, 28. — Na kongresu komunistične stranke v Strassburgu je danes govoril glavni tajn.k angleške komun štične stranke Pollit in izjavil, d.a čeprav grozi nad Anglijo vpliv dolarja, hočejo Angleži ostati svobodni in neodvisni. V nadaljnjih izvajanjih je napadel Bevjrovo zunanjo politiko. V SENCI DOLARJA dvigajo fašistični elementi v latinski Ameriki glavo in se zaganjajo v vedno jačji odpor demokratični h množic Rio de Janeiro, 28. (Tass) — List «A Noticia« komentira vesti glede tajne italijanske faš.stične «viadt» v Buenos Airesu in opozarja na vse aktivnejšo italijansko fašistično propagando v Braziliji. L.st poudarja, da se svobodno razširja v Rio de Janeiro in S. Paulo ita-l.janska fašistična revija, ki izhaja v Argentiniji. List objavlja reprodukcijo prve strani cmenjene revije, na kateri je velika slika Mussolinija z znanim napisom: «Ako poginem, maščujte me!». Razen tega piše list, da je brazilski parlament pred kratkim razpravljal o plača n ju bančnih depozitov osnim državam z vsemi obrestmi. «A Noticia« omenja tudi mašo v spomin Mussolinija. Razen tega so fašisti kupili v S. Paulo zemljiške, kje:- nameravajo postaviti Mussoliniju spernenik. Zadnje čase so fašisti postali v Braziliji nena-vedno drzni. Svetovni tisk poroča, da reakcionarji ZDA nadaljujejo z vzpodbujanjem faš!stičnih elementov v Južni Ameriki. Nekatere vplivne skupine, ki so povezane z (nteresi na ZDA in na katoliško cerkev, so pričele organizirati »protikomunistične zveae«. Iz Republike S, Do- mingo prihajajo vesti, da je vlada okrepila gonjo proti naprednim voditeljem, ki nasprotujejo diktaturi predsednika Trujilla. Trujillo je izjavil dopisniku mehikanskega lista «Hoy«, da je pripravljen pridružiti se vsakemu medameriškemu ukrepu za uničenje komunizma na za-padni polobli. «Daily Worker» javlja, da je policija v S. Domingu zaprla in mučila številne napredne voditelje so-c.alistične stranke in demokratične organizacije «Juventud», Prav tako preučujejo v Nikara-guj ukiepe proti naprednim organizacijam. V Kostariki je tudi ustanovljena fašistična organizacija »Partido Union anticomunlsta«, ki jo vodi Otilio Ulate, kandidat za predsednika republike in ki je tesno povezan z ameriško družbo United Fruit. Po vsej Južni Ameriki so zelo aktivni tudi frankistični Spanci. Prc-d kratkim sta prispela v Veničzuelo Francova vohuna Antonio Espinoza in Fernando Benet. Tudi v Mehiki so španski falan-gisti delavni posebno preko katoliških listov »El Excels!or» ‘n «No-vedades«, na Kubi pa vršijo propagando preko španskega poslaništva. PRIMORSKI DNEVNIK — 2 — 29. junija lMj; Nello še vedno v zaporu Tovar.š Nello Grifoni je odsedel 8 dni zapora zato, ker je baje zalil civilne poucaje, ko Jim je dejal, da drže za šoviniste, ker so mimo gledali kako pretepajo ljudi, ki so šli na gledališko predstavo. No, stvar pa se m končala pri tem. Tqv. Nello je še vedno v zaporu, čeprav je major Bayliss izdal ukaz za njegovo izpustitev. Višje oblasti, menda nekakšen CIC, pa sod.jo drugače. Zato mora ostati tov. Nello še dalje v zaporu na razpolago ttmu CIC-u. Tako se z en.m udarcem ubijeta dve muhi: fašisti bodo videli v tem bodrilo za svoje nadaljnje napade, nekaterim gospod:m nezaželen antifašist in bivši partizan Nello pa bi moral sedeti samo zata, ker je antifašist. Okrajna konlerenca SIAU Danes ob 9. uri zjutraj bo na škedenjskem plesišču važna o-krajna konferenca SIAU-je, na katero je vabljeno vse prebivalstvo. Govorila bosta tovariša Ferlan in Germek. Sprejem v Siov. dijaški dom v Trstu Jutri poteče rok za prošnje za sprejem v Slov. dijaški dom v Trstu. Kdor ne more plačati celotne vzdrževalnine, naj utemelji svojo prošnjo za znižanje in naj da potrditi, da navedeni podatki odgovarjajo resnici. Prošnjo naj viože letošnji in novi gojenci dijaškega doma. Posebej opozarjamo na to starše bodočih prvošolcev. Siovenska pomorsko-trnovska akademija v Semedeli (Koper) Jutri je zadnji dan za vpis v Slov. pomorsko-trgovsko akademijo v Semedeli. Pogoji za sprejem so naslednji: 1. spričevalo o uspešno dovršenem IV. raz. srednje šole; 2. zdravniški pregled (na Pomorski akademiji); 3. sprejemni izpit iz matematike in slovenščine (snov IV. raz. srednje šole) se bo vršil 7.! julija in 13. septembra t. 1. Dijaki lahko stanujejo pri za- j sehnikih ali v Dijaškem domu i akademije. Za sprejem v dijaški dom je treba nasloviti prošnjo! na upravo doma. Kdor ne more plačati celotne vzdrževalnine, naj navede tehtne vzroke in jih da potrditi, da odgovarjajo resnici. TRŽAŠKI DNEVNIK Kulturne naloge tržaškega visokošolca Referat na ustanovnem obenem zboru TVT V izvlečku objavljamo nekatere načelne misli, ki jih je iznesel tov. Stanič na ustanovnem občnem zboru Zveze tržaških visokošolcev v svojem referatu «0 nalogah slovenskega kulturnega krožka na univerzi*. Uvodoma je tov. Stanič ugotovil, da je vprašanje razvoja slovenske kulture pr: nas bistveno povezano z borbo slovenskega življa na tem ozemlju za dosego narodnostnih pravic, ki jih kljub doseženi zmagi nad fašizmom še ni izvojeval. Tudi na Primorskem je narodno-osvobo-dilna borba izobl-kovala nov lik slovenskega človeka, ki se je zavedel samega sebe, ki ve, kaj more doseči in zakaj se mora v bodočnosti še boriti. Z borbo za narodnost- DANAŠNJI SPORED Uliti KUOflUH M Nedelja, 29. junija Ob 12. otvoritev razstav. Razstava rokodelcev v ulici Leo, PD Tomažič. Razstava mladinskega delovanja v ul. Monfort ES. Razstava upodabljajoče umetnosti v kulturnem krožku Klajič, Dom pristaniških delavcev. Ob 7. na igrišču Ponziane tekmovanje letalskih modelov. Ob 8.30 izločilne tekme v nogometnem turnirju. Ob 9. start kolesarjev v dirki za praški festival izpred kavarne Fabris. Ob 9. finalne plavalne tekme za moške in ženske v Miljah. Ob 10. na trgu Unita start otvoritvene štafete festivala. Ob 10.30 prihod štafete na trg Goldoni. Ob 11. pričetek izločilnih tekem v košarki v pristanišču vodnih letal (Idroscalo civile). Ob 12. na Opčinah cilj kolesarske dirke. Ob 18. na Opčinah izločilne tekme slovenske dramske skupine. Ob 18. v KP Col izločilne tekme italijanske dramske skupine. Ob 19. mladinski ples na igrišču CRDA-e (ul. Fab-brica). Ponedeljek, 3). junija Ob 18. v ulici Sonnino drsalne tekme na koleščih. Ob 20. na igrišču USO nadaljevanje izločilnih tekem v košarki. Ob 20.30 v PD Poligrafico pričetek šahovskega turnirja. Ob 21. finale v rokoborbi na železničarskem igrišču. Ob 20. izločilne tekme italijanskih dramskih skupin v PD Škamperle. Policaji-tatovi obsojeni na 8-10 let F/ZKULTURA Današnji spored izločilnih tekem za praški festival Nogomet. Opensko igrišče: ob 0.45 uri Sv. Vid-Sv. Križ; ob 8. ur: Opčine-Prosek; ob 11.30 Sv. Jakob-Juventina. Na igrišču v Hrvatinih Milje-Hrvatini. V torek 1. julija 1947 pa bosta odigrani tekmi: FD M AROCCO-Arzenal in Skedenj-CRDA. Kolesarstvo: ob 9. uri start .z- pred kavarne Fabris. Cilj ob 12. uri na Opčinah. Košarka: Na igrišču v tldroscalo ciuiie*.• Moški: ob 10. uri Tomažič K-Barkovlje; ob 12. uri Sv. Vid-Sv. Alojzij; ob 14. uri Arzenal-Skorklja; ob 16. uri Skoljet-Dijaki; ob 17. uri Opčine-Sv. Marko. Col je bil izžreban v semifir.ale. Zenske: ob 11. uri Tomažič-Rinaldi; ob 13. uri Col-Skorklja; ob 15. uri FLENT- DSZ. Redivo je bil izžreban v se- mifinale. Tekme letalskih modelov: Na igrišču Pomigne s pričetkom ob 6.30 zjutraj. Plavanje: Finalne tekme v plavanju bodo v Miljah. Parnik bo odplul ob 7.45 zjutraj od obale v bližini trga Unitši. Današnji nogometni spored ZDTV Pokrajinsko prvenstvo: V Trstu na igrišču Ponziane ob 9. uri Ga-slini-Koper; ob 14. uri Skedenj-Krtnin. V Pulju ob 16. uri Pulj-Raša. V Gradiški ob 17. uri Giadi-ška-Montebello. Na mirenskem igrišču ob 17. uri Gorica-Izola. Na Reki ob 17. uri Torpedo-Tovarna strojev. V Ronkuh ob 18. uri Ron-ke-Tržič. Finale okrožnega prvenstva: Na igrišču Ponziane ob 10.30 Magda-lena-Alma Vivoda. V Ankaranu ob 16.30 Rdeča zvezdaPrimorje P. Na Opčinah ob 18.15 Rojan-Co- stalunga. Pokal iVatovec Zvestn: Na igrišču v Zavljah: ob 9. uri OMMSA-Skedenj B; ob 10.15 Kraljič- Vesna; ob 15.30 Col-Bolniška blagajna; ob 16.45 Sv. Marko-Opčine; ob 18. uri Tiskarji-Primorje D; ob 19.15 Zavlje-Acegat. Opensko igrišč > ob 14.30 Kozman-Nabrežina; ob 15.45 Greta-Tovarna strojev B; ob 17. uri Rojan B-Skorklja. Odbojka: Na Opčinah ob 9.30 Opčine-DSZ. Igrišče Skednja ob 9. uri Tiskarji-Sv. Ivan. Igrišče DSZ ob 9. uri Kolonja-Skedenj. Epuracijska komisija poziva vsakogar, ki ve za kakšen zadržek proti ponovnemu sprejemu v službo progovnega čuvaja Matteo Agni, naj/to pismeno in podpisan polnim imenom sporoči v teku sedmih dni po tej objavi ura du komisije, ul. del Coroneo 16. ne pravice pa je doslej le segiel po kulturi, ker si je osvojiti ne more, dokler mu to onemogočajo sile, ki bi ga rade obdržale na istem položaju. kot je bil, in hočejo, da bi bil še vedno narodnostno brezpraven in socialno zatiran. Cankar je napisal, da pomeni vsak korak v svobodo, korak naprej v kulturo. Čeprav so naši ljudje segli po kulturi, so vendar potegnili jasno črto med odnosom tukajšnje slovenske inteligence do ljudskih množic včeraj in odnosom, ki ga je treba poglabljati danes. Do včeraj je bila kultura last peščice ljudi, ki so izrabljali pridobitve znanosti in umetnosti za izkoriščanje ljudskih množic in njih duhovno zasužnje-nje in je pomenila samo sistem prijemov za fizično in moralno utrjevanje njihove oblasti nad svetom, nad ljudmi .n nad zemeljskim bogastvom. Danes pa mora postati kultura last najširših ljudskih množic. Delovnemu ljudstvu mora biti pristopna vsa zakladnica znanosti •n umetnosti. Ustvarjati in graditi mora na pridobitvah narodno-osvo-bodilne borbe in rasti iz ljudskih množ c ter ne sme biti sama sebi r.amen. Ce hoče naše slovensko razumništvo živeti z narodom in dejansko delati za njegove koristi, mora razumeti ta razvojni proces kulture in poseg malega človeka po njej. To je osnova, iz katere mora začeti graditi slovensk, visokošolec in razvijati svojo aktivnost v kulturnem krožku. Predvsem bo moral naš kulturni krožek poskrbeti zato. da se odstranijo nasprotja med ročnim in umskim delom, da se bo na tržaški univerz, vzgojil nov kader ljudi, ki bo skrbel za nenehno dviganje izobrazbe in kulture in dajal od tega svojega znanja tudi našim delovnim množicam. S tem bo izpolnil svoje kulturno poslanstvo. Poleg tega pa bo moral voditi odločno borbo za demokratizac.jo naše univerze in na pridobitvah narodnoosvobodilne borbe ustvarjati in preoblikovati zlasti v visokošolcih novo miselnost, ustvarit, novega človeka, ki bo služil napredku. Nujno je, da ustvarimo novo iz-obraženstvo, ki bo sposobno braniti interese ljudskih množic v proizvodnji in ki bo skupno z njim vodilo borbo za demokratizacijo življenja v STO-ju. Kajti le tako, če bomo imeli nove tehnike, nove zdravnike, profesorje, nove vodje naše industrije, ki se bodo zavedali, da so izšli iz ljudstva in da morajo ljudstvu koristiti, bodo ustvarjeni pogoj za gospodarski, kulturni in pol tični razvoj STO-ja. Tržaški visokošolci bomo zlasti poskrbeli za to, da bomo pridobili čim več strokovnega znanja in se borili za našo kulturo na tržaški univerzi. Pomagali pa bomo ustvarjati tudi slovensko ljudsko univerzo in bomo sodelovali v slovenskem tisku. Ustanovili bomo literarni krožek, svoj orkester, skratka storili bomo vse, da bomo dali našemu ljudstvu čim več. Dajali bomo kot človek svojemu sočloveku. kot ljudje, ki so na čelu ljudskega gibanja in stremljenja po človeka vrednem življenju. To je poslanstvo, ki ga nalaga slovensko ljudstvo našemu krožku. Poziv OOSS Javnosti Osredni odbor za sindikalni sporazum poziva vse politične skupine. kulturne krožke, športna društva, naj pomagajo brivcem in frizerjem v borbi za njihove mezdne zahteve. Zato naj dajo zgoraj navedena društva med stavko uslužbencem te stroke svoje lokale na razpolago, tako da bodo lahko izvrševali svoj poklic ves čas stavke od ponedeljka so. t. m. dalje. Izidi sindikalnih volitev z dne 28. junija pri tvrdki Giacomelli — delegati; ES 9. DZ 0. Včeraj zjutraj Je spregovoril tožilec dr. Marcucci. V svojem govoru je poudaril, da so obtoženci dejansko ukradli sladkor, zato so smešne trditve branilcev, ki so skušali dokazati, da so bili obtoženci prisiljeni podpisati zapisnike na policiji. Omenil je, da so obtoženci ukradli 160 vreč sladkorja, ki so si jih razdelili med seboj s civilisti, ki so tudi sodelovali ž njimi. Pozval je sodišče, naj spozna odtožence za krive in naj jih obsodi, ker so kradli sladkor UNRRA-i. Po kratkem odmoru , je začel govoriti predsednik sodišča polkovnik Keef, ki je isto tako poudaril, da izjave obrambe, ki je skušala dokazati, da so obtožence s pretepavanjem na policiji prisilili k priznanju, ne morejo sodišča prepričati. Sama obtoženca Roni in Pinti sta se obtožila, ker sta med razpravo lagala in zapadla v protislovja. Za prave krivce je sodišče spoznalo Marina, Svcrza Kcslovicha, Mohnarija, Pintija in Ronija. Catalar.o, Sala in Amerio pa so obdolženi, da so skrivali ukradeno blago. Predsednik sodišča je tudi zavrnil obrambo advokata Ia-cuzzia, ki je skušal dokazati, da je Pinti duševno omejen m je zato Pintija spoznal za krivega. Po govoru predsednika sodišča so spregovorili še advokati, nakar je sodišče izreklo sledečo sodbo: Pinti, civilist, 10 let in 15.000 lir globe: Marini, član civilne policije, 10 let in 15.000 lir globe; Roni, Sverz in Coslovich, vsi trije člani civilne policije, 8 let in 15-000 lir globe; Molinari, železničar, 6 let in 10.000 lir globe; železničarji Sala, Amerio in Catalan pa j mesece pogojnega zapora. Trije obtoženci Fabris, Družina m Politano pa so bili med razpravo izpuščeni na svobodo. ker jih Je sodišče spoznalo za nedolžne. Tako je končala razprava proti policistom, železničarjem in civilistom, k. so bili zapleteni v tatvino sladkorja. Na žalost pa n.so prisotni glavni krivci, ki bi za svoje delo zaslužili še mnogo ostrejšo kazen. Radovedni smo, kdaj bodo ti glavni krivci prišli na zatožno klop! KRONIKA KOLEDAR Laurinijeva zadeva Š3 vedno nejasna Inšpektor R:cat« je tudi včeraj dopoldne nadaljeval z izpraševanjem morilca iz garaže na trgu Ospedale. Laurini je takrat priznal, da je sam izmislil in izvršil umor tovariša Farine, ter da njegov rojak | Pariš Valentino ni niti sodeloval, niti nagovarjal njega k zločinu. Laurini pripoveduje sedaj, da je štiri dni pred umor.m izvedel, da je imel umorjeni Farina v neki omari v garaži večjo svoto denarja, ki naj bi mu služila za poroko- Zato je sklenil, da se bo polastil tega denarja in z njim začel novo življenje. Morilec je izjavil dobesedno: : vanskem svetu. 14.15. Zgod Amerike. 14.27. Citanje sp® „ 16.30. Otroška oddaja. lT.00.43j za nedeljo popoldan. 18.15. F° ^ no predavanje. 18.30. Plesna .. 19.00. Pester spored slovenski smi. 19.45. Napoved časa in čila. 20.00. Zasebna poročila-Simfonična glasba. 22.00. bjjj ura — Izvajajo člani S.N.G- IVI A L 1 O G L Ajj j V SVRHO ŽENITVE želim znat: ubogo, pošteno in 28-letno dekle. Pismene p°nud oglasni oddelek pod šifro Cirkus Togni Trsi, ulica Rossetti vogal ul. A. Lamatmora Danes 2 predstavi ob 16 uri in ob 21 uri Predprodaja vstopnic pri blagajni cirkusa od 11-12.30 in od 15. ure dalje ter pri osrednji blagajni v GALERIJI PROTTI 2 - Tel. 85-47. Kino »Prosvetni dom" V NABREŽINI predvaja DANES in JUTRI ob 21. zanimiv in toliko pričakovani film Tarzanov sin Ha OBROKE KROŽNIKI — KOZARCI -LONCI - JEDILNI PRIBOR „BALCOR“ TRST, Borzni trg št. 11-11 nad. Ob priliki 25 obletnice poroke MARIJE in JOSIPA CANCIAN1 jima hčerke LAURA, LEO-NILDA in ANITA čestitajo in jima želijo še mnogo srečnih let. z vzmetmi in volnenimi ži®3 za 48.000 lir, drugo spalni®0 ^ suzno s štiridelno omaro ter hinjsko pohištvo (miza z m*r } nato ploščo), zastore, perni ^ jedilnico z divanom zaradi si prodam. , TRST, ul. Raffaello Sanzio Odg. urednik DUŠAN HREŠČAK Tisk Stabillmento Tip. Triestino Dr. 6 A ETA. zobozdr Izdeluje proteze v jeklu, zlstli9rs*' čuku in plastiki. Največ)0 jB (^ cija. Sprejema od 10. do 0,]t1 13. do 19. (Govori s>°v ^ TRST, ul. Torre BUnc« (vogal ul. Carducci) OBVARUJE IN DAJE SIJAJ VAŠEMU OBUVALU Šivalni stroj „SINGER" zajamčeno dober, za lir 10.000, dru gi z okroglim čolničkom s pohištvom prodam. Skladišče COSLOVICH, TRST, ul. Manzoni 4. Travnik oboi 12.000 im. prodam pri DOMJU. Informacije SANCIN, Skedenj 517. Borove in hrastove čoke kupuje tvrdka MIHELIN, TRST, ulica Valdirivo št. 22, Tel. 25-710. Ob tretji obletnici smrti se potrti spominjamo našeg8 ljubljenega brata FRANCA PODBRSČKA in njegove 23-letne hčerke MIlENKE kj so ju nacifašistični banditi na zverinski način muči'1 in ustrelili v Kanalu ob Soči 30. junija 1944, Kanal. Trst, Novo mesto 29. 6. 1947. Žalujoči: Anton in Ivan, b'ata, Jožefa vdova Virt, sestra, lD ostalo sorodstvo. KINO NA OPČINAH OGLJE v vrečah od 50 kg lahko naročite po TELEFONU št. 25-710. Vipavska vinarska zadruga = podružnica v Solkanu ima vedno v zalogi pristna vipavska in briška vina, vermut in marsalo. OBIŠČITE NAS! Teden dni popiisl I1* za vse poletne čevlje v llf 0 poletne čevlje v llf ' ® TRGOVINI ČEVLJEV GEO AL.DJZ _Trst - Trg Tra i Rivi 2 - Rojan. Ljudska v Trstu obvešča svoje odjemalce prosvetna društva, knjižnice itd., da ima svoje skladišče v UL. COMMERCIALE št. 34, kjer je velika Izbira knllt« popust nudimo od 30. junija do 5. julija na vse kuhinjske potrebščine, aluminijaste in emajlirane, pleksiglas, steklenino in druge predmete IMAMO TUDI VELIKO ZALOGO: zdravstvenih predmetov, raznih vrst pip, delavskega orodja, orodja za obrtnike, okovja za pohištvo, železnine, pocinkane in črne žice, pocinkane pločevine, cina, vzmeti za postelje, itd. 1NTRA d. Z 0. j. Trst, ul. Roma 22, tel. 8543 V v ISCEM LOKAL ZA BUFFET ALI VINOTOČ brez obrtnega dovoljenja, po možnosti v centru mesta Ponudniki naj javijo svoj naslov na upravo «Prim. dnevnika* št. «15» Ponavljamo, da si brez razlike vsi: DELAVCI. OBRTNIKI IN NAMEŠČENCI morete nabaviti ČEVLJE vseh vrst v TRGOVINI CEVLTEV P\RC H I TRST - ul. Capr.n 16 (vogal ul. Guardia) in sicer PO ZNATNO ZNIZANIH CENAH brez nakaznic. VAZNO/ Ker so cene zelo nizke in skoraj tovarniške, na obroke ne prodajamo. predvaja v NEDELJO ob 16. in v PONEDELJEK ob H-zanimiv amerikanski f’lm NIHČE NE BO UBEZAl i jgft Strahotne žaloigre, ki jih je povzročil nacizem med jjg. nimi pristaši. Nečloveška grozodejstva iz resničnega n ja, povzeta po izpovedbah prič na niirnberškein P,oCeSi*(jv4 (...kaznovani bodo na mestu, kjer so umirale nr žrtve... Iz potsdamskega dogovora). OGLEJTE SI GA! OGLEJTE Sl . MESTNO PODJETJE M.L.O. POSTOJNA Urarma in precizna metiam Strokovna delavn.ca za precizno mehaniko. — P°Pr*ro*jeV nje ur in uralskih predmetov, računskih, šivalnih *’ in radijskih aparatov. — Prevzemamo naroč«v. redno čiščenje in vzdrževanje vseh pisarniških ^ Zadnji dnevi velike razprodaje krzna krasnih modelov pri krznarstvu ZILIOTTO ul. Trento II TRST Telef. 29374 KRČMARJI GOSTILNIČARJI ISTRSKA VINA odlične kakovosti po zmernih cenah pri Orlando Bruno e Comp. UVOZ ter IZVOZ VINA in LIKERJEV PISARNA S. ANASTASIO 16. tel 8836 — Skladišče ižarna Sv. Sobota — ul. Geppa tel. 6406. OBIŠČITE NAS! Kdo prodaja najbolj poceni galico in žveplo, kose, leseno posodo, semena i. t. d.? Kmetijska nabavna in prodajna zadmO3 z. z o. j. n 19 Trst - ul. Vflercadan'* 4 - lelef. •*sSl GOSPODARJI IN GOSPODINJE PREPRIČAJ^ UL. G. VASARI 10 UL. G. VASARI 10 TRGOVINA ČEVLJEV TREVISAN Velika izbira vseh vrst LETNIH ČEVLJEV in SANDAL za vsakogar po najugodnejših cenah. UL. G. VASARI 10 UL. G. VASARI 10 RADIISKE APAIIMI prodala na mesečne obroke od velika 2000 lir dalje IZBIRA Ruggero U KORZO GARIBALDI 8, TEL. 93 700 mm UVOZNI IN IZVOZNI ZA z o. j. TRST UL. CICERONE 8 TELEFON 56-88 - 29-306 - 80 00 Trgujemo na debelo z vsakovrsln m VOD 51