Poltulua plstena « gotovini? Leto XVm., št. 17 Lfubl]aita, četftrfc tt januarja 1937 Cena t Din upravmstvo; i_,juoijana, Knatljeva uUca b — Telefon št. 3122, 8123, 3124, 3125, 3126. tnseratm oddelek: Ljubljana, Selen-burgova al 8 - Tel 1392, 3492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica St. 11 — Telefon St. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ul. št. 2 Telefon St. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: LJubljana št. 11.842. Praga Clslo 78.180, Wien št. 105.241. Izhaja vsak f»«n razen ponedeljKa. Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za Inozemstvo Din 40.— Uredništvo: LJubljana, Knafljeva ulica 5, Telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11, Telefon št. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. L Telefon št. 65. Rokopisi se ne vračajo. Anglija in Irska Po londonskih vesteh je kočljivo vprašanje angleško-irskih odnošajev zopet enkrat stopilo v novo fazo, katere zunanji znak je bil sestanek irskega predsednika de Valere z angleškim domi-nionskim ministrom Macdonaldom. Ako svet ne bi bil tako poln napetosti in večjih senzacij, bi ta dogodek brez dvoma zbudil neprimeroma večjo pozornost, kakor pa jo je sedaj. Po ureditvi odnošajev z Egiptom tvori irsko vprašanje gotovo eno najbolj kočljivih točk na spisku aktualnih zadev britanskega imperija. O uspehu sestanka med Macdonaldom in" de Valero ni znano ničesar gotovega. Malo je verjetno, da bi bil dosežen že konkreten sporazum o rešitvi starega medsebojnega spora, ki se je še pred kratkim znova zaostril z znanim sklepom irskega parlamenta o brisanju pravic angleškega kralja v vseh notranjih zadevah Irske. Vsekakor pa pomeni že dejstvo, da je sploh prišlo do sestanka, važen korak k olajšanju in obenem dokazuje, da si na obeh straneh želijo razčiščenja. Za angleško stremljenje po definitiv-ni ureditvi odnošajev z Irsko so poleg ozirov na ostale dominione merodajni zlasti razlogi državne obrambe. To se jasno vidi tudi iz pisanja angleških listov. Ker so enaki razlogi povzročili, da so se lani hitro in uspešno zaključila pogajanja z Egiptom, gledajo mnogi z optimizmom tudi na razvoj odnošajev med Anglijo in Irsko. Na sporazum pritiskajo zlasti angleški vojaški krogi, katerih vpliv na angleško politiko narašča enakomerno z naraščanjem mednarodne napetosti v Evropi. Za vojaške kroge je irski problem mnogo bolj problem narodne obrambe, kakor pa problem ustavnega značaja. Ob svečanostih kronanja angleškega kralja se bo v maju sestala v Londonu tudi" britanska imperialna konferenca. Glavna točka dnevnega reda je razprava o skupni obrambi imperija in o enotnosti zunanje politike. Angleška vlada ne bi rada, da bi bila imperialna konferenca obtežena s še nerešenim sporom Irske. Tudi ta moment jo sili, da pride z irsko vlado čimprej na čisto. Kolika je pripravljenost za sporazum na irski strani, je težko reči. Vsekakor pa gledajo tudi odgovorni irski državniki z veliko skrbjo na naraščanje mednarodne napetosti, ker bi v morebitnem viharju zaradi svoje geografske lege tudi Irska ne mogla ostati ob strani. Vsaka nevarnost, ki preti Angliji, preti tudi Irski. Njen položaj je v tem pogledu zelo podoben položaju Egipta, ki se je med italijansko-abesinsko vojno jasno zavedel, kake opasnosti mu morejo pretiti, in se je sredi največje sredozemske napetosti odločil za defini-tivni sporazum z Veliko Britanijo. V angleških listih in revijah izhajajo že leto dni članki odličnih vojaških strokovnjakov, ki dokazujejo, kako veliko nevarnost predstavlja za bodočo obrambo angleškega in irskega otoka nagli razvoj modernih bojnih sredstev, zlasti letalstva. Razvoj letalstva je postavil na glavo domala vse dosedanje strateške račune angleških vojaških krogov, ki so bili še do nedavna navajeni presojati obrambno sposobnost svoje domovine samo po sili britanske mornarice. Tem argumentom se tudi irski strokovnjaki ne morejo upirati, marveč morajo priznati, da bi se ne mogli proti nikomur uspešno braniti, ako bi bili navezani sami na sebe. Pri takem položaju se res ne zdi pretiran optimizem, da bo irsko vprašanje končno že enkrat odstavljeno z dnevnega reda imperijskih problemov. Seveda pa bodo težkoče še velike in bo treba na obeh straneh skrajne uvidevnosti, da se bodo odstranile. Najtežja bo rešitev ulstrskega problema, ker vztrajajo Irci na svoji stari zahtevi, da mora Tr-ska obsegati ves otok, dočim se severna, pretežno angleška pokrajina Ulster enako trdovratno upira združitvi z Irsko. Ulstrsko vprašanje tvori zato jedro spora. Ako bo dosežen sporazum o njem, potem drugih spornih zadev najbrž ne bo težko rešiti. Stavka v belgijskih rudnikih končana Bruselj, 20. jan. br. V belgijskih rudnikih je pred tremi dnevi izbruhnila stavka. Rudarji so zahtevali zboljšanje delovnih pogojev, skrajšanje delovnega časa in povišanja mezd. Sprva je kazalo da se bodo pogajanja, ki so se na željo vlade takoj pričela, razbila, danes pa je vendarle prišlo do sporazuma. Po uradnem komunikeju je bil dosežen sporazum, da se delovni čas v belgijskih rudnikih določi na 7 in pol ure. Mezde se povišajo za 10 odstotkov, glede ostalih manj važnih spornih vprašanj pa se bodo pogajanja nadaljevala. Rudarji so popoldne zopet odšli na delo. Vlada se je obenem zavezala da bo skrbela za to, da se bodo nameščali predvsem domači rudarji in še le vpomanjkanju teh inozemci. Prebivalstvo Italije Rim. 20. januarja, br. Po uradni statistiki je imela Italija 1- januarja 1937 43,286.325 prebivalcev. EDENOVE ne bo nikdar dopustila, da bi bila Evropa postavljena pred izbiro med desničarsko ali levičarsko diktaturo London, 20. januarja, d. Po božičnih počitnicah se je včeraj zopet sestala spodnja zbornica. Več interpelacij iz vrst opozicije je dalo vladi povod za več važnih izjav. Govoril je tudi zunanji minister Eden, ki je poudaril v začetku svojih izvajanj zadovoljstvo zaradi velikega zanimanja, ki ga kaže prebivalstvo Velike Britanije in mnogih drugih dežel za ohranitev miru, ter izrazil obžalovanje zaradi pomanjkanja odkritosrčnosti v mednarodnih odnošajih, kar ovira, da se svetovno mnenje ne more uveljaviti v polni meri. To obžaluje angleška vlada tem bolj, ker je prepričana, da je miroljubnost vseh narodov sveta tako silna, da bi bile nevarnosti za mir v veliki meri izločene, če bi bile odstranjene vse ovire za svobodo odnošajev in besede. L. 1937 bo leto izredno težavnih mednarodnih vprašanj pa tudi ugodnih mednarodnih zadev. Vsak mesec, ki bo pridobljen za mir, bo treba zapisati v aktivni saldo, Anglija za nevmešavanje in nedotakljivost Španije Eden se je bavil nato s španskim problemom in je med drugim izjavil: Mednarodni položaj Španije spada sedaj med prva mednarodna vprašanja, čeprav se tamkaj nadaljujejo boji, ki ogrožajo tudi ostalo Evropo, upamo, da se bo ta nevarnost omejila in odstranila. Velika Britanija je proti vsakemu vmešavanju v to državljansko vojno. Prepričan sein, da odobravate to vsi. Ves potek španske zgodovine dokazuje, da je španski narod ponosen in da se nikoli ni hotel mešati v tuje zadeve. Zato bi težko prenašal, če bi hotele tuje države ppsegati v njegove notranje stvari. Angleška vlada s stališča svojih interesov ne želi, da bi imela Španija partizansko vlado, torej niti desničarsko niti levičarsko. Prepušča Špancem, da sami urede boj svojih naziranj. Odločitev o režimski obliki v Španiji je v rokah španskega naroda samega. Zato je angleška vlada tudi nadalje proti vsakemu poseganju v špansko državljansko vojno. V an-gieško-italijanskem sporazumu ni nobene besede, ki bi podeljevala kakršnikoli tuji sili pravico za intervencijo v Španiji. Notranji spori Španije ne smejo prekoračiti njenih mej, treba je spoštovati politično neodvisnost in teritorialno nedotakljivost te dežele. Prostovoljski problem Odkar je predsednik francoske vlade* Blum dal pobudo za nevmešavanje v Španiji, so se vse struje angleškega javnega mnenja izjavile za načelo nevmešavanja. Kritike, ki smo jih čuli v javnosti, so veljale samo obsegu nevmešavanja. Nastale so zaradi bojazni, da nameravani ukrepi ne bodo zadoščali in da vse prizadete države teh ukrepov ne bodo dosledno izvedle. Glede prostovoljcev je Velika Britanija storila vse, da prepreči njihov odhod v Španijo, in sicer mnogo prej kakor druge vlade. Francoski zakon glede prepovedi zbiranja prostovoljcev je olajšal vsem drugim vladam to nalogo. Sklep angleške vlade, s katerim prepoveduje odhod prostovoljcev v Španijo, je našel najboljšo utemeljitev v kasnejši okolnosti, da skušajo tuji agenti najeti za Španijo zlasti mlade pilote in druge izvežbane specialiste. Londonska vlada bo znala izvesti svojo prepoved z vso odločnostjo in upa, da se bodo tudi druge države ravnale po njenem zgledu. Vprašanje Maroka je povzročilo veliko razburjenost v vsem diplomatskem svetu, vendar pa je znan izid uradne preiskave, ki sta jo izvedli francoska in angleška vlada in ki je v dobri meri omilila mednarodno napetost. Angleška vlada spremlja še naprej z največjo pozornostjo razvoj tega vprašanja, ki je zanjo važen zlasti zaradi zemljepisne bližine Maroka in Gibraltarja. Džentlmenski sporazum Angleško-italijanski sredozemski džentle-menski sporazum je pospešil pomirjenje in razjasnitev političnega ozračja v Evropi. Vse sredozemske države, Francija, Turčija, Jugoslavija, Grčija in Egipt so odobrile v tem pogledu stališče Anglije. Demokracija je zdravilo proti komunizmu Kar se tiče splošnega mednarodnega položaja, se angleška vlada trudi, da bi se uredila vsa nerešena vprašanja in dosegel sporazum, ki bi Evropi vrnil blagostanje. Potrebno je, da vse države zmanjšajo svoje izdatke za oboroževanje. Uvesti je treba tudi nove metode za gospodarsko sodelovanje, da bi se zboljšali pogoji za razvoj. Gospodarsko sodelovanje in politično pomirjenje morata nastopiti istočasno. Anglija ne bo nikdar pristala na to, da bi bila Evropa postavljena pred izbiro med desničarsko ali levičarsko diktaturo. Anglija ne bo nikdar dopustila, da bi demokratske države postale žarišča komunizma in njegove propagande. Demokracija je zdravilo proti komunizmu. Anglija nikakor ni zadovoljna, ker se Evropa deli po političnih ideologijah. Nasvet Nemčiji Glavno vprašanje Evrope je bodočnost Nemčije in vloga, ki jo mora Nemčija igrati v Evropi. To je narod 65 milijonov ljudi, ki sedaj previsoko dviga raso in nacionalizem. Svet se vprašuje, kam lahko privedejo te doktrine Nemčijo. Vsa Evropa išče sedaj resno odgovor na to vprašanje, ker ne želi iti po poti negotove bodočnosti zaradi borbe med raznimi ideologijami. Ta borba bi zasekala Evropi rane, ki jih ne bi moglo preboleti več generacij. Nemčija mora sama odločati o svoji usodi, vendar pa se mora zavedati odgovornosti napram vsej Evropi. Ce se odloči za sodelovanje z Evropo, ne bo v Angliji nikogar, ki se te odločitve ne bi veselil in ki ji ne bi pri tem pomagal z vsem srcem. Svet se ne more ozdraviti z raznimi pakti, z govori ali pa velikimi besedami o miru. Povsod se mora uveljaviti dobra volja, odklanjati se morajo načela nacionalističnega ekskluzivizma in sprejeti načela sodelovanja. To sodelovanje bo moglo podpreti mednarodni organizem, ki naj rešuje vse mednarodne spore po vzorih Društva narodov, ki hoče koristiti napredku vseh in pobijati neprijateljstvo proti vsakomur. Mi nimamo druge želje, kakod da sodelujemo z vsemi brez izjeme. gajanjih z Rimom posebno vztrajala na tem, da se točno poudari omenjeno stališče. Razočaranje v Rimu Rim, 20. januarja, o. Edenov govor so današnji listi objavili v daljših izvlečkih, vendar ga doslej še nihče ni komentiral. Politični krogi sodijo, da je Eden govoril v spodnji zbornici pod neposrednim vtisom Drummondovih sporočil in da je treba za- radi tega ves njegov govor smatrati kot odgovor na rims&e pobude, ki pa je skrajno negativen. Koristna osnova za razgovor v ženevi ženeva, 20. januarja AA. Govor britanskega zunanjega ministra Edena v spodnji zbornici je zbudil v ženevskih krogih zelo ugoden vtis. Mislijo, da bo ta govor služil za koristno osnovo razgovorom med devetimi zunanjimi ministri, ki bodo sodelovali na zasedanju sveta DN. Edenov odhod v ženevo London, 20. januarja. AA- Ob 11. Je odpotoval zunanji minister Eden v Ženevo Ž njim potuje tudi čilski poslanik Edwards» Važna postojanka pred Madridom padla Republikanci so zavzeli Angeljski hrib, odkoder so nacionalisti obstreljevali središče Madrida Debata Po Edenu je povzel besedo vodja delavske stranke Attlee, ki se je v imenu svoje stranke pridružil njegovim besedam o sodelovanju med narodi, glede španskih dogodkov pa je izrazil nekaj svojih pripomb. Tako je poudaril, da britanska vlada enako postopa z uporniško vlado kakor z va-lencijsko vlado, ki je vendar edina zakonita španska vlada. Vojaki iz Italije in Nemčije, ki jih pošiljajo na pomoč vojski generala Franca, niso prostovoljci. Po njegovi sodbi ni dvoma da se v španskem Maroku nahajajo precejšnje tuje sile. Anglija je doživela, da so Italijani po podpisu britansko-italijanskega sredozemskega sporazuma izkrcali v Cadizu tisoč vojakov. Potrebna je odločna p-Jštika nasproti desničarskim vladam. Cas je da izpremeni Anglija svoje zadržanje in spozna, da je takšna politika nevmešavanja iluzija. Morali bi pustiti zakoniti španski vladi pravico, da si pridobi orožje za svojo obrambo. V imenu liberalcev je zahteval Arcibal Sinclair, naj Velika Britanija odkrito izjavi Hitlerju in Mussoliniju, da je britanske potrpežljivosti konec. Konservativni poslanec Crosslee je izjavil, da je treba imeti pred očmi, da tudi vladne čete ubijajo ujetnike, če že očitajo generalu Francu, da njegove čete ubijajo ujetnike in talce. Po njegovem je sedaj v Sevilli in Cadizu okoli 10.000 Nemcev, Italijanov pa za svojega potovanja po Španiji ni videl. Na vladni strani je videl prostovoljce vseh narodov, v prvi vrsti iz Rusije. Nemčija želi dobiti plačilo za svojo intervencijo, vendar ne verjamem, da bi za to zahtevala kolonije, temveč surovine. Nato je vodja neodvisne delavske stranke Maxton v imenu zedinjene fronte levičarskih strank izjavil, da odobrava vladno politiko v toliko, v kolikor ji je namen čim prej končati sedanjo vojno, je pa proti izo-gibalni taktiki, katere rezultat je podaljševanje vojne, namesto da bi jo skrajšala. Zakoniti španski vladi je treba priznati vse pravice, ki so priznane vsem vladam, če so zakonito prišle na krmilo. Odgovor lorda Cranborna Lord Cranborn, državni podtajnik v zunanjem ministrstvu, je izjavil v imenu vlade, da je Velika Britanija s sklenitvijo britansko-italijanskega sredozemskega dogovora dokazala, da temelji njena politika na strpnosti Predsednik francoske vlade Blum je zavzel zadnje mesece popolnoma pravilno stališče. Mnenju, ki ga je izrekel v soboto, se popolnoma pridružuje. Politikh britanske vlade je doživela odobravanje vse Velike Britanije. Pustiti je treba Španiji, da same odloči o svoji bodočnosti. Odmev v tisku Listi so v glavnem ugodno sprejeli včerajšnji Edenov govor v epodnji zbornici. > Tirne?« pravijo, da politika, ki jo je orisal Eden, ni samo politika britanske vlade, temveč vsega britanskega naroda. Edini britanski interes je ta, da se vojna čim prej konča in da se ohrani politična in teritorialna neodvisnost Španije. »Manchester Guardian« piše: Munsolini trdi, da bo interveniral, kakor hitro bi se pojavila na španskih tleh kakšna sovjetska vlada, ki bi ogrožala status quo na Sredozemskem morju, zajamčen z britan-sko-italijanskim dogovorom. Uvedba režima v Španiji, podobnega sovjetskemu se ne bi tikala omenjenega dogovora. Ni vprašanje, ali bo del Španije ali španskih posesti uvedel takšno ali drugačno vlado, temveč le to, ali bo ostal pod špansko suverenostjo. Hipoteza o kakršnikoli iz-premembi te suverenosti je popolnoma izključena iz italijansko-britanske deklaracije. Britanska vlada je pri svojih po- Pariz, 20. januarja, br. Iz Madrida prihajajo poročila o važni zmagi vladnih čet. Po silno srditih borbah so vladne čete zavzele tako zvani »AngieJjski hrib«, Gero de los Angeles ter ujeli pri tem okrog SOD nacionalistov, zaplenile dva topa. šest strojnic in mnogo drugega vojnesra materiala Po prvem presenetljivem napadu so nacionalisti vladne čete sicer odbili, toda republikanci niso odnehali šn so kljub hnidim izgubam nadaljevali napade do končne zmage. Ta hrib je samo 1 km oddaljen od Getafa. Odtod so mogle nacionalistične baterije obstreljevati centrum Madrida kar jim je z zavzetjem te izredno važne postojanke sedaj onemogočeno in je s tem položaj bra-niteljev Madrida znatno olajšan. Predsednik vlade Caballero je poslal madridskemu obrambnemu odboru brzojavko, v kateri izraža svoje čestitke k temni pomembnemu uspehu. Ta zmaga predstavlja po njegovem mnenju preokret v vsej državljanski vojni. Dopoldne je tudi sevUlski radio priznal ta uspeh vladnih čet. Poročilo generala Franca pravi, da so miličniki g pomočjo tankov prodrli do postojank nacionalistov, ter da je bila to najbolj krvava, in najTiišn bitka, kar jih je bilo doslej na madridski fronti. Nacionalistična letala podpirajo prizadevanje nacionalističnih čet, da vržejo sovražnika nazaj in se pnlaste &vojih prejšnjih postojank. Bombardirala so noipoldne tudi južno-vzhodni del Madrida. Okrog 25 ljudi je bilo ubitiiK Vladna letala so končno nacionalistična letala pregnala, dv€ letali pa so sestrelili. Republikansko vojno poročilo Madrid, 20. jan. AA. Odbor za obrambo Madrida je opoldne objavil naslednji komunike: Republikanske četo utrjujejo svoje noye postojanke, ki so jili zavzele pri prodiranju južno od Madrida Ujetnikov, ki so se nam vdali pri Los Angelesu. .ie okoli 100. Dopoldne je Madrid vnovič bombardiralo več uporniških letal. Vrgla so nekaj bomb na delavski okraj ViHescos. Na drugih frontah ni bilo posebnih dogodkov. Protinapad nacionalistov krvavo odbit Danes so čete generala Franca skušale z velikopoteznim napadom osvojiti. včeraj izgubljene važne postojanke, a so bile krvavo odbite. Vladne čete so zajele nad tisoč nacionalistov, le mal oddelek se je za-barikadiral v cerkvici in v župnišču. Ker se kljub ponovnim pozivom ni hotel vdati, je vladno topništvo cerkev in župnišče obstreljevalo in popolnoma porušilo. Ofenziva proti Malagi se nadaljuje Bnrgos, 20. januarja, br. Nacionalistične čete nadaljujejo svoj pohod proti Malagi. Lahki motorizirani oddelki, podpirani od letalstva in mornarice, prodirajo vzdolž obale. Nacionalistična letala razvijajo zadnje dni živahno akcijo. Danes so bombardirala neki ruski parnik, ki je skušal pristati v Malagi, postojanke vladnih čet pred Madridom in luko v Barceloni. Prezident Azana bo obiskal fronto Valencija, 20. jan. AA. Predsednik republike Azana. bo obiskal fronto pri Teruelu m prod Madridom. V kratkem bo imel v • Va-lencčji važen političen govor. Portugalska odklanja mednarodno kontrolo London, 20. januarja. AA. Zunanji urad je dobil portugalsko noto z datumom 16. januarja in jo je odkazal odl>oru za nevmer šavanie. Nota pravi, da Portugalska ne more pristati na mednarodno nadzorstvo nad portugalskim ozemljem ob meji. pač pa je prU pravljena sama prevzeti to nadzorstvo. Italijanski parnik ustavljen Madrid, 20. jan. o. Poročevalec agencije-United Press javlja iz Valencije, da so vladne bojne ladje na odprtem morju ustavile neki italijanski parnik, ki je bil nato-vorjen z vojnim materiialom, predvsem z letalskimi bombami za španske nacionaliste. Parnik so prisilili, da je krenil v neko špansko vladno luko. Živila iz Rusije za Katalonce Pariz, 20. AA V barcelonsko luko je prispel sovjetski parnik »Rion« z 2.351 tonami živil. Sovjetski konzul in kapitan ladje sta danes izročila predsedniku avtonomne katalonske vlade Companysu tovor v imenu sovjetskega naroda. Companys je v govoru, ki ga je imel pri tej priložnosti, izjavil, da se zveze, ki družijo Rusijo in Katalonijo, ne bodo nikoli raztrgale. Fordovi avtomobili za republikance Pariz, 20. jan. AA. Dne 14. januarja zjutraj je vozil preko boulonske postaje v vzhodnih Pirenejih poseben vlak tovorne avtomobile Fordove tovarne, namenjene španskim marksistom. Gre za prvo naročilo 500 tovornih avtomobilov za valencij-sko vlado. Beck pri Neurathu Berlin, 20. jan. br. Na poti v ženevo se je danes dopoldne poljski zunanji minister polkovnik Beck ustavil v Berlinu, kjer je imel dolgo konferenco z nemškim zunanjim ministrom Neurathom. Oficielno zatrjujejo, da sta razpravljala o gdanskem problemu. kjer ima Beck vlogo posredovalca, toda v poučenih krogih trdijo, da sta govorila tudi o bodočem razvoju odnošajev med Poljsko in Nemčijo. Nemci so zaradi zopetnega zbližanja Poljske s Francijo zelo razburjeni, Poljaki pa so vznemirjeni zaradi nemških ukrepov v obmejnem ozem lju proti Poljski. V ostalem opozarjajo v berlinskih krogih, da se je Beck zadnje čase izogibal Berlinu in je potoval vedno po drugih progah. Zato mislijo, da ima njegov sedanji poset v Berlinu važno politično ozadje. Deerelie za priznanje Francove vlade Bruselj, 20. jan. br. Snoči je vodja belgijskih reksistov Degrelle otvoril novo propagandno turnejo, ki jo namerava prirediti prihodnje tedne po vsej državi. Včerajšnjega zborovanja v Bruslju se je udeležilo okrog 25.000 ljudi. Oblasti so odredile najobsežnejše varnostne ukrepe, vendar ni nikjer prišlo do večjih neredov. Degrelle je ostro napadel belgijsko vlado zaradi njene politike napram Španiji in zahteval prekinitev diplomatskih odnošajev z madridsko vlado ter priznanje režima generala Franca. Za zborovanja, ki so napovedana za prihodnjo nedeljo, je bilo že doslej razprodanih nad 60.000 vstopnic. Nov proces proti trockistom London, 20. jan. o. V Moskvi se bo pričel v soboto drugi veliki proces proti stari gardi leninovcev in bivših voditeljev komunistične stranke. Med 17 obtoženci, ki pridejo pred sodišče zaradi zarote proti režimu, so tudi bivši londonski poslanik Sokolnikov, Karel Radek in Muradijev. Proces sc bo vršil pred velikim senatom vojnega sodišča, ki je sodil in obsodil tudi Zinovjeva, Kamenjeva in 15 drugih komunističnih prvakov. Riga, 20. januarja, br. Po vesteh iz Moskve sta bila aretirana bivši predsednik izvršnega odbora sovjetov Rykov in direktor moskovskih »Izvestij« Buharin. šef GPU je odpotoval z letalom v Vladivostok, kjer so baje odkrili široko zasnovano zaroto pristašev Trockega, Pocenitev sladkorja v ČSR Praga, 20. jan. br. Pododbor parlamentarnega aprovizacijskega odbora je razpravljal o znižanju cen sladkorja na domačem trgu, ter je prišel do zaključka, da predlaga znižanje cen na drobno za 1.40 Kč (skoraj 2 Din) pri kilogramu, ne da bi bili s te moškodovani trgovci na drobno. V to svrho se bo znižal državni «3avek na sladkor, delno pa bo šlo znižanje na račun dobičkov sladkornih tovarn. Razen tega je odbor sklenil, da se določena količina sladkorja odda po izredno nizki ceni za nezaposlene in za prehrano prebivalstva v pasivnih pokrajinah. Goering: »Nemčija In Italija solidarni" Os Berlin—Rim predstavlja po Goeringovem mnenju najbolj čvrsto osnovo za mir v Evropi Rim, 20. januarja, br. Na otoku Capri, | gospodarja situacije v nacionalističnem kjer namerava ostati preko prvotne namere še par dni, je danes sprejel pruski ministrski predsednik in nemški letalski minister Goring italijanske novinarje in jim podal daljšo izjavo o odnošajih Nemčije in Italije in o stališču do Španije ter do drugih problemov mednarodne politike. Med drugim je izjavil: Tesno prijateljstvo med Italijo in Nemčijo sloni na treh osnovnih temeljih: 1) Italija in Nemčija imata isto svetovno oazi ran je in isti politični sistem. Prav tako vlada med njima popolno soglasje glede sodelovanja proti boljševiški nevarnosti. 2) Ta nevarnost je stopila sedaj v Španiji v odločilni stadij. Nemčija in Italija pod nobenim pogojem ne bosta dopustili, odnosno marksističnem delu Španije. Italija ne stremi po paktu Štirih Rim, 20 januarja, br. »Giornale d' Italiac zavrača vesti o prizadevanjih Italije za obnovo pakta štirih odnosno st reške fronte. Politika fašistične Italije je realna in zasleduje sedaj popolnoma druge cilje, kakor tedaj, ko se je zavzemala za sklenitev pakta štirih. Kaj bo bistvo italijanskega odgovora Rim, 20. januarja, b. Zanimanje za italijanski odgovor na angleško prostovoljsko noto z dne 9. t. m. se je po Goringovih razgovorih z Mussolinijem povečalo. Domneva se, da bo italijanski odgovor rezultat da bi se v Španiji ustoličil boljševiški re- treh elementov: prejšnje note italijanske žim. Obe sta zaradi tega trdno odločeni, dii se s skupnimi silami upreta vsakemu razvoju v tej smeri. Popolnoma neresnične so vesti nekaterih inozemskih, zlasti francoskih listov, da bi Italija skušala odvrniti Nemčijo od njene dosedanje politike napram Španiji. Nasprotno je res, da vlada tudi v tem pogledu med Rimom in Berlidom najpopolnejše soglasje. 3) Italijansko-nemško prijateljstvo se je utrdilo v času italijansko-abesinske vojne. V času, ko so vse druge države nastopale proti Italiji, je Nemčija stala trdno ob njeni strani, ker S© J© zavedala, da bo zavzetje Abesinije Italijo in njen prestiž v Evropi znatno okrepilo. Italijansko- nemško prijateljstvo je zaradi tega danes bolj čvrsto ko kdaj prej, to se je pokazalo tudi o priliki mojih razgovorov v Rimu. Med Rimom in Berlinom vlada popoln sporazum v vseh vprašanjih, ki so na dnevnem redu in os Rim-Berlin predstavlja naj-č\Tstnejšo osnovo evropskega miru. »Giornale d' Italia« poroča, da ima ita-lijanfko-nemško sodelovanje glede Španije naslednji namen: 1) Ukinitev komunističnega režima v Španiji. 2) Izolacijo Španske državljanske vojne in obnovo neomejene svobode. 3) Priprave za dosego popolne nevtralnosti napram Španiji. Za zmerno vlada v Španiji Pariz, 20. januarja, o. Po informacijah iz Rima se Italija in Nemčija zavzemata za ustanovitev enotne zmerne vlade v Španiji. Ta predlog je Drummond sporočil tudi Edemu. Po drugih informacijah naj bi se to vprašanje načelo v nevtralnost-ne.m odboru v Londonu. Po italijanskih in nemških načrtih naj bi se nemudoma pričela med zmernimi elementi vlad v Burgosu in Valenciji pogajanja v tej smeri. V Madridu naj bi se ustanovila nova španska vlada, ki bi jo priznale vse evrop- vlade v odgovor na francosko-angleško pobudo, novih sklepov ob priliki Goringove-ga obiska in poudarjenega zavzetja stališča nasproti francoskemu zadržanju. Rim in Berlin stojita slej ko prej na stališču, da je prostovoljsko vprašanje samo del splošnega problema o nevmešavanju v španske zadeve. Francoski prostovoljski zakon se omejuje samo na vprašanje prostovoljcev, kar je v nasprotju z italijansko in nemško željo po vsestranskem nevmešavanju. Rim in Berlin bosta skušala na ta način zvaliti vso krivdo zaradi novega zavlačevanja španske krize samo na Francijo. Nasprotno bosta napram Londonu znova poudarjala svojo pripravljenost za integralno rešitev španskega problema, četudi v znamenju kompromisa, vendar s pogojem, da je iz vsake kombinacije že v naprej izvzeta možnost nastanka sovjetskega režima v Španiji. Na ta način bosta Italija in Nemčija skušali izigrati Francijo proti Angliji in porabiti za novo plediranje podaljšanja osišča Rim-Berlin do Londona. Londonski načrt London, 20. januarja. w. Vojaški strokovnjaki londonskega odbora za nevmešavanje so setavili načrt za uvedbo kontrole, s katero naj se prepreči nadaljnji dovoz vojnih potrebščin m prostovoljcev v Španijo. Kakor poroča »Morningpost«, določa ta načrt v glavnem naslednji postopek: Vse ladje, ki so namenjene v Španijo, se morajo ustaviti v posebej za to določenih nevtralnih lukah, kjer se morajo podvreči podrobnemu pregledu s strani posebne mednarodne kontrolne komisije. Ko ta komisija ugotovi, da na dotičnem parniku ni tovora, ki bi se mogel smatrati za vojni material, niti prostovoljcev, namenjenih v Španijo, izda poveljniku o tem posebno potrdilo. S tem potrdilom se mora poveljnik izkazati pred vhodom v špansko luko, kjer bo postavljena posebna straža, ob-ske in druge države. Ta vlada bi morala j st0ječa iz vojnih ladij, španske luke, ki so pomiriti deželo in likvidirati državljansko j v poSesti madridske vlade, bi po tem pred- vojno. Iz novega režima bi bili seveda izključeni ekstremisti obeh strani, španski problem bi postal v tem primeru docela španska notranja zadeva in bi nevtralne države novi režim dejanjsko podprle. V tukajšnjih političnih krogih so te italijanske informacije izzvalo splošno zanimanje, vendar sodijo, da teh načrtov se- logu zastražile nemške in italijanske ladje, španske luke, ki so v rokah generala Franca, pa ruske in francoske vojne ladje. Angleška vojna mornarica bi vršila le splošno kontrolo in bi Anglija poslovala kot razsodnik v morebitnih nastalih sporih. Francosko-španska meja bi bila zaprta in bi posebne mednarodne komisije pazile, daj ne bo več mogoče izvesti, ker je polo- I da ne bi mogel noben neupravičenec pre- žaj v Španiji izredno napet in bi pač noben režim ne pristal na tako solucijo špan skega problema. Komunisti in anarhisti so prepričani, da jim bo uspelo premagati Franca in uveljaviti svoj režim po vsej Španiji. Zanimive so tudi vesti, po katerih je prišlo na eni .strani med Francom in fa-langisti, na drugi pa med komunisti odnosno anarhisti in Caballarom prav zaradi tega že do nesoglasij. Franco bi se rad ockrižal skrajnih desničarjev, Caballero pa levičarskih ekstremnih elementov, da bi se lahko nato sporazumela, vse pa kaže, da niti Franco niti Caballero nista koračiti meje. Enak postopek bi se uvedel tudi na špansko-portugalski meji. Papeževo posredovanje pri Goeringu Berlin, 20. januarja, br. Potovanje nemških škofov v Rim v istem času, ko se je mudil tam tudi Goring, je dalo povod za najrazličnejše komentarje. V berlinskih cerkvenih krogih zatrjujejo, da namerava papež po zaslišanju nemških škofov naprositi Mussolinija in italijanskega kralja, nj bi posredovala pri Goringu in ga prosila, da zastavi svoj vpliv v korist katoliške cerkve v Nem ije. Priprave za sklenitev trgovinske pogodbe med Anglijo in Zedinjenimi državami London, 20. januarja, b. Prihod angleškega gospodarskega ministra Runcimana v Washington, daje oficioznim »Time?« dasi je po uradnih izjavah samo zasebnega značaja, povod za analizo angleško-ameriških trgovinskih oftaošajev v zvezi s splošnim gospodarskim položajem. Ofi-ciozni organ s»e na vso moč ogreva za sklenitev angleško-ameriške trgovinske pogodbe, kar se spričo interesa, ki ga kažeta ameriška in angleška vlada z ©življenje mednarodne trgovine, ne zdi več izključeno. Runciman in Hull sta sklenila že celo vrsto trgovinskih dogovorov, ki so v veliki meri pripomogli k odstranitvi stagnacije v mednarodni trgovini. Oba bosta prav gotovo zadovoljna, ako se jima sedaj posreči dodati k vsem dosedanjim trgovinskim sporazumom še novo trgovinsko pogodbo, ki bi ne mogla ostati brez vpliva na razvoj mednarodne trgovine, saj bi šlo za pogodbo, sklenjeno med dvema največjima trgovskima silama sveta. Seveda bo treba odstraniti še mnogo zaprek, toda dobre volje ne manjka na nobeni strani. Pričakujemo, da bodo Run-cimanovi razgovori v Washingtanu imeli za posledico konkretna pogajanja, ki bodo nedvomno usipela. »Hitlerjeva šola" v Nemčiji Berlin, 20. januarja, b. Nacionalno socialistična stranka v Nemčiji je sklenila uvesti za nemško mladino, ki se želi pripraviti za strankarsko in državno življenje, posebijo nacistično šolo. ki bo nosila Hitlerjevo ime. Dasi podrobnosti o novem tipu šole še niso znane, objavlja nemško časopisje naslednja osnovna načela 1) Hitlerjeve šole so šoie Hitlerjeve mladine ki jih bo ta na svojo odgovornost tudi vodila. Učno snov in učne programe bo za vso državo enotno predphnlo organizacijsko vodstvo stranke. 2) Hitlerjeva šola bo obsegala šest razredov. Učenci se sprejemajo v šolo po dovršenem 12. letu. 3) Sprejeti bodo samo tisti učenci, ki so se izkazali v nemškem mladinskem gibanju in ki jih bodo priporočili višji faktorji. 4) Pouk v Hitlerjevi šoli je brezplačen. 5) Nadzorstvo nad temi šolami vrše okrožni voditelji stranke. 6) Po končani šoli so učencem odprte vse kariere v stranki in državi. Beležke »Mišljenje zagrebških političnih krogov" Glasilo dr. Mačka »Hrvatski dnevnik« razpravlja v posebnem članku o vesteh, ki jih beograjski listi prinašajo o politični situaciji in ki »o pretežno datirani iz Zagreba, češ da je to mišljenje odločujočih zagrebških političnih krogov. »Hrvatski dnevnik« pravi, da bi bilo bolj zanimivo in hvaležno, ako bi beograjski listi objavljali, kakšno je mišljenje beograjskih političnih krogov, saj mišljenje zagrebških krogov je znano ne le v Zagrebu in na Hrvatskem, marveč tudi drugod. List smatra za potrebno, da bi beograjski dnevniki točneje označili, kdo so ti »zagrebški politični krogi,« o katerih mnenju poročajo. Nato nadaljuje: »Sploh se opaža, da listi o mnogih važnih stvareh pišejo ali preveč na splošno, ali pa na osnovi enostranskih in netočnih informacij, katerih s vrha je, prikazati položaj v drugačni luči, kakor pa ga je treba gledati. Takšno pisanje vsekakor razodeva ner-voznost onih, ki ga inspirirajo, pa je morda ravno ta nervoznost znak, da se utegnejo stvari razvijati tako. kakor to nekaterim ne konvenira.« Novi stiki med zagrebško in beograjsko opozicijo Poročali smo že o živahnem posredovanju voditeljev beograjskega dela združene opozicije. Kakor zatrjujejo listi, je treba po teh posvetovanjih pričakovati poskusa za obnovitev pogajanj med beograjskim in zagrebškim krilom združene opozicije. Baje bodo že v prihodnjih dneh odpotovali nekateri beograjski opozicijski politiki v Zagreb k dr. Mačku. Zanimiv ponatis Med ustanovitelji Srbskega kulturnega kluba v Beogradu je tudi dr. Nikola Stoja-novič. Njemu je glavno glasilo JRZ »Samouprava« posvetila posebno beležko, v kateri pravi, da je dr. Stojanovič 1. 1902. napisal ostro brošuro proti Hrvatom. Pa-tem pa je postal integralni Jugosloven. Da je bila med tem objavljena zgodovinska reška resolucija in ustanovljena srbsko-hr-vatska koalicija, ki je naredila konec bratomornim borbam med Srbi in Hrvati, tega »Samouprava« ne pove. Med svetovno vojno je bil dr. Stojanovič v inozemstvu, kjer je deloval kot član jugoslovenskega odbora. »Samouprava« mu očita, da je po vojni dobil nekako odškodnino, ker njegova advokatska pisarna v vojnem času zaradi njegove emigracije ni mogla delovati. Svojo beležko zaključuje »Samouprava« takole: »V Beogradu se je dolgo lizal okrog Ljube Davidoviča. Njemu se pripisujejo mnoge vzajemne akcije in spomenice zagrebških in beograjskih izobražencev. Videti je, da se g. Stojanovič v svojem šestedese-tem letu, na stare dni, vrača in ustanavlja Srbski klub sredi Beograda, da brani Srbe ... Pred kom? ...« Iz te beležke je' razvidno, da novi klub ali pa njegovi ustanovitelji »Samoupravi« niso simpatični. Mnogo bolj zanimivo pa je, da je po »Samoupravi« natisnil napad na dr. Stojanoviča tudi naš »Slovenec«, iz katerega posnemamo to stvar. Ponatisnil je celo zadnji stavek, ki izraža začudenje, da bi bilo treba sredi Beograda braniti Srbe. Ce smo mi kdaj kako slično mnenje izrazili glede Ljubljane in Slovencev, pa je bil pri našem kolegu iz Kopitarjeve ulice ogenj v strehi. Ustanovni občni zbor Srbskega kulturnega kluba bo 4. februarja. Kralj Boris častni član naših strojevodij Na letošnjem občnem zboru, ki je bil poleti v Splitu, so strojevodje jugoslovenskih državnih železnic izvolili bolgarskega kralja Borisa zaradi njegovih znanih simpatij za strojevodje in njihovo službo za častnega člana svoje organizacije. Te dni je Sa-vez strojevodij dobil preko našega zunanjega ministrstva sporočilo bolgarskega dvornega mar?alata, da je Nj. Vel. kralj Boris z veseljem sprejel častno člansitvo in da izraža jugoslovenskim strojevodjem zahvalo in najboljše želje. Bunjevci In Srbi V Subotici je zopet začel izhajati list »Neven«, ki je bil že pred vojno m potem po zedinjenju glasilo hrvatskih Bunjevcev. List bo sedaj podpiral politiko JRZ. Ko govori o svojem programu, pravi med drugim: »Sveta dolžnost Bunjevcev je. da delajo in nastopajo skupno z brati Srbi za napredek in slavo naše mile domovine Jugoslavije, prvič, ker smo z njimi 400 let delili dobro in zlo, drugič, ker so nas osvobodili tujega jarma.« P Samouprava« pozdravlja novi list, o katerem pravi, da piše v jugoslovenskem smislu. Občni zbor „ Vzajemnosti" V nedeljo je bil v Trbovljah občni zbor socialistične kulturne zveze »Vzajemnost«. Kakor posnemamo po poročilu »Delavske politike«, je bila udeležba zelo velika. Občni zbor je vodil predsednik dr. Jelene, v imenu trboveljske občine pa ga je pozdravil v zastopstvu obolelega župana občinski odbornik g. Pliberšek. V zvezi je danes včlanjenih 31 društev s 1.400 člani. Kot ovire za večji razmah dela so se na občnem zboru navajale: nerešeno vprašanje premoženja razpuščene »Svobode«, zapreke iz sedanjega društvenega zakona in pomanjkanje finančnih sredstev. Za glasilo »Vzajemnosti« je bila proglašena mesečna revija »Svoboda«, ki jo bodo dobivali vsi člani. Vloženih je bilo več predlogov za spremembo pravil, ki pa so bili vsi, kakor pravi »Delavska politika«. Vz »tehtnih razlogov« odklonjeni. Zanimiv predlog V Beogradu izhaja list »Balkan«. V zadnji številki se zavzema za ustanovitev unije vseh nacionalnih strank. O tem piše med drugim- »Več skupin je pri nas, ki veljajo za nacionalne. Najvažnejša med njimi je JRZ. Danes se sestane svet Društva narodov Francija pripravljena popustiti v aleksandretskem problemu ' Ženeva, 20. januarja. AA. 96. zasedanje sveta DN se bo pričelo jutri ob 17. uri. Predsedoval bo kitajski poslanik v Parizu Wellington Koo. Dnevni red je obsežen in bo zato zasedanje trajalo teden dni. Na dnevnem redu je tudi vprašanje aleksandret-skega sandžaka. >Echo de Pari6« piše, da bo francoski zunanji minister predlagal turški vladi, naj se upravna avtonomija turške manjšine izpopolni, Francija pa se ne bo odpovedala svojemu dosedanjemu stališču, da sme samo 6vet Društva narodov izpremenu ti francoski mandat nad Sirijo. Danes sta prispela v Ženevo Delbos in Vienot, za jutri pa pričakujejo Edena, Litvi* nova jn Antonesca. Turški zunanji minister Rudži Aras je prispel nocoj. Politični krogi pričakujejo, da bodo zunanji ministri izkoristili to priliko, in da se bodo posvetovali J o vseh važnih in perečh vprašanjih. Tudi | republika Ekvador, ki na zadnjih sestankih I sveta Društva narodov ni bila zasitopana, se bo udeležila sedanjega zasedanja. Zato bo Italija edina članica 6veta, ki se sedanje« ga zasedanja ne bo udeležila. Dobro poučeni krogih poudarjajo, da se med tem nj ničesar dogodilo, kar bi jzpremenilo znano italijansko stališče. Poljska za ukinitev pro-| tektorata nad Gdanskom j Ženeva, 20- januarja, o. Na zasedanju sve* ta Društva narodov, bo načeto tudi vprašanje protektorata nad Gdanskom, ki traja že polnih 16 let. Sedaj je Poljska vložila pred; log, naj bi se proiektorat ukinil. Gdaneki narodni socialisti bi sicer v tem primeru popolnoma zatrli nemško opozicijo v Gdanskem. sesrtavljeno iz katoličanov, socialistov in Židov, zato pa bi ee zaščitili poljska interesi ter interesi poljske narodne manjšine. To je rezultat dolgotrajnih pogajanj med pol .is sko vlado jn zastopniki gdanskega eenaia. Društvo narodov naj bi sploh ne imenovalo naslednika dosedanjega komisarja v Gdan- Roosevelt je bil včeraj zaprisežen Wa8hington, 20. jan. w. Roosevelt. ki je bil novembra lamskeffa leta z ogromno večino zopet izvoljen za predsednika Zedinjenih ' držav, je biJ danes na slovesen način zaprisežen. Svečanost je bila opoldne na Kapitalu v VVashingtonu. Po starem običaju je Roosevelt izročil tradicionalno prisego s tem. da je položil desnico na sveto r*ismo ter izjavili pred predsednikom vrhovnega sodišča Hughesoun. da bo spoštoval ustavo in zvesto izpolnjeval dolžnosti predsednika. Na stopnicah Kapitola so prisostvovali svečanosti člani senata, reprezentančne zbornice in diplomatskega zbora. Papež zopet slabši Rim, 20. Jan. br. Avdience nemških škofov zadnja dva dni so imele za posledico rapidno poslabšanje papeževe bolezni. Bolnik je od snoči dalje hudo izčrpan in zelo onemogel, zaradi česar so zdravniki v resnih skrbeh. Tudi bolečine v nogah so se povečale. Bolnik je sicer prebil zelo nemirno noč, kljub temu pa je danes ponovno sprejel kardinala Pacellija in bratislavskega škofa Bertrama. Zdravniki so papežu danes prepovedali vse nadaljnje sprejeme in obiske razen najožjih sorodnikov. Zameden vlak Oslo, 20. januarja. w. Brzi vlak, ki je včeraj krenil iz Osla v Bergen, je obLjčal v snegu in je sedaj že popolnoma zasnežen. V vlaku je 74 potnikov. Ker ni jedilnega voza, se boje, da bodo potniki zelo onemogli. Smučarji iz gorskih naselbin eo bili poslani na pomoč. Iz Osla so poslali vse razpoložljive motorne snežne pluge in pomožne vlake s potrebnim osobjem za čiščenje proge, večjo zalogo živil in z več zdravniki- Hudomušna zima Berlin, 20. jan. w. Dočim vlada v zapadni Nemčiji že skoraj pomladansko vreme in je drevje začelo že brsteti, je v srednji in se« verovzhodni Neničijj prav sibirska zima. V BerLinu 60 imeli opoldne 9, v vzhodni Pru= 6iji 16, v šleziji pa celo 20 stopenj Celzija pod ničlo. \'se reke v teh pokrajinah so zamrznjene in je rečna plovba ustavljena. Tudi v Severnem inorju je promet prekt-njen. Poroke v Mussolinijevi rodbini Rim, 20. januarja. AA. Nečak predsednika vlade Vitlo Mussolini se bo 8. februarja poročil v Rimu s Silvio de Roso iz Milana. Dva dni nato se bo starejši sjn predsednika vlade poročil z Orsolo Buvolijevo. Francosko posojilo v Angliji Pariz, 20. januarja, br. »Intransigeant« beleži londonske vesti, po katerih namerava Francija na londonskem denarnem trgu najeti posojilo v znesku 50 milijonov funtov, ki bi bilo kratkoročno in bi se odplačalo že do konca leta. Uradno te vesti še niso potrjene. Med temi skupinami ni nikake kooperacije in treba bi bilo poskrbeti, da bi se pri nas izvedla koncentracija nacionalnih elementov. Treba bi bilo stvoriti nacionalno unijo. ki bi ji stal na čelu dr. Stojadinovič kot naš najsposobnejši nacionalni državnik. Tako bi se vrnila doba, kakršno smo imeli v času vlade Pašič-Pribičevič-Maksimovič, slavna doba nacionalnega bloka.« Da ne bo mogel »Slovenec« tega našega citata vedoma napačno tolmačiti, moramo kar takoj ugotoviti, da podpira »Balkan« politiko JRZ, kar je v ostalem razvidno tudi iz citiranih stavkov. Prepovedana knjiga Notranje ministrstvo je prepovedalo uvoz in razpečavanje knjige pod naslovom »Socialistički radnički kalendar za 1937«. Koledar je izšel v založbi knjigarne Rad-i nička borba v Clevelandu. sku, Lesterja ter naj bi 6e v bodoče spiloh ne vmešavalo v gdanska notranja vprašanja. Poliskj zunanji minister bo predlagal to na tajni seji sveta DN, ker pričakujejo Poljaki. da bo nastala proti taki ureditvi gdan« skega vprašanja precejšnja opozicija- Pred« vsem računajo z odporom Francije, Rusije in bržkone tudi Švedske. Anglija želi, nasprotno da bd se proiektorat v Gdansku popolnoma ukinil, ker bi si DN tako prihrani« lo mnogo hudih sikrbi. Beck računa, da bo DN Poljski prepustilo skrb za nadaljnji razvoj političnega položaja v Gdansku, če bi pa bila opozocija v Ženevi preostra, bi predlagal naj se proiektorat nad Gdamsikom postopno opustil- DeSbcsov sestanek z Ruždi Arasom Ženeva, 20. januarja. AA. Turški zunanji minister Ruždi Aras se je v družbi svojega glavnega tajnika sestal danes a francoskim zunanjim ministrom Delbo9om. Pri tej priložnosti sta skušala oba ministra doseči kompromis med turško in francosko tezo o aleksandretskem sandžaku, kakor želi francoska vlada, namreč pod okriljem Društva narodov. Ta sestanek potrjuje, da obstoječe nesoglasje, kakor je v ostalem vedno naglašala francoska vlada, nikakor ni nesoglasje med Turčijo in Francijo, temveč med Turčijo in DN, ki ima dolžnost kontrole na ozemlju, ki je pod mandatom. Vzroki abstinence italijanskih delegatov Rim, 20. jan. br. Kakor poroča »Tribuna«, se Italija tega zasedanja ne bo udeležila in sploh tako dolgo ne bo sodelovala pri Društvu narodov, dokler bodo dopuščali, da prisostvujejo sejam zastopniki bivšega abesinskega neguša, torej zastopniki države, ki je že davno ni več. Abesinski odpor še ni strt Džibuti, 20. jan. o. Abesčnci ee po infor-maoijaJi, ki prihajajo iz zapadnih krajev njihove dežele, še nadalje bone proti Italiji V zapadnem delu države sta pričela ra« Desta in bivši abesinski poslanik v Parizu Gabre Manam organizirati nove četniške skupine, ki že napadajo posamezne italijanske postojanke. Zato je maršal Graaiani sklenil premestiti svoj giavni stan iz Adš* Ahe,be v IrgaJen, v sidanrjski pokrajini ki je mnogo bližji pozorišeu sedamjfi. vojnih operacij, katere se vršijo v največji tajnosti Dr. Stražnicki — naš poslanik v Haagu Beograd, 20. januarja, a. Kakor se službeno objavlja, je bil z ukazom kraljevih namestnikov imenovan za našega pooblaščenega ministra in poslanika v Stock-holmu dr. Milorad Stražnicki, bivši poslanik v Buenos Airesu in Haagu. Novi poslanik je star 57 let in je po rodu iz Križevcev. Univerzo je absolviraJ v Zagrebu, nato pa se je posvetil znanstvenim pravnim študijem. Ha.bili tiral se je na zagrebški univerzi kot docent in tSk pred vojno postal redni profesor. Po zedinjenju je bil večkrat član raznih naših mednarodnih delegacij, zlasti tudi naših zastopstev na skupščinah Društva narodov. L. 1929. je odšel za poslanika v Buenos Aires, 1. 1933. pa je bil imenovan za poslanika v Haagu. Tam je ostal dobro leto, nakar je bil upokojen. Sprejemi pri predsedniku vlade Beograd. 20. januarja. AA. Predsednik vlade in zunanji minister dr. Stojadinovič je danes sprejel v svojem kabinetu v zunanjem ministrstvu dr. Momčila Jurišiča« Šturma, poslanika v Sofiji, jn dr. Ivana Su-botiča, stalnega delegata pri Društvu narodov v Ženevi. Jubilej Srpske akademije Beograd, 20. jan- p. V nedeljo bo Srpska akademija znanost-; v Beogradu proslavila 50sletnico svojega obtoia. Na Kolarče-vj univerzi bodo ob tej priliki podani obširni referati o dosedanjih uspehih akademije in o njenem delu na znanstvenem področju. Patriarhova krstna slava Beograd, 20. januarja, p. Poieg drugih Beograjčanov je danes tudi pravoslavni patrijarh Varnava praznoval svojo krstno slavo. Imel je v saborni cerkvi ob veliki udeležbi ljuetva svečano službo božjo. Rijavčevi uspehi v Rusiji Moskva, 20. jan. o. Jugoslovenski tenorist Josip Rijavec gostuje že precej časa v Rusiji. Bil je v Moskvi, Leningradu, Sver-dlovsku, Kalminu, Bakuju, Tiflisu in Ki-slovodsku. Povsod je žel izredno velik uspeh. Pel je predvsem dela jugoslovenskih komponistov, ki so prav tako navdušila množice kakor njegov glas. Kritika ga je izredno povoljno ocenila. To je bilo pravo odkritje moderne glasbene produkcije jugoslovenskega naroda. Iz poštne službe Beograd, 20. januarja, p. Poštni uradnik Eivin Rohlbesen je premeščen iz Mute v Maribor. Vremenska napoved Zemunska: Oblačno in megleno vreme, od časa do časa dež ali sneg. Pričakovati je, da bo v večji severni polovici temperatura nekoliko padla, v jugovzhodnih predelih pa bo ostalo toplo. Zagrebška: Oblačno, megleno, višja temperatura. Dunajska: Zaradi prodiranj"a zaipadnih struj nevarnost poledice, v Alpah padavine, v hribih sneg, v dolinah dež. Naši kraji in Ifudfe Načrti Pedagoške centrale Obširen kulturno vzgojni program v novem letu v mariborska industrijska pod- Maribor, 20. januarja. Mariborska »Pedagoška centrala« ni znana po svojem delovanju samo v dravski banovini med našimi učiteljskimi krogi, temveč se zanimajo v zadnjih letib za njeno delovanje tudi ostali deli naše države (Zagreb. Beograd. Skoplje), pa tudi v čeških in nemških listih smo že zasledili ugodna poročila o njenih uspehih na polju šolske reforme. Kljub težkim časom, ko tudi znanstveno delo trpi pod pezo gospodarske depresije, hoče mariborska »Pedag. centrala« nadaljevati s svojim pedapoško-kultur-nim poslanstvom ter pomaga po svojih močeh k razvoju in napredku našega šolstva »n vzgojstva. Hvalevredno je dejstvo, da »e je lani tudi v Ljubljani ustanovilo naši centrali sorodno »Pedag. društvo«. Ze prva leta po vojni se je začelo na ozemlju bivše mariborske oblasti, pa tudi v ljubljanskem okrožju, živahno gibanje in diskutiranje o modernih pedagoških stru-jah in teorijah, predvsem o problemu sodobne šolske prakse. Treba je vzeti v roke samo povojne letnike pedagoške revije »Popotnika« (pa dr. Žgečevo knjigo: Vzgoja najširših plasti našega naroda) in pa publikacije Slov. šolske matice, da vidimo, kakšen obseg je dosegel v zadnjih 10, 15 letih šolsko-reformni pokret med Slovenci fn kakšno vodilno vlogo je igrala v tem razdobju mariborska »Pedag. centrala« pri reformi šolske prakse in teorije. Spomladi izide daljša razprava v strokovnem tisku, ki bo skušala na podlagi v naši mladi pedag književnosti objavljenih člankov, razprav in spisov prikazati 15 letno razvojno sliko šolsko-reformnega pokreta med Slovenci, njegova pota in cilje. Ne samo ožjo učiteljsko javnost, temveč tudi širšo plast naroda utegne zanimati, kakšne načrte in naloge si je zastavila »Pedagoška centrala« v novem letu 193 Vedremu pedagoškemu optimizmu društvenega predsednika prof. G. Šiliha, je sledil tudi odbor ter si približno takole začrtal svoj letošnji društveni program v korist naše šole staršev in učiteljstva. Kakor znano, bo letos v jeseni II. vseslo-vanski pedološki (mladinoslovni) kongres v Ljubljani ki bi po prvotnem načrtu imel biti v Beogradu. V sporazumu z ljubljanskim pripravljalnim odborom se je ustanovil tudi v Mariboru ožji mestni pripravljalni odbor, ki ima namen, da pritegne na kongres tudi predavatelje s štajerske strani. zlasti pa da pripomore s primerno propagando k čim številnejši udeležbi učiteljstva raznih šol na Ijubljan. kongresu. Iz severovzhodnega dela Slovenije so predvideni za predavatelje tudi ti-le pedag. delavci in praktiki: prof. Šilih. dr. Žgeč, Vrane, Žerjav in Jurančič. V programu »Pedagoške centrale« so tudi redni vsakoletni »pedagoški tedni«, ki se vrše običajno okrog velike noči. Letošnji VI. pedagoški teden bo v celoti posvečen problemom naše srednje šole, kar bo zanimalo ne samo maribor. intelektualce, temveč posebno še starše srednješolske mladine Večerna predavanja v prostorih Ljud. univerze so metodično tako zamišljena, da bodo prikazala problem srednje šole v preteklosti, sedanjosti in bodočnosti in pa v sistemu celotnega šolstva Omenjeni pedag. teden se bo vršil meseca aprila s približno sledečimi temami: Zgodovinski razvoj srednje šole (J. Šedivv), Higiena maribor. sred. šol. Šolska umrljivost ali repetentstvo v 6red. šoli (dr. Crnek). Problem sprejemnih izpitov (dr. Perhavc in Kopriva), Srednješolske učne knjige (J. Šolar) in Problem poenotenja šolstva (G. Šilih). Dobro bi bilo. da bi bila ta predavanja pozneje tudi objavljena v strokovnih glasilih. Dogovorno z ljubljanskim »Pedagoškim društvom«, da se vrše učiteljski pedagoški tečaji izmenoma enkrat v Mariboru, drugič v Ljubljani, priredi »Pedagoška centrala« letos svoj III. počitniški učiteljski tečaj v Mariboru, ki bo trajal teden dni meseca avgusta. Na tem tečaju se bodo obravnavala prvenstveno sociološka, pedološka in didaktična vprašanja z vidika šolske prakse in življenske nujnosti. Posebna sikrb bo posvečena potrebam in željam mlajšega učiteljstva v podeželju. V primer: s predlanskim tečajem bodo letošnja predavanja časovno tako prikrojena, da bodo lahko vsakemu predavanju sledile zaporedne diskusije. v popoldanskih urah pa bodo po- učni izleti jetja. Toda v novem letu želi »Pedagoška centrala« svoj kulturno-vzgojni in znanstveni program še razširiti. Že več let so njeni člani izražali željo, da bi društvo delovalo tudi publicistično,, to je: s svojim lastnim tiskom. Zaradi tega se je društveni odbor odločil izdajati »pedagoško knjižnico« in sicer tako. da bi letno izšle vsaj v začetku 2 do 3 brošure v obsegu po 2 tiskani poli (32 strani). V teh knjižicah bi se obravnavali najnujnejši problemi iz pedagoške teorije in prakse, v vsakem zvezku po eno vodilno vprašanje. Taki problemi bi bili: teoretične in praktične osnove učnih načrtov, razvojne dobe šolske mladine, pota in cilji moderne mladinske književnosti, problem šolske umrljivosti, enotna nižja srednja šola. sociološko raziskovanje šolskega okoliša. problem šolskih knjig in učil, strukturne strani učnih predmetov, kakšno naj bo učiteljevo izvenšolsko delo. novejši didaktični izsledki itd. V tem obsegu začrtana »pedagoška knjižnica« bi bila neko dopolnilo obsežnejšim edicijam Slov. šolske matice in bi v kratki in lahki obliki informirala učitelje o aktualnih problemih, dočim bi tisk Slov. šolske matice služil bolj intenzivnejšim študijam širših in obsežnejših vprašanj. Naročnina teh knjižic bo tako nizka, da ne bo obremenjevala »kulturnega davka« našega učiteljstva. Končno si je »Pedagoška centrala« nadela nalogo izdajati »Roditeljski list« za starše. Finančno stran tega vprašanja bo rešila na ta način, da bo društvo v kratkem razpisalo primerne deleže ter se obrnilo do vseh važnejših vzgojnih, učiteljskih, dobrodelnih denarnih i. dr. zavodov s prošnjo, da z deleži pripomorejo k ustanovitvi tega prepotrebnega lista (mesečnika) kajti Slovenci še sploh nimamo takega poljudno-vzgojeslovnega tiska za starše. V tem mesečniku bo dovolj prostora za različne vzgojno-roditeljske in šolsko-upravne probleme, bodisi v obliki člankov poročil ali v obliki vzgojeslovnih povesti, nasvetov, roditeljske posvetovalnice, rubrike za izbor poklicev itd. Starši sami bi naj v tem listu tudi sodelovali s svojimi izkušnjami in doživetji in pa z vprašanji, ki jih bodo reševali posebni strokovni referentje uredništva. ki ga bo vodil g. G Šilih. Upati je, da bodo priprave za ta list srečno uspele, nakar bi časopis začel izhajati že s pričet-kom novega šolskega leta. To bi bili glavni načrti »Pedagoške centrale« v tekočem letu, načrti, ki se dotikajo nadaljnje učiteljske izobrazbe, problemov domače vzgoje in pa rasti slovenske pedagoške književnosti. Naloge širše javnosti pa so, da nudi ona s svoje strani in po svojih močeh pripomore k uresničenju teh obče koristnih idealov sodobnega časa. Pogajanja za kolektivno pogodbo pri KID se bodo v ponedeljek nadaljevala Delavski zastopniki zberejo podatke za protipredlog Ljubljana, 20. januarja. Kranjska industrijska družba na Jesenicah je 30. novembra lani odpovedala dosedaj veljavno kolektivno pogodbo. Rok odpovedi je 31. januar t. 1. 12. januarja so se pričela v Ljubljani pogajanja za sklenitev nove kolektivne pogodbe. Vrše se pri Zvezi industrijcev v Ljubljani. Za podjetje so pri pogajanjih navzoči gospodje dr. Golia, tajnik Zveze industrijcev, inž. Petrovčič, obratovodja Zemljak in uradnika Humer in Bernhard. Delavsko zbornico zastopa gosp. Stanko, delavstvo Kranjske industrijske družbe pa predstavniki strokovnih organizacij SMRJ, JSZ in NSZ. Navzoči so tudi zastopniki nove delavske organizacije Zveza združenih delavcev (ZZD). Pogajanjem prisostvuje tudi banovinski svetnik g. Arnež Peter z Jesenic, vodi jih pa inšpektor dela g. inž. Baraga. Takoj v pričetku pogajanj so se pojavila. nekatera načelna nesoglasja, posebno, ker zastopniki podjetja niso hoteli priznati starešin delavskih zaupnikov in ker delavski zastopniki niso hoteli priznati četrte delavske organizacije ZZD. Vendar se je z dobro voljo na obeh straneh še takoj prvi dan lahko šlo preko tega. Pogajanja dosedaj še niso rodila zaželjenega uspeha, vendar je na obeh straneh dosti dobre volje, da se zapreke, ki se stavijo na pot eni ali drugi strani odpravijo. Podjetje je predložilo delavskim zastopnikom svoj predlog o novem mezdnem sistemu, sličen, kakor ga ima že dolga leta največja železarna v Vitkovicab na češkem, dočim so zastopniki delavstva stavili protipredlog. Ker so delavski zastopniki izjavili, da nimajo na razpolago zadosti podlage, da bi lahko stavili svoje protipredloge k gotovim vprašanjem, je zastopnik Delavske zbornice g. Stanko danes predlagal v imenu predstavnikov SMRJ, JSZ in NSZ, da se pogajanja v Ljubljani prekinejo in v ponedeljek zopet v Ljubljani nadaljujejo. Prekinitev pogajanj je potrebna, da bodo lahko delavski zastopniki dobili potrebne podatke na Jesenicah, nakar bodo sestavili definitiven protipredlog za siklenitev kolektivne pogodbe in ga predložili v ponedeljek pri pogajanjih v Ljubljani. Prisrčno slovo dr. Zenkla od Ljubljane Recepcija na čsl. konzulatu — Poslovitev na kolodvoru Ljubljana, 20. januarja. Odlični gost. iz Prage dr. Petr Zenkl si je v teku včerajšnjega dne ogledal mestne 60-c-ialne im karitativne zavode in se dal podrobno informirati o njihovem delovanju. Ob pet.ilh popoldne je imel ožjo konferenco z zastopniki na.šili socialnih im dobrodelnih organizacij. Ob pol sedmih je že bil v dvorani ldna llniona, ki se je — kakor smo že zabeležili — zopet do dobrega napolnila z občinstvom iz vseh družabnih slojev našega mesta. Predavanju je tudi zdaj sledili film: oboje je zapustilo v občinstvu nepozabne vfciske in dr Zemkl je bil ob koncu nagrajen z dolgotrajnim navdušenim aplavzom. Ljudje so odhajali s predavanja nekako boljši, spravljivejši. bolj dovzetni za organizirano pcimoč bližnjemu. Mirno lahko zapišemo, da sta bili obe predavanji dr. Zenkla po svojem vnanjem in moralnem uspehu višek šolanji« preda val ne sezone v Ljubljani. K vranjim odlikam spada tudi lahkota, s katero dr. Zenkl obvladuje srbohrvaščino, čeprav ni nikdar dalje časa bival na slovanskem jugu. in sigurnost, ki jo je kazal pri črtanju zaključnega slovenskega besedila. Ob devetih zvečer je priredili češkoslovaški konzul St. Minov»ky z gospo soprogo v svojem stanovanju na Erjavčevi cesti odlično pripravljeno recepcijo v počast dr. Petra Zenkla. Povabljeni so bili odborniki Čsl.-jugoslov. lige. Ces-ke oboe in ožje število oniih. ki so v teh dneh prihajali v stik z odličnim gostom iz Prage, zlasti predsta-vitelji socialnih institucij in dobrodelnih or-ganzac.ij. Mestno občino je zastopal podžupan dr. VI. Ra vi vihar. Pri zak uski in v posameznih krožkih se je razvilo animirano razpoloženje in predebatirnna je hči a mar-siikakšna vzpodbuda, ki jo je bil dal S' svojimi preda van ii in erovori >oče pra škeffa socialnega skHwtva«. Dr. Zenkl se j« vzlic temu. da .ie ves dan konferiml ali proučeval naše naprave in zvečer še več ko dve uri predaval, orav do nožne ure živahno si" bn.l v družbi, pripovedoval svoje zanimive izkušnje in razvijal načrte za bodočnost. Danes oib tri č>-trt na eno s? je dr. Zen-kl poslovil od LjiiKiane in odpotoval v spremstvu konzula Minovskeora v Maribor, odko-d.er se vrne v Pra... za analitski laboratorij ... 500 Din in ... >650 Din...« četrti semester: «... organski laboratorij (del kaucije) ... 500 Din...« To je bil prvi obrok kaucije za organ-ki preparativni laboratorij s sežigi. Tedaj je kriza pritisnila tudi moje starše, začel sem plačevati v obrokih. Sledili eo obrok za 100, 200, in zadnji z odškodnino za razbiti inventar 532 Din, skupno torej 1332 Din. Ko vmes enega obroka nisem pravočasno plačal in je prišel odlok, da se vsem takim ustavi delo, mi je aisi-tent prepovedal nadaljnje delo, ko sem bil sredi filtriranja ... Organski laboratorij je prav tako v kleti kakor analitski, le da ima nad cementom lesen tlaik, je svetlejši in ima čistejši zrak. Peti in šesti semester: 6 potrdil, 6 obrokov: ».. .analitski ... 325 Din ... 200 Din, .. .125 Din ... odškodnina 30 Din ... ana-litski-volumetri ja ... 325 Din ... odškodnina 173 Din.. .< plačno. Na njegovo pobudo je banska uprava dovolila tudi gospodinjsko-nadalje-valno šolo, kjer se kmetska dekleta pripravljajo na svoj poklic, da postanejo vzorne gospodinje. Ko je država zahtevala od občine, da morajo zgraditi primerne telovadnice, je delal na to, da se je zgradil Sokolski dom. Kar se ni posrečilo dvema krajevnima odboroma, je dosegel g. Gačnik s pomočjo ugleda in s taktnim pogajanjem: šola je dobila lepo urejeni šolski vrt; poprej so bile krog in krog tuje, zaplankane parcele ali opuščen nerodoviten svet. Pri osvobodilnih bojih na Koroškem je bil razrešeni upravitelj težko ranjen dne 20. aprila 1919. pri Kotmari vasi, ujet, za-sramovan in opljuvan, ko se je vrnil iz ujetništva pa odlikovan z zlato Obiličevo kolajno za hrabrost, pozneje tudi v priznanje za nacijonalno delovanje še z redom sv. Save in Jugoslovenske krone 5. stopnje. Od leta 1922. s presledki do danes vodi prosvetarstvo koroškega sokolskega okrožja. Kot sreski tajnik JNS se je vedno in dosledno boril za povzdigo in prospeh Mežiške doline, onega -malega dela neosvobo-jene Koroške ter je bil proti vsakemu premeščanju državnih uradnikov iz političnih razlogov. Zaradi tega v dravograjskem sre-zu ni bilo pod JNS režimom nobene premestitve. En sam primer lokalno politične prirode je bil urejen tako, da je premeščeni prišel na ugodnejše mesto!... Kdor vse navedeno premisli in hoče soditi, mora priti do zaključka, da g. Gačnik po 10 letih vestnega in požrtvovalnega d»la na gu- „Trda slovenska pest" Ptuj, 19. januarja. Ko se je v nedeljo zvečer vračala skupina ljudi od svojega vinograda, je bila v vasi Podgorici, občina Osluševci, napadena od nekih fantov iz Steriancev, med katerimi je bil tudi Ferdo Slameršek. Kakor zatrjujejo napadenci, je Slameršek z nožem navalil na Antona Kranjca iz La-sigovcev ter mu prizadjal več poškodb. Kranjc je v boju tudi sam izvlekel nož ter udaril Slamerška. Prerezal mu jc na vratu žilo odvodnico, tako da je Slameršek izkrvavel. Kranjc je bil prepeljan na zdravljenje v ptujsko bolnišnico. Slameršek pa je bil danes obduciran in pokopan pri Sv. Lenartu Uvedena sodna preiskava bo. kakor upamo, dognala, koga zadene krivda za poboj. Vsekakor je take divjaške spopade treba globoko obžalovati.. Kaj pravijo k takim dejanjem ljudje, ki so preteklo jesen javno v časopisju pozivali, naj govori tr da slovenska pest? Ali se zavedajo, da je žal prečesto v taki pesti nož ali revolver? Pod novo upravo v zagorski dolini Zagorje, 20. januarja. Zagorski vodilni občinelki funkcionarji hudo radi poudarjajo ob vsaki priložnosti, da se je socialni položaj občinskih siromakov in brezposelnih izboljšal, odkar so sami prevzeli skrb zanje. Za dokaz navajajo, da se je izvršilo mnogo javnih del, pri katerih so dobili brezposelni nekaj zaslužka. Brezposelni pa zatrjujejo, da tako malo zaslužka še nikdar prej ni bilo. Prej se je tudi skrbelo za cenejšo prehrano ali pa so dobivali mesečno še različno moko. katere pod novo občinsko upravo niti enkrat še niso bili deležni, če so se razmere »izboljšale«, eo morda tega deležni kmečki sinovi, ki imajo živeža dovolj pri starših. Vsem res potrebnim je bila javna kuhinja prava ln sftrbna pomočnica, ki je marsikateri potrebni družini olajšala obstanek. S tem, da so bili zdaj brezposelnim nakazani boni, vlada v velikem številu družin hrudo pomanjkanje. Veliko nezadovoljstvo je tudi med brezposelnimi, ki niso naši Občani. čeprav preživljajo že več desetletij svojo usodo v zagorski dolini, niso deležni onih bornih dobrin, ki jih deti občina. Socialna akcija res ne more zadovoljiti vseh, ker ima občina premalo sredstev. Vendar, lahko bi se pa izboljšala vsaj na tisto stopnjo, na kateri je bila pod bivšo Občinsko upravo. Bodoče matere morajo skrbeti, da se izognejo vsaki lenivosti prebavil, posebno zapeki, z uporabo naravne »Franz-Jose-fove« grenčice. — »Franz-Josefova« voda se lahko pije in deluje v kratkem času brez neprijetnih pojavov. Ogl. res- S. br. J5. 4S6/35. Priznavam: prvi trenutek sem hotel fikri ti ta potrdila. V načrtu za kemijski oddelek- boš zaman iskal za 5. im 6. semester dela iz analitske kemije. Končal naj bi ga bil že v prvih treh. Toda mnogo študentov hrani doma listke, ki jih učni načrt ne predvideva. , Vzroki, da študent laboratorija v predpisanem času ne dokonča, so različni. Lahko je kriva bolezen, morda preveliko zanimanje za nestrokovna vprašanja. Ne izključujem niti lenobe niti nesposobnosti. V večini primerov pa igTa glavno vlogo materialna beda, zaradi katere mora študent z instrukcijami plačevati takse in s tem izgubljati študijski čas. Da so pa med sledinjimi pogosto najsposobnejši, dokazuje primer tovariša, ki je oba analitska praktika (kvalitativni in kvantitativni) name-to v predpisanih treh semestrih, končal v petih, a je naredil izpit iz obeh predmetov z odliko. Sedmi semester: organsko tehnološki laboratorij z odškodnino 1198 Din, 50 par (v petih obrokih). Ta laboratorij in fizikalni sta na tehniki in glede na čistost zraka in svetlobe neprimerno ugodnejša od onih v realčnih kleteh. Osmi semester: anorgansko tehnološki ...900 Din (v dveh obrokih). Zopet v analitskem laboratoriju. Deveti semester: fizikalni laboratorij 496 Din (v 3 obrokih) in 45 Din za razbiti inventar. V sobici, ki meri 2.7X5.5 m, katere tretjino zavzemajo mize, stoji aparatura tik aparature in v njej dela 8 do 16 praktikantov. Tu je nameščena (ebulio- t ,,'Jll.Reprezentnnčni nRcdemsRl tehnični Domače vesli RozlM"30.]onDOi]ii * Ban dr. Marko Natlačen v petek 22. t. m. ne bo mogel sprejemati strank, ker bo službeno odsoten. Na to opozarjamo zlasti stranke, ki prihajajo z dežele. * Problem graditev fakultet zagrebškega vseučilišča. Zagrebška mestna občina je nedavno sklenila, naj se še za 10 let rezervira zemljišče na Ciglani za graditev tehničine fakultete zagrebškega vseučilišča. Na ta način je vprašanje zgradbe novih poslopij, ki so potrebna zagrebškemu vseučilišču, odgodeno apet za 10 let. Nove zgradbe so posebno potrebne za veterinarsko fakulteto, ki .je nameščena v slabih prostorih in celo v barakah na Savski cesti. Potem pride na vrsto gradba prostorov za zobno in ortopedsko kliniko. Po slopje je bilo zgrajeno že pred petimi leti, a še vedno čaka na dovršitev in opremo. Rešiti je treba tudi problem nastanitve poljedelske fakultete. To vprašanje se rešuje že kakih 6 let. Rektor zagrebške uni verze je o viseh teih problemih že sestavil obširno spomenico, ki bo zdaj predložena merodajnim činiteljem. * Uspešno in zaslužno delo dalmatinskih planincev. Splitska podružnica Hrvatskega planinskega društva >Mosor< ima za seboj deset let zelo uspešnega dela. Pred desetimi leti je še ves Split na račun planincev, ko eo odhajali v gore, zbijal najrazličnejše šale, a že po nekaj letih si je morala šal ji* vosi: Spličanov izbrati druge objekte, zakaj vse mesto 7_ okolico vred se je pričelo zave* dati. da vodijo Mosoraši velevažno kulturno delo. V desetih letih se je »Mosor« uvrstil med najmočnejše planinske organizacije v vsej državi. Priredji je po Dalmaciji, Bosni in Hercegovini kakih 600 ekskurzij, na katerih so bile popularizirane lepote planin Dalmacije in Bosne. Društvo ima tudi šest turističnih objektov, ki predstavljajo milijon* sko vrednost. Dalje je društvo izvedlo na več sto kilometrov točne markacije ter zgradilo važne ceste in pota. Posebne zasluge^ pa si je društvo pridobilo prj pogozditvi obširnih goličav in pri učinkoviti propagandi za gozdarstvo. V dalmatinskih krajih vzbuja vsako leto največje zanimanje med narodom teden, ki je posvečen gozdarstvu in ima na sporedu poljudna znanstvena predavanja vo* diteljev agilnega planinskega društva. * Obisk uglednega madžarskega arheologa. V Knin je prispel iz Budimpešte zna mi arheolog in privatni docent tamošnje univerze ter kustos tamošnjega Narodnega muzeja dr, Fetich. Ta ugledni znanstvenik proučava v prvi vrsti kulturo starih Avarov, Tatarov in Madžarov ter je izdal že mnogo svojih razprav v madžarskem. nemškem, angleškem in francoskem jeziku. Zdaj se je mudil poldrugo ieto v Rusiji, kjer je proučeval tamošnje -rt.ar aziatske spomenike in se medtem tu di popolnoma naučil ruskega jezika. V Knin je prispel zaradi tega, da bi proučil stare hrvatske spomenike iz srednjega ve-k 3 Obiskal bo tudi Zagreb. i n razpokani koži, ozeblinah, lišajih m mmžčajih — čudovito deluje UiOVO RAMILCNO MAZILO« ! * Nov grob. V St. II ju v Slovenskih go« r- ah je umrla gospa Ana Sorko, nadučiter Ljava vdova. K večnemu počitku io bodo spremili jutri ob 9- Blag ji spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! * Društvo Rdečega križa kraljevine Ju* goslavije in njegovi banovinski okrajni in krajevni odbor so po novi določbi finančnega ministra oproščeni plačila državnih in samoupravnih pristojbin na vstopnice za dne-v* ne kinematografske predsrtave kultumo-vzgoinega značaja, kadar se prirejajo v lastni režiji. Enako velja za vse druge pri* redjtve, ne glede na program in dobo, če so v lastni režiji in določene za zbiranje prispevkov po točki 11. čl- 42 -zakona o društvu Rdečega križa, vendar pod pogojem, da se ves dohodek porab; samo za izvršitev nalog po čl. 4. tega zakona. * Pri zaprtju in motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne Fianc Jožefove grenčice. * Smrt starega hercegovskega vstaša. V Stolau je v starostu 78 let umrl Ivan Vukasovič, ki je bil v vodstvu zgodovinske hercegovske vstaje ne samo kot idealist, temveč tudi kot junaški borec z o rož jem. Njegovo življenje nudi pretresljivo in veličastno sliko požrtvovalne borbe za narodno in državno svobodo. Iz Hercegovine, svojega domačega kraja, ki je bil pod turško upravo, je že kot mladenič pri bežal v Dubrovnik, da bi si tam pridobil potrebno izobrazbo. Izobražen se je takoj vrnil domov in bil je med voditelji hercegovske vstaje 1. 1875 in 1876. Udeležil se je tudi deputacije Hercegovcev, ki so prišli na Cetinje, da bi tam črnogorskemu vladarju, knezu Nikoli izrazili svoje zaupanje. Med vstajo je bil tajnik vstaške-ga vojvode Mušiča. Nekaj časa je živel v Roki Kotorski, a se je kmalu vrnil v Hercegovino ter nadaljeval borbo za narodne pravice. Posebno zaslužen in pomemben je bil zaradi tega, ker je z vsem svojim življenjem in delom predstavljal idealno vzajemnost Hrvatov, Srbov in neopredeljenih muslimanov v Herceg-Bosni med borbo za narodne pravice. Sam je bil navdušen Hrvat, a v enaki meri tudi navdušen Jugosloven. V Stolcu je bil ustanovitelj hrvatskega društva »Napredka« in potem do svoje smrti zelo delaven odbornik tega in mnogih drugih društev. Do kraja svojega burnega življenja je bil pobornik srbsko-hrvatske sloge. * čiane Slovenske šolske matice in vse tiste, ki bi se hoteli naročiti na letošnje knjige (izidejo Pedagoški zbornik z zelo bo gato in aktualno pedagoško vsebino, dr. Bo* hinčeva knjiga o geografiji Eviope in Vran-čeva knjiiga o strnjenem pouku), vljudno in nujno prosimo, da se javijo pri našem poverjeniku ali pa direktno na naslov SŠM„ Ljub; Ijana, Komenskega ul., šola na Ledini, vsaj do 15. februarja, ker bomo tedaj morali dokončno določiti število naklade. Ker začenja; mo letos s prvo knjigo pedagoških priročnikov, smo prepričana, da nam bodo ostali zve* sti vsi naši dosedanji člani in da bomo pridobili še mnogo novih Odbor * Iz »Službenega lista«. »Službeni list kr. banske uprave dravske banovine« št. 6 z dne 20. t. m. objavlja pravilnik o taksah, verskih in vakufsko mearifskih organ h islamske verske zajednice v kraljevini Jugoslaviji, pravilnik o skladu za oljnato seme« nie in objave banske uprave o pobiranju občinskih davščin v občini Oselica v letu 1936-37. * Nov leseni most čez Savo v Mednem pod Šmarno goro je dal postavit] glavni od; bor slovenskega planinskega društva v Ljubljani. Je najmodernejše konstrukcije, ene iz* med prvih v Jugoslaviji. Dolg je 80 metrov in je izredno važna prometna vez za ondotne domačne, kakor tudi za številne izletnike in turiste, ki bj radi prešli onstran Save in jim je pot izdatno skrajšana. Stroški za gradnjo tega mosta so precej narasli in jih mora društvo kriti z malenkostno mostnino Pred kratkim je bila kolavdaeiia tega mosta in je bil izročen javnemu prometu v splošno zadovoljnoet jn udobnost zlasti vsega tam; kajšnjega prebivalstva. * žalostna statistika. Dom slepih v Ze-munu, ki je največja ustanova za oskrbo in vzgojo slepih v vsej državi, se bavi tudi z zbiranjem statističnega materiala o sleipih v naši državi. Za pretočeno leto je ta statistika gotova in iz nje je razvidno, da je v naši državi 12.250 slepcev. Na starostno dobo od 24 do 50 let jih odpade 4850, na staro t nad 50 let 5840, na starost pod 24 leti 1455, najmlajših slepcev, ki še niso dopolnili 14. leta, pa je naštetih 750. Na 10.000 prebivalcev je v Orni gori slepcev okrog 21.5»/», v Južni Srbiji okrog 14.5, v Dalmaciji okrog 8 in ravno toliko odstotkov tudi v Sloveniji. Ostali živijo in trpijo v drugih naših pokrajinah. * Tovarna JOS. REICH sprejema mehke in škroblieno perilo v najlepšo izdelavo sa Danes PREMIERA in krstna predstava v Jugoslaviji! URGTHEATE VVerner Krauss — Hortense Raky — Olga Čehova — Willy Eichberger in Hans Moser Film svetovne slave, najnovejša umetnina tvorca nepozabnih filmskih del »Hrepenenje« (Leise flehen meine Lieder), »Maskarade« in »Mazurke«, delo najslavnejšega režiserja W i 11y j a Forsta Vstopnice prosimo rezervirati v predprodaji! KINO U N I O N Tel. 22-21 I * Oposorjlo avtomobilistom! Avtomobilski klub kr. Jugoslavije, sekcija Ljubljana, obvešča, da je pričela sekcija za gradnje drž. ceste Ljubljana — Kranj z deli na pobočju Gaštejskega klanca pri zelezniškem prelazu v Kranju. Zaradi rušenja in razstreli evanja materijala je dovoljena po cesti vožnja le x brzino 10 km na uro, na kar opozarjajo postavljeni mednarodni znaki. Kljub temu vozi mnogo avtomobiListov, kakor to sporoča gradbena sekcija, z normalno brzino po Gaštejskein klancu, e čimer ogražajo sebe. pasante in delavce. Avtomobilski khib opozarja na prošnjo imenovane gradbene sek* cije vse avtomobiliste na nedopustnosi »u nevarnost nagle vožnje po Gaštejskem klan* cu. Sekcija poudarja, da bo sicer primorana ovaditi vsakega avtomobilista, ki bj se ne ravnal po teh predpisih. KDOR TRPI NA REVM ATIZMU mu KRUŠEN sol prinese olajšanje. Kdor trpi na neuritisu, naj poskusi KRUŠEN-sol. Vzame se je pol čajne žličice vsako jutro. KRUŠEN-sol je zmes soli, ki pomorejo pri neuritisu, utoru (lumbago), ishiasu in sličnih obolenjih. Priporočena od zdravnikov. Dobiva se v lekarnah. R. S. br. 16123/36 * Za avtoizlet Gorica _ Trst 30. t. m. do 2. februarja se še lahko priglasite do 23. t. m. opoldne. — sPo božjem svetu«, Ljubljana, Wolfova 1. V soboto na Tabor! Prireditev Jadranske straže je gotovo ena najelitnejših v Ljubljani. Toda ni elitna po ozkem krogu izbrancev, marveč je elitna po svoji pripravi in sporedu, kakor tudi po tisti odličnosti, katero ji dajejo gostje iz vseh slojev ljubljanskega prebivalstva. Jadranska straža je vsenarodna organizacija, zato so tudi vse njene prireditve namenjene najširšemu krogu prebivalstva. Pridite v soboto zvečer na Tabor in preživeli boste noč v prekrasnem okolju in v družbi samih vedrih ljudi, zlasti so povabtjeni tudi deželam, ki morda le redkokdaj vidijo tako lepo in tako pestro prireditev, kakor je večer Jadranske straže v Ljubljani. V soboto na Tabor! Iz Lfubljane u— Večer slovenske univerze. Akademska akcija za izpopolnitev univerze bo izvedla prireditev, kjer bo predoči'la Javnosti prve in največje potrebe univerze. Te so obsežene v prvi etapi vrstnega reda zahtev za izpopolnitev našega najvišjega znanstvenega zavoda; kemični inštitut, hidro teh nični in rudarski. Odbor AA. vabi vse predstavnike in delavce našega javnega kulturnega in gospodarskega življenja. Pridite in podprite požrtvovalno delo svoje mlad ne! Za do-, graditev tehnike — za izpopolnitev univer* ze, ki bo naš ponos! Vsi na »večer slov en. ske univerze«, ki ga priredi Akademska ak* cija za izpopolnitev univerze — v dvorani Trgovskega doma, v torek 26. januarja oo IK>1 20. Brez vstopnine! u— II. predavanje Znanstvenega odbora Prirodoslovnega društva bo v petek 22. t. m v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi ob 18. uri. Predaval bo g. univ. prof. dr. A. Košir o uspehih svojih transplanta-c jekiti poskusov. Predavanje je vstopnine i>rosto in vsakemu dostopno. u— Predavanje društva »Naša skrinja« bo daines v četrtek v dvorani frančiškanske* ga konvikta. Predaval bo g. profesor Saša ^ntel, o naših narodnih nošah, o njihovem pomenu irf uporabi. Skioptične sinke. Vstopnice se dobijo v zadnji pisarni v frančiškan; ski pasaži. n_ Večer koroške pesmi v Šiški, v petek -'2. t. m. priredi Sokoisko društvo Ljublia* na _ Šiška ob 20. v Sokolskem domu pevsk koncert koroških Slovencev v Ljubljani pod vodstvom marljivega pevovodje Novaka Ivana. Na sporedu so prelepe pesmi, ki jih prepevajo Korošci pri svojem delu in razjolo; ženju. Omenjeni pevski zbor je program z vestnost o pripravil in ie žel sirom naše ožje domovine že lepe uspehe. Uvodni govor bo imel državni pravdnik g. dr. Felkcher Josip, čigar zibelka je bila v Lepi Ziljalci dolini. Vabimo javnost, da v čim večjem številu obišče ta koncert Korošcev. u_ »Vzgoja matere«. Četrto predavanje tečaja je drevi ob 20. na šentjakobski šoli. Predava ga. dr. Kuralt o higijeni notese žene. Vmes poučen film. u— Lovci! Drevi družabn; večer s predavanjem pri Slepiču ob 20. uri. skopska) aparatura s termometrom, na katerem lahko odčitamo tisočinke stopinje. Pred njo stoji ves razburjen praikti-kaait, ki pobesni čim se premakne kdo v njegovi bližini. S tem namireč povzroča majhno valovanje zraka, ki pa ga termometer že občuti kot motnjo in take meritve so neuporabljive. Blizu njega pred Wheatsonovim mostičkom napeto posluša praktikant, ki v teku dneva neštetokrat išče mesto najmanjšega brnenja v telefonu, kar traja včasih minute, med tem, ko vrše tovariši svoje delo, ki je nujtno vezano z ropotom. Take meritve so ne le manj natančne od ornih, ki bi jih dobili v mirni sobi, temveč tudi do skrajnosti du-hamorne. Kakšne so razpoložljive aparature, pa kaže spektroskop, v katerem se črte s krajšo valovno dolžino enostavno ne vidijo. Deseti semester ... za diplomsko delo (organski laboratorij) . .. 1000 Din. Iz administrativnih razlogov je bil zame določen »delavni prostor« v organskem laboritoriju. Toda g. docent, ki sem mu dejansko dodeljen, tudi sam eksperimentalno dela na področju, iz katerega daje diplomska dela In s tem diplomamtovo delo sproti kontrolira, naš inventar pa je omejen. Premalo steklenic z vdelanimi pipetami in specialnimi reagenti imamo, pre malo merilnih buč in posod za »puferje«; za to vrsto dela je na razpolago le en termostat. Takega inventarja ne moremo deliti še na dvoje. Preostaja torej edina, čeprav za docemta nedvomno težka rešitev. Delam v njegovi sobi z istim inventarjem kakor on. V to kletno sobico, ki ima morda dimenzije fizikalnega laboratorija, le da zavzemata njen dobršen del aigestorija, prihaja s hodnika in z ostalih laboratorijev ves šum in po skupnem dimniku tudi hlapi vsake jedke tekočine, ki jo izparivejo v digestorijih analitskega laboratorija. En popoldan v tednu so razen naju v tem laboratoriju še filozofi, ki vrše svoje vaje iz eksperimentalne kemije. Z njimi je sličino kakor z menoj; tudi zanje je določen prostor drugje, namreč v analitskem laboratoriju. Le da je zanje laboratorij prost v petek, oni pa imajo čas samo v četrtek. In prenašanje aparatur bi zahtevalo ne le veliko časa, ampak tudi precej denarja za nadomeščanje aparatov, ki bi se pri tem razbili. — Na žalost pa je prenašanje naketrih aparatov vendarle nujno. Naša akumulatorska baterija, na primer, s katero dela diplomant na tehniki, kaže vse znake letečega Holandca, Pri vsakem predavanju iz anorganske kemije o ozonu, dušikovem monoksidu in pri mno gih drugih roma s tehnike v predavalnico na realki, nato £pet nazaj k diplomantu, ki jo že nestrpno čaka. Kadar imajo filozofi vaje, se stvar ponavlja. Kljub tej mizeriji pa je naš kemij ki oddelek že dokazal in še dokazuje z vsakim novim znanstvenim delom, ki ga pošlje v svet, nujnost svojega obstoja. Dogaja pa «e tudi, da se diplomant muči mesece in mesece, in ko končno uspe, ne vč, ali niso njegovi izsledki že zdavnaj odkriti in objavljeni. Po navadi diplomant ve, kdo se je z njegovim problemom ukvarjal in kje je publiciral. Niima pa možnosti, da bi do te literature prišel. VeČina znanstvenih revij tvori namreč krono v seznamu stvari, ki nam manjkajo. In veseli konec? Nezdravi kletni prostori, pomanjkljivost inventarja in aparature, borna knjižnica na temnem ta mrzlem hodniku, previsoke laboratorijske takse, fo le simptomi bolezenskega stanja, katerega vzrok so prenizke dotacije, ki jih institut prejema. Ker pa je pred nedavnim država znižala še te beraške dajatve, je moral rektorat kletne prostore pod realko odpovedati. Naš kemijski institut je v krizi. Ce ne dobi v najkrajšem č»su novega poslopja, bo izkrvavel. Cas je, da se zavemo, da dela zoper interese svojega naroda, kdor ne zastavlja vseh svojih sil za to, da mu omogoča čim intenzivnejše kulturno delovanje. u— Pianist Aleksander {torovskl otvorl jutri v petek svoj koncert s dvema klavirskima skladbama, ki ju je napisal pod naslovom, »Sonata« slavni italijanski skladatelj Scarlatti. Za svojo dobo je bil Scarlatti izredno plodovit ter je pomenil za italijansko klavirsko literaturo isto, kar mojstri Tartini, Torelli in Corelli za violinsko glasbo. Zapustil je preko 300 del, izmed katerih so na prvem mestu ravno njegove klavirske sonate. Poleg tega igra pianist Bo-rovski še Bacha, T.iszta, Sandby-a, Smetano, Prokofjeva, Stravinskega in Musorgskega. Pianist Stravinski je velik umetnik ter spada med najodličnejše klavirske vir-tuoze sedanje dobe. Prodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice. u— Vsem gg. prakso izvrfiujočim adrav-nikom v Ljubljani. Mestmi fizika* je v letu 1936 poslal zdravnikom v Ljubljani tiskovine s prošnjo, naj do 1. januarja 1937 prijavijo vse primere rakov, ki so jih zdravili v letu 1936. Ker se večina gg. zdravnikom temu pozivu ni odzvala, se ponovno vabijo, da to takoj stare, a najkasneje do 30. t. m. Mestni fizikat obenem opozarja, da je po zakonu o nalezljivih boleznih treba prijavljati tudi vsa obolenja za influeoco in ošpicami. Obvezno je tudi prijavljenje veneričnih obolenj. Gg. zdravniki se opozarjajo na zakonite dolžnosti in na kazenske posledice, ki bi jih imeli z nepri javi jan jem teh obolenj. u— Obrtniki! Tekom meseca januarja je treba vložiti davčne napovedi za pridob-nino itd. Vsa strokovna pojasnila prejmete pri Obrtniškem društvu (Beethovnova 10. priti.) dnevno med 17. in 18. uro. u— Redni članski sestanek J. n. a. k. Edinstva bo 21. t. m. v klubovem lokalu. Nujno. u— Huda nezgoda prj prekrivanja strehe. Pri družbi Alpeko na Tyrše-vi c. 49. uslužbe* ni krovec 38 letni Avgust Plestenjak, iz Dra-velj 140. je postaj včeraj žrtev silno hude nesreče. Plestenjak. je dopoldne v Mengšu pri Kančevi tvornici kvar* prekrival 6treho, pri tem pa ga je transmisdjski stroj zgrabil za obleko ter ga s tako silo pritisnil pod strop, da mu je zlomilo hrbtenico. Tovariš, ki je opazil nesrečo, ga je le 6 težavo odtrgal od transm sije. Iz Ljubljane poklicani reševalni avto je ponesrečenega Plestenjaka, kj je družiuskj oče. prepeljal na kirurgični oddelek splošne bolnišnice, kjer mu bodo skušali rešiti življenje, vendar obstoji le malo upanja. — Istočasno kakor v Mengeš pa so bili reševalci poklicani v Domžale, kjer je -loletni kLiučavničarski mojster Franc Končan iz Cerkvene ul. 7, s kolesom tako nesrečno spodrsnil po tleh, da »i je pri padcu zlomil desno nogo v stegnu in ga je moral reševalni avto prepeljati v ljubljansko bolnišnico. — Nesrečo je rmal tudi 31etni Janko Lovač, sinček železniškega ču* v glavj. — Za* radi poledice pa si je pri padcu na Vidov* danski cesti zlomila levico v zapestju 45 letna Helena Podborškova. prekupče-valka z iajci z Vidovdanske ceste v Ljubljani. u— Regulacijska dela v Ljubljanici. Tri mesece delovnih dni ima gradbeno podjetje inž. Dukie & drug zaznamovati sredi letoš* nje zime k dobrem več ko lani. Lansko poletje. so se izvedle mnogotere stave, češ, da do konca L 1936. Ljubljanica ne bo pokrita niti do prulskega mosta. Vmes sta namreč prišla še usada na obeh straneh prulskega mosta, na eno stran celo dvakrat. Treba •e bilo okrog 60 metrov dolžine. po štiri metre visoko položiti debelejšo betonirano plast na prulsko brežino. nad njo pa še ob* iožiti p.jen vrh s kamnito ploščadjo v določeni višini. Nekaj dnj eo morali zaradi mraza nad pet stopinj manipulirati z vročo vodo prj mešanju betoma, da so dovršili betonsko ploščad. In vendar so na tej brežinski stra* ni napredovali skoro do Franzlove tvornice v dolžin^ okrog sto metrov od prulskega mo* sta navzgor. Vrsto pilotov, ki s temeljnim betonskim podstavkom nosijo vso brežino. 60 zabili te dni prav tik zatvornice, do kamor 6o po sredini struge položene in tepeljane tirnice. Po nji h vlači lokomotiva vagončke z naloženim materijalom, kj ga še vedno iz. važa redno proti Koleziji. Zaenkrat je raz-poslenih okrog sto delavcev. n_ Namesto venca na grob ge. Jelke Boršnikove, profesorjeve vdove, je darovala ga. Marion Belčtova 100 Din za revne aka* de-nike KPA, neimenovani pa 50 Din. a_ Plesna vaja slušateljev abiturjentske- ga tečaja v petek. 22. t. m. ob 20. Trgovski dom. u— Namočena polenovka F. Kh»m Miklo* šifeva 8. Iz Celja e— »Korajža velja!« Ljubljanska drama je uprizorila v torek v celjskem gledališču Zerkaulenovo komedijo »Korajža velja!« v skrbni režiji g. Bratka Krefta. Igra je dokaj plitva, prepletena pa je s humorjem. V posameznih vlogah so se posebno uveljavili gg. Cesar, Stupica, Daneš, Poto-kar, Bratina, Drenovec in Plut ter ga. Mira Danilova in gdč. Gabrijelčičeva. Splošno nevoljo je povzročil občutni mraz v gledališču. Gledališka uprava bi pač morala skrbeti, da bo v gledališču pri vsaki predstavi primemo toplo. Letošnji repertoar močno zaostaja za lanskim. Letošnja gledališka uprava nima posebno srečne roke pri izbiri iger, je pa Se čas. da se zamujeno naknadi. R- P-e— Vzgojno predavanje. Na Ljudskem vseučilišču v risalnici meščanske šole bo danes ob 20. sedmi vzgojni večer. Predmet razpravljanja: Duševni razvoj našega otroka v šolski dobi. e— Ureditev Oblakove ulice. Mestna občina bo letos izgradila in končno uredila Oblakovo ulico. To delo pa se bo pričelo. ko bodo začeli graditi Delavski azil na Vrazovem trgu. ker bo občina porabila na Vrazovem trgu odkopani material za podaljšanje in izgraditev Oblakove ulice. e— Kino Union. Danes ob 16.30 in 20.30 velefilm »Boheme« z Gertrudo Lawrenceo-vo in zvočni tednik. e— Pes je povzročil ne*rečo s pulko. Ko je 24-letni sin posestnice Milan Centrih iz Dobja pri Planini v ponedeljek okrog 16. v gozdu blizu svojega doma basal puško, je pritekel k njfcmu domači pes in se zaletel v puško. Zaradi tega se je puška sprožila m naboj je zadel Centriha v levo nogo. e— Podaljianje roka za regulacijo Savinje. Stavbno podjetje Nassimbeni, ki je lani prevzelo regulacijo Savinje v drugi etapi v Kosmiči, je prosilo mestno občino, da bi mu podaljšala rok za dovršitev del do konca maja, ker se je licitacija teh del lani zelo zakasnila. Občina je dovolila podaljšanje toka, isto pa mora storiti tudi banska uprava. * K I N CL 2V2A MATIC MAR1ANNE HOPPE, MATHIAS WIEMANN VALOVI LJUBEZNI Dane« poslednjič! TEl. 27-30 SLOGA Najlepia Lehirjeva ilageropereta skrjancek poje... žvrgoli v gl. vlogi poj« MARTA EGGERTH epemranza Premiera ta JogoaL krstna pred«t*ra burgtheater Režija: WILLY FORST Wen>er Kraa«&, Olga Cehov«, Hortenae Rakjr Wllly Eichberger, Hans Moser e— Tradicionalna maškerada Celjskega olepševalnega društva bo na pustni torek 9. februarja zvečer v Celjskem domu. Za maske so določene lepe nagrade. Prijavilo se je že mnogo originalnih mask in skupin. e— Poledica in sneg. V torek zvečer je pričelo v celjski kotlini deževati. Mraz je kmalu povzročil hudo poledico, kakršne ni bilo v Celju že mnogo let. Vse ceste in ulice so bile pokrite z ledom, ki je skrajno otežkočil hojo. Poledica je zlasti neprijetno presenetila obiskovalce gledališča, ki so z muko »pridrsali« do svojih domov. Okrog polnoči se je položaj izboljšal. ko je začela padati sodra, ki jo je potem včeraj zjutraj pokril lahen sneg. KINO METROPOL, prinaša danes ob 18.15 in 20.30 »LJUBEZEN IN JAZZc in nov zvočni tednik. Iz Maribora a— Zveza Maistrovih borcev v Maribora priredi to soboto ob 20. tovariški sestanek za svoje člane in njih rodbine v gostilni Senica v Tattenbachovi ulici Na sporedu je kratko predavanje g. dr. E. Mejaka iz Gornjega grada o prevratnih dneh v Ce, lju in Mariboru. Pridite! a— O važnosti in pomenu našega Jadrana je predaval v Ljudski univerzi podpolkovnik Jurij čordašič. V svojih izvajanjih je navajal zanimive navedbe o gospodarskem in vojaškem pomenu našega Jadrana. Tako je med drugim navedel, da stane n pr. zgraditev novodobne križarke okrog dve in pol milijardi dinarjev in da je sedanja oborožitev posameznih držav vezana z izdatki, ki obremenjujejo iste v veliki izmeri. Na drugi strani pa je oborožitev v toliko potrebna, da si države varujejo svoje pomorske trgovske poti »n svoje obale. Jadranska obala je že po prirodi naravna meja naše države in smo v stalnem prizadevanju, da jo varujemo s sodobno izpopolnjeno vojno mornarico. Njegova izvajanja so spremljale številne skioptične slike. Odlični vojaški predstavnik je bil za svoja izvajanja deležen toplega priznanja.. Avstrijski smučarji na Pohorju. Na pobudo tukajšnje Tujsko prometne zvez« bodo avstrijske tujsko prometne organizacije v Gradcu spričo ugodnih snežnih prilik organizirale za prihodnje nedelje več avtokarskih izletov za smučarje na naše glavne pohorske smučarske postojanke. a— Studenške občinske novice. Občinski urad v Studencih pri Mariboru je izdal naslednjo izjavo: kolesarji ▼ Studencih se opozarjajo, da morajo do 31. t m. na novo prijaviti kolesa za leto 1937 ter poleg knjižice predložiti kolek za 5 Din v občinski pisarni ob uradnih urah. Hišni posestniki v Studencih se naprošajo, da nabiralne pole »Pomožne akcije« vrnejo obč. uradu vsaj do 1. februarja, da se morejo računi zaključiti. Do sedaj je vrnila pole komaj polovica posestnikov. a_ »Merdavsov most*. Zaradi izredno nizkega vodostaja Drave, ki je preprečil nemoten promet z večjim meljskim bro-dom in onemogočil tudi pristanek čoln* ob pobreški strani, je bil meljski brodar Merdavs primoran, da si pomaga na ta način, da je dal na lastne stroške postaviti na pobreški strani dobrih 50 m dolg mo-stiček, s katerega je omogočen dostop Po-brežanov na čoln. V ljudski govorici je ta mostiček, ki je meter m pol širok, znan kot »Merdavsov most«. a— Zima je terjala svojo žrtev. V mariborski okolici beležijo prvo letošnjo žrtev mraza. Včeraj zjutraj so namreč našli pri Oseku v Slovenskih goricah starejšega moškega vsega zmrzlega. Zdravnik je ugotovil, da je neznani moški, ki je po videzu berač, že izdihnil. Identitete mrtveca še niso mogli ugotoviti a— Čudna smrt. Pri Sv. Andražu je Neža Emeršičeva iz Skorošnjaka zbolela na pljučnici. V trenotku, ko je bila sama v sobi, je pobegnila v noč ter je izginila za njo vsaka sled. Našli so jo naslednjega dne skoro 2 km daleč v gozdu. Bila je našlo jena ob drevo in mrtva Revica je preko noči zmrznila. a— Vlom v lekarno. V noči na sredo so še neizsledeni vlomilci vdrli v Savostovo lekarno na Kralja Petra trgu ter odnesli gotovine za 581 Din. V notranjost so se splazili na ta način, da so na dvoriščni strani razbili okno. Domnevajo, da gre za isto vlomilsko skupino, ki je v soboto izvršila vlom v pisarno mehanične delavnice inž. Ungerja & Siraka. a— 1000 obtožnic... V preteklem letu je bilo prijavljenih tukajšnjemu državnemu tožilstvu 3363 kazenskih slučajev, na podlagi katerih je bilo sestavljenih 1000 obtožnic. Obtoženih je bilo skupno 1447 oseb, med katerimi je bilo 292 oproščenih. — »JUTRO« St. 17 CelrieE, 2T T. 1937 V zadnjem trenutku Kako ie napisal Mozart uverturo k operi „Don Jnan44, ki nam jo letos obetajo tudi v Ljubljani Kakor je splošno znana, Je zložil Mozart »vojo opero »Don Juan« v Pragi, kjer je bila tudi slavnostna premiera v »Stavov-sbem gledališču«. Uverturo pa je zložil dobesedno v zadnjem trenutku tik pred premiero. Danat Miiller piše leta 1841. v listu »Der muaikalische Postillon« o postanku uverture, kjer pravi, da je ravnatelj italijanske gledališke družbe, ki je tedaj igrala v »Stavovskem gledališču« (L 1787-) Guardasani že več dni opominjal Mozarta, naj že vendar napiše uverturo. Dan premiere, 3. november, se je vedno bolj bližal. Mozart pa ni napisal še niti enega takta. Guardasani mu je sedel dnevno za vratom, prijatelji so mu prigovarjali, da naj vendar že napiše uverturo, toda Mozart jim je smeje odgovarjal: »Danes popoldne jo prav gotovo napišem!« In vsako popoldne je čisto gotovo napravil s svojo ženo izlet v prelepo praško okolico in be;ede ni izpolnil. Guardasani je obupaval, kajti tedaj si opere ni bilo mogoče misliti brez uverture. Ker so se Mozartove obljube in njegovi izleti v praško okolico stalno ponavljali, je poslal Guardasani Mozarta iskat v okolico, toda brez uspeha. Končno je prišel Mozart opolnoči s svojo žeono z izleta v praško okolico. Pred hišo so čakali njegovi prijatelji z Guardasani jem. Takoj so ga obkolili in ga pozdravljali z glasnimi •očitki. Mozart se jim je smejal, p<3tem pa jim je naenkrat resno dejal: »Tako! Sedaj me pustite, takoj zatftnem pisati!« Zaprl se je v sobo in resnično je začel pisati predigro, po par minutah pa je vrgel pero stran, iei v sobo svoje žene, reKoč: »Ne gre mi to od rok Vležem se za eno uro, potem me zbudi in pripravi punč!« Oblečen se je vrgel na postelj in trdno zaspal. Konstan-ea mu je počasi pripravila punč in ga čez uro, kakor ji je naročil, skušala zbuditi. Spal pa je tako trdo, da se ni dal z besedo zbuditi. Koostanci se je smilil, pa ga je pustila spati še eno uro, potem ga je pa brez usmiljenja prebudila. Mozart si je pomel oči, se pretegnil in < šel parkrat po sobi gor in dol. Potem se je vsedel za mino in za&el anova pisati. Konstanca mu je podala punč in se je veedla k njemu. »Pripoveduj mi nekaj zanimivega«, jo je poprosil Mozart In Kon-stanca mu je začela pripovedovati Šaljive in strašne storije o Plavobradou, o krasni Magdaleni itd. Mozart pa je pisal in pisaL Med delom se je smejal in delal duhovite pripombe k pripovedovanju Konatance. Malo po četrti uri zjutraj je bila uvertura gotova »Takrat se je to posrečilo,« Je dejal polglasno Mozart, »toda večkrat kaj takega ne bom poskušal.« Nato se je Se malo pretegnil in legel spat. Ob sedmi uri je poslal Guardasani po predigro, da bi jo mogel razmnožiti, kajti zvečer je bila premiera, šele ob pol osmih zvečer so bile orkestralne note napisane in ob osmih je bil začetek predstave. Note so bile dobesedno še mokre. Novica o v zadnjem trenutku napisani uverturi se je z bliskovito naglico razširila še pred pred-tavo med gledališkim občinstvom. Ko je stopil Mozart v orkester, so ga godbeniki dumno pozdravili. Dejal jim je; »Ni mogoče, da bi predigro vsaj enkrat za poskušnjo preigrali, toda vem, da jo smem in morem z vami igrati tudi brez skušnje. Igrajmo!« Prijel je taktirko, dal orkestru vstopno znamenje in že so se razlegali po gledališču glasovi ženijalnega dela Orkester je igral točno in odlično. Ko je utihnil zadnji akord uverture, je za-grmelo po gledališču navdušeno ploskanje Med poki anjan jem in zahvaljevanjem občinstvu za priznanje je Mozart dejal polglasno orkestru: »Samo par not je padlo s pultov na tla v celoti pa je bilo odlično. Sem vam, gospodje, dolžan neskončno hvalo!« Ta prigoda je dokaz, kako ženijalen stvaritelj je bil Mozart in kakšni znameniti godci so takrat sodelovali v gledališkem orkestru »Stavovskega gledališča«. Ljubljansko gledališče pripravlja, kakor vemo, še v letošnji sezoni Mozartovega »Don Juana«, pa je prav, če vemo nekaj več o postanku ene najlepših uvertur. A. L. HokolMTo Sokol na Viču sklicuje za drevi ob 20. v Sokolskem domu članski sestanek, za raz« govor o kandidatni listi nove društvene upra ve. Bratje m sestre, udeležite se sestanka v velikem številu. Redni letnj občni zbor bo v nedeljo ob 10. Ker 6e bo obravnavala tudi Petrova petletka, je udeležba obvezna. Zastopnik; ljubljanskih sokolski h društev bratsko vabljeni. Največji sokolski domovi v Jugoslaviji so. v Ljubljani na Taboru, ki je bi! otvor-jen leta 1927., potem dom Sokola-Matice v Beogradu, čigar otvoritev je bila lani in v Novem Sadu, ki je bil otvorjen 1. decembra 1936 Izmed pomembnejših domov moramo omeniti nadalje sarajevskega, ki je v gradnji, potem aabotiškega, ki še ni povsem dovršen, dalj* splitskega in onega na Sušaku. Skupno imamo v Jugoslaviji že okrog 230 sokolskih domov. Največ izmed njih jih je v dravskem sokolskem zboru, toda v zadnjih letih opažamo tudi med ostalimi edinicami mnogo živahnosti v tem pogledu. Gospodarska tesen, ki še vlada, zavira večji gradbeni razmah. Razveseljivo je, da si je že tudi nekaj čet postavilo svoj skromni dom ob sodelovanju vsega članstva in s pomočjo Saveza Sokolska župa Skoplje je preživljala zadnje mesece nekoliko težke čase zaradi nt, sporazumov med upravnim m tehničnim vodstvom župe. Bili sta sklicani dve izredni skupščini. Prvi se ni posrečilo odstraniti nesoglasij, toda na drugi so bratje izprevideli da je v sporazumu najboljša rešitev Zato so soglasno izbrali novo upravo in načelništvo ter s tem zagotovili prireditev pokrajinskega zleta v Skoplju letos na Vidov dan. Vodstvo zleta v vseh ozirih ima župa v Skoplju. udeležile pa se ga bodo predvsem sosedne župe Niš, Cetinje. Užice. Kragujevac in seve tudi Beograd. Gotovo pa je. oa 'Udi iz ostalih žup ne bo manjkalo posetnikov Južne Srbije in njenih lepot. Savezno načelništvo namerava letos prirediti. ako bodo snežne razmere količkaj dopuščale, poseben smučarski tečaj za župe Beograd, Kraguic»ac Užice \i», Cetinje in Skoplje na Kopaoniku. Namen tečaja je, da se dvigne zanimanje za smučanje tudi med članstvom in naraščajem teh žup, ki imajo na razpolago tudi zadostno dobrih smučišč v njihovem področju. Po tečaju se bodo mogoče vršile tudi tekme v manjšem obsegu. Priprave za X. vsesokolski zlet v Pragi so že v polnem teku, saj bo ta prireditev vsesiovanska sokolska olimpiada Prišli bodo na zlet tudi predstavniki vseh ostalih narodov, ker bo istočasno v okviru zleta tudi mednarodna telovadna tekma. Prav ta tekma, ki vzbuja vsakokrat večje zanimanje zaradi napetosti med tekmujočimi vrstami, bo izredna privlačna sila za zlet. S tem pa seve nikakor ne smemo podcenjevati pomena ostalih /letnih prireditev Ogromno strahovsko telovadišče, kjer bodo nastopali v tisočih in tisočih slovanski Sokol' pri skupnem in posebnih nastopih, bo spet zanimivost zase. Jugoslovenski Sokoli se že pripravljajo na ta veliki sokolski praznik Kakor je podoba, bodo organizirali spet nekoliko posebnih vlakov v Prago, tamkaj pa nastopili s posebno točko in sicer istočasno člani društev, članice in tudi članstvo čet Poleg tegs je bila sprožena misel da bi izbrani telovadci iz vseh sokolskih zvez nastopili v odrejenem številu tudi pri skupnih prostih vajah češkoslovaškega Sokolstva. ki bi s tem dobile poudarek slovanske skupnosti Zlet-ni proračun znaša dosedaj 21 milijonov Kč izdatkov Zletne fanfare na vsesokolskem zletu v Pragi Poročali smo že. da namerava zlet-no vodstvo otvoriti sleherno zletno prireditev z zletnimi fanfarami V ta namen je bil razpisan natečaj za vse slovanske glasbene skladatelje. Odziv je bil prilično velik. Razsodišče, ki mu je bil član tudi br. Vaclav Talich, ravnatelj opere Narodnega gledališča v Pragi, je prejelo skupno 21 kompozicij ter je priznalo prvo ceno delu br. Harfla iz Moravske Ostrave, ki bo po nekaterih spremembah proglašeno za zletno pozivnico. Poljsko Sokolstvo bo proslavilo 15-letni-eo osvoboditve Šlezije izpod nemškega jarma s zveznim zletom v Katovicah, glavnem mestu vojvodstva alezijskega. V temi mestu ima svoj sedež tudi šležijska sokolska dzi-elnica, t. j. velika župa, ki razv.ja v zadnjem času mnogo delavnosti ter si je priborila lani na zveznih tekmah za prvenstvo prvo mesto pri članih in članicah. Zlet bo od 27 do 29. junija ter ga bo vodilo zvezno načelništvo. ki mu stoji na čelu br. dr. Jan Fazanovič. v Iz življenja na dežel! Iz Zagorfr z_ Trj mrliče v enem duevu je imelo Zagorje v nedeljo. Letos je pričela smrt gosto kositi med prebivalstvom v rudarskih revirjih. V nedeljo 17. t. m popoldne so ob velikem spremstvu položili v grob upokojenega rudarja Franca Rupnika. Zapustil je ženo in več že preskrbljenih otrok. V pone» deljek so pa pokopali enega najstarejših rudarskih veteranov, v Toplicah je v nede« Ijo zjutraj po dolgi bolezni umrl v starosti 88 let Franc Krauskopf. Pokojnik je bil eden izmed najbolj izkušenih rudarjev. Že v mladosti je delal v različnih rudnikih izven Slo* venije, naposled pa 42 let prj zagorskem rudniku, kjer ie bil upokojen. Kakor sam usposobljen rudar, ftfa tudi njegova dva sinova Tone in Robert paznika pri rudniku, hčerka pa je tudi poročena z rudarjem. Na zadnji poti ga je spremljalo poleg sorodnikov in zastopnikov delavskih organizacij ve« liko število občinstva, kj je možu dela, izka* zalo zadn:o čast. Ravno tisti čas v nedeljo je umrla v Podkraiu pri Zagorju soj>oseitni-ca samska Marija Drganova. S sestro sta ob-delavali posestvo, in sta ravno pred dnevi prejele večjo vsoto denarja kot odškodnino za škodo, nastalo zaradi sesedanja zemljo. Vsem (»okojnikoni blag spomin, preostalim pa naše sožalie! Iz Kočevja kč—Stalni volilni imeniki občine su iazgr-njeni v občinsk; pisarni ta mesec radi vpisa novih in izbrisa v občini ne več bivajočih volilnih upravičencev. Prijava voz in koles ee mora po razglasu sreskega načelstva izvršiti najkasneje do 15. januarja. Prijave je treba kolekovat1? za kolesa s 5 Dim. za vozove s 25 Dir * RADEČE. V nedeljo, 17- t. m. odigral pri nas simultanko g. Erker Juljj, predsednik šahovskega kluba »Triglav« iz Ljubljane. Na 19 deskah so mu stali nasproti najboljši šas histi šahovskega kluba Radeče, ki so proti odličnemu šahistu odnesli dokaj zadovoljiv rezultat. G. Erker je zaradi kratko odmer« jenega časa igral zelo hitro in je odnesei 7 zmag, 5 porazov in 7 remijev. Nažj šahisti eo bjli s simpatičnim gostom na moč zadovoljni Šahovski tečaj za začetnike se bo pričel v začetku februarja. Prijave v tečaj sprejema klubov tajnik. Ker bo tečaj brez* plačen. pričakujemo od ukaželjnih Radefa nov velikega odziva Vabljene so tudi dame. Kje je bog Profesor Taubmann, ki je bil znan humorist, je nekoč vprašal kardinala Clesela, ali ve. kje ni boga. »I, v peklu,« je odvrnil kardinal. »Ne, v Rimu ga ni« je odvrnil profesor, *kajti tam ima svojega namestnika.« i Gospodarstvo Zunanja trgovina Španije TUJO—T400, PAS 198.50—194-50. Zaradi državljanske vojne, ki traja te pol leta, je v španski zunanji trgovini nastopil popoln nered. Komaj so bile 15. junija lanskega leta sankaije nasproti Italiji končane, je nekaj dni pozneje izbruhnila v Španiji državljanska vojna. S tem je bilo več ali manj izloče® nov važni člen iz evropske trgovine. Španija sicer v mednarodni trgovini nima tako važne vloge, kakor Italija, ker predstavlja njena zunanja trgovina le dve petini italijanske zunanje trgovine, vendar pa povzroča zastoj izvoza v Španijo za marsikatero evropsko državo precejšen udarec. Danes je težko presoditi v kakšnem obsegu se giblje zunanja trgovina Španije, saj je bil zadnji statistični izkaz izdan za mesec junij lanskega leta. Kolikor pa se da razbrati h statistik izvoznih in uvoznih držav, je španska zunanja trgovina v tretjem lanskem četrtletju padla že na polovico ohsečra iz prejšnjega leta. Zadnje mesece pn se je menda še poslabšala. Tudi naš izvoz v Španijo je zaradi državljanske vojne hudo nazadoval, zlasti se je docela ustavil izvoz lesa. te v prvem polletju lanskega leta smo zaradi neurejenih trgovinskih razmer s Španijo izvozili v to državo le za 19.7 milijona Din nasproti 21.9 milijona Din v prvem polletju 1935. Tik pred izbruhom državljanske vojne smo sicer sklenili s Španijo ugodno trgovinsko pogodbo, ki pa jc postala potem brezpredmetna. V tretjem lanskem četrtletju smo zaradi večjega izvoza živine zabeležili Se za 11 milijonov Din izvoza v Španijo (v istem četrtletju prejšnicsra leta za 9.7) toda že v oktobru je izvoz padel na 2 milijona, v novem hru na se jc docela ustavil. še občutnejše nazadovanj«, vidimo pri uvozu bla?a iz Španije. Medtem ko smo v prvem polletju lanskera leta uvozili iz Španije za 10.fi milijona Din ('prejšnje leto 11.0) je v tretjem čefcrMju uvoz zdrkni navzdol na 0.9 milijona Din (2J5), potem pa se je prav tafco doceia ustavi. Trenutno tvori največjo oviro v prometa s Španijo vpra-Sanje plačila. V enaki meri pa ovirate promet tudi splošna neengumost in okolnost. da je Španija razdeljena na dva dela V zadnjem času se opaža da so nekatere države sklenile trgovinske provizorije z na-cionalistično vlado v Burgosu. Tak trgovinski sporazum je sklenila predvsem Nemčija. V smislu tega sporazuma je pričela v Berlinu in Bursroeu poslovati posebna obračunska blagajna za medsebojni trgovinski promet. Francova viada dobavlja Nemčiji predvsem bakreno rudo iz rudnika Riio Tinto in južno sadje, zlasti banane iz Kanadskih otokov. Značilno je. da v> tudi Anrfi-ja navezala trgovinske stike s Franoovo vlado. Na o&tek. češ da to pomeni priznanje Franeove vlade, zatrjujejo sedaj v Londonu. da ima sklenjen sporazum le gospodarske motive ker je treba preprečiti, da bibi-la An sili ja izločena od dobav premoca v špa-"\V>. Istočasno pa je Arerlija navezala tudi imovinske stike z republikansko vlado v Valeneiji s katero namerava skleniti tudi posebno pogodbo. Novo trgovnsko pogodbo je sklenila tudi Francija. toda le z republikansko vlado v Valenciji. Enako ima tudi Rusija trs-ovinske od noši je le z republikansko vlado, za svo*1 dobave pa dobavlja republikanska vlada Rusiji predvsem svinec in svinčeno rudo. Zadnje dni je Španska pezeta na mednarodnih tržiščih ponovno popustila. Na pari-| škem trni je tečal než^sanlb bankovcev republikanske vlade popustil na 0-78 franka (1.80 Din) za nezeto. teča} žigosanih bankovcev s o^rfročia Franeovf! vlade v Bur-fosu pa na 1-17 franka (2 60 Din) za przeto. Znatno oživljena gradbena delavnost v Zagrebu Po podatkih zagrebškega mestnega poglavarstva je bilo lani v Zagrebu izdanih 394 gradbenih dovoljenj za nove zgradbe nasproti 252 v prejšnjem letu in 148 v letu 1934, ko je gradbena delavnost padla na najnižjo stopnjo. Seveda pa je tudi lani gradbena delavnost še precej zaostajala za letom 1930 ko je bilo izdanih 1836 gradbenih dovoljenj za nove zgradbe, toda v veliki večini za pritlične zgradbe ker je bilo v tem letu naknadno izdanih tudi precej gradbenih dovoljenj za že postavljene divje zgradbe na periferiji. Napredek se vidi predvsem pri večjih zgradbah. Lani je bilo izdanih 94 gradbenih dovoljenj za 3 nadstropna in večnadstropne hiše nasproti 14 pred dvema letoma in 89 v letu 1930, ko je bila gradbena delavnost na višku. V preteklem letu so torej v Zagrebu pričeli graditi še več velikih stavb, nego leta 1930. Za enonad-stropne in dvonadstropne hiše pa je bilo izdanih lani 199 gradbenih dovoljenj nasproti 135 pred dvema letoma in 169 v letu 1930. Tudi pri gradnji teh srednje velikih hiš je bilo izdanih več gradbenih dovoljenj nego leta 1930. Znatno pa zaostaja število gradbenih dovoljenj za pritlične zgradbe. Takih gradbenih dovoljenj je bilo izdanih le 42 nasproti 21 pred dvema letoma in 943 v letu 1930 (kakor rečeno so v tem številu upoštevana tudi naknadno izdana gradbena dovoljenja za že stoječe divje stavbe na periferiji, ki so bile postavljene pred uveljavljenjem gradbenega zakona). Gospodarske vesti — Carinjenje poštnih paketov. Na predlog poštnega ministra je bančni in valutni oddelek finančnega ministrstva izdal odlok, da carinarne ne smejo vrniti v inozemstvo tistih poštnih zavitkov, ki jih ne spremlja originalna faktura ali za katere po prejšnjem odloku od 12. januarja t. 1. sprejemnik predloži originalno fakturo. Take pakete morajo zadržati dotlej, dokler poštna uprava ne obvesti o tem pošiljalca. Ravnati morajo popoštnih določbah in obvestiti o uspehu tega postopka carinarno. V tistih primerih, kjer gre za zavitke z blagom, ki se hitro pokvari, in za žive živali, bo carinama zavitke takoj izročila sprejemniku, ki mu je pošiljka namenjena, tu- j di brez originalne fakture, pod pogojem, da ji ta v določenem roku naknadno predloži originalno fakturo. Ce bi v takšnem prirr^ru sprejemnik v določenem roku ne predložil originalne fakture, bo carinama o tem poročala bančnemu in valutnemu oddelku z vserni potrebnimi podatki. Odlok opozarja carinarne, da tudi v tistih primerih, kjer gre po vsebini zavitka sodeč očitno za darilo (kakor n. pr. podporo v obliki stare obleke, ki jih dobivajo siromašni v pasivnih krajih od svojcev iz Amerike) in kjer se fakture sploh ne izdajajo. izroče sprejemnikom zavitke brez fakture. = Povečan devjzni promet zagrebške borze. Promet na zagrebški borzi se je v lanskem letu precej dvignil. V letu 1936 je znašal promet v devizah, valutah in efektih 1572.4 milijona Din nasproti 895.2 milijona Din v prejšnjem letu in 526.6 milijona Din v najslabšem letu 1938. Seveda pa ta promet še vedno zelo zaoetaja za prometom v letih pred krizo, ki se je gibal med 3.5 do 4.4 milijarde Din, to pa zaradi tega ker je takrat šel ves plačilni promet z inoaemsvom preko borze. V zadnjih letih, je tudi k povečanju prometa najbolj pripomogel razvoj privatnega kli-ringa v devizah, ki se vrši preko borze, kajti samo devizni promet se je od leta 1933. dvignil od 897 na 1514 milijonov Din. — Promet z efekti pa je lani precej popustil, saj je znašal vse leto le 41.2 milijona Din nasproti 86.4 milijona Din v prejšnjem letu in je bil celo manjSi nego v letu 1933, ko je znašal 67.4 milijona Din. Kakor prejšnja leta je bil tudi lani največji promet ▼ državnih obveznicah, te j sicer v dinarskih 23.9 milijona Din 'prejšnje leto 59.0) in v obveznicah v tuji va-j lut: 14.9 milijona Din (24.8). Omeniti je i še promet z valutami, ki se je lani neko-j liko dvignil na 16.7 milijona Din (prej-j šnje leto 15.0). = Izvoz vina se je lani po večletnem nazadovanju zopet nekoliko povečal. V H secih pret. leta smo izvozili 166 vagonov vi-' na nasproti 102 vagonoma v prejšnjem letu, 115 vagonom v letu 1934 in 273 vagonov v letu 1933 Navzlic povečanju pa še hudo zaostajamo za letom 1932. ko smo spričo izs voznih premij izvozili 932 vagonov vina (vse leto). Vrednost lanskega izvoza vina v IImesecih je znašala 3.3 milijona Din naspro ti 2.1 milijona Din v prejšnjem letu. Kakor poročajo iz Prage, ie Kalija v lanskem uvozu vina v Češkoslovaško stopila docela v ozadje, medtem ko je bila pre;, vedno na prvem mestu. To je pripisati posledicam sankcij proti Italiji. Lanj ie Češkoslovaška uvos žila iz Španije 1.5 milijona litrov vina, iz Jugoslav-je 1.2 miljtona litrov in iz Grčije 1.1 milijona litrov. V drugem polletju, je bil uvoz iz Jugoslavije na prvem mestu. = Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini Konrada Ceha, posestnika v .Spodnjem Porčiču (poravnalni upravnik dr. Marijan Stupica. odv. v Sv. Lenartu v Slov. goricaihi; poravnalni narok pri sreskem bo-dišču Sv. Lenart v Slov. gorioah 25. februarja ob 10.. prijavni rok do 17. februarja) in o imovini Tvana Stiberca. trgovca v Mariboru, Cvetlična 29 (poravnalni upravnik dr. Danilo Stefanovič, odv. v Mariboru; poravnalni narok "18. februarja ob pol 12., prijavni rok do 13. februarja). = V likvidacijo .je prešla Konjerejiska za-dnura za sodna okraja Celje in Laško s sedežem v Arji vasi. r. z. z o. z. Borze ?0. januarja Na ljubljanski borzi so v privatnem kliringu avstrijski šilingi nekoliko popustili in so se trgovali po 8.05, medtem ko je bilo za angleške funte povpraševanje po 238.25. V zagrebškem privatnem kliringu so se avstrijski šilingi trgovali po 8.02, angleški funti po 238.33 in grški boni po 32.25; klirinške nakaznice na lire pa so se nudile po 2.45. Nemški klirinški čeki stanejo v Ljubljani 12.95, v Beogradu 12.9313 in v Zagrebu 12.9650, odnosno za konec februarja 12.87. Na zagrebškem efektnem tržišču le bila tendenca v državnih papirjih prilično čvrsta in je bil za vojno škodo zabeležen tečaj 379—380 (v Beogradu promet po 380). Zaključki pa so bili zabeleženi v 4"/» agrarnih obveznicah po 52 (v Beogradu po 51), v 7"'n Blairovem posojilu po 77 (v Beogradu po 77.50) v delnicah PAB p^> 193, v delnicah šečerana Osijek po 160 In v delnicah Osiječke ljevaonice po 190. I |CVI »» Ljubljana. Amsterdam 2377.91—2392.51, Berlin 1745.03—1758.90, Bruselj 731.85— 736.92, Curih 996.45—1003.52, London 212.S0—214.86, Newyork 4309.76—4346.07, Pariz 202 64—204.08. Praga 151.43—152.54 Trst 227.75—230.83. Curih. Beograd 10, Pariz 20.33625. London 21.3850, Newyork 435.625, Bruselj 703.44, Milan 22.94. Amsterdam 238.55, Berlin 175.20, Dunaj 78.60, Stookholm 110.2750, Oslo 107.4750. Kobenhavn 95.4750 Praga 15.20, Varšava 82.25, Budimpešta 85.75. Atene 3.90. Bukarešta 3.25. Efekti Zagreb. Državne vrednote. Vojna škoda 39—380, za februar-marc 378—379, 4*'» agrarne 51.50—52.50, &>!» begluške 71— 71.25, ©"'• dtalm. agrarne 68 den., 7•/. sta-biliz. 86 den., 7*/# Drž. hip. banka 92 den., 7*U Blair 77.25—77.50, 8»/. Blair 87.25 den.; delnice: PAB 193—195, Trboveljska 210—250, Šečerana Oijek 158—161, Šečerana Vel. Bečkerek 680 den., Dutorovačka 280 den., oadranska 370 den., Oceania 250 den., Našice 410 den, Gutman 40 bi. Narodna šumska 30 bL, Osiječka ljevaoni-ca 190—195. Beograd. vojna Skoda 379.75—380.50 (380), za februar 380 bi. (379.50), za marc 380 bi., 4»/. agrarne 51 den (51)., 6»/, begluške 70.75—71.25 (71), 7«/. inveet. 85-50—86, TU stabilte. 85—85.50,7*/, Blair , Blagovna tržišča trro + ChleagOr 20. januarja. Začetnj tečaji: pieaiea: za maj 132, za julij 11470, za eept. Ul; koruza: za sept 102.26. + Winmpeg, 20. januarja. Začetni tečaji: plenica; za maj 128.50. za julij 119.625, za sept. 110- + Novosadska blagovna borsa (lit. t. m.). Tendenca nespremenjena. Pšenica (78 kg): baška, sremska, slavonska 167 — 170; ba-natska 163 — 165, baška ladja Tisa in Be-gej 169 — 171; sremska, ladja Dunav. Sava 165 — 167. Rž: baška 130 — 132.50. Ječmen: baški in srem. 64 kg 127.50 — 130, J ari 68 kg 130 — 132.50. Koruza: baška Ln »romska, nova 73 _ 75; bana tek a 71 — 73; baška sušena par. Indija 83 — 85; moka: baška in banatska >Og« in »0gg« 245 — 257.50; »2« 227.50 — 237.50; >5« 207.50 — 217.50; »6« 182.50 — 192.50; >7« 147.50 — 157.50; >8« 105 — 110. Otrobi: baški, sremski, banatski 90 — 92. Fižol: baški beli in sremski, brez vreč 225 — 230. + Bndimpeštanska terminska borza (20. t. m.) Tendenca stadna. koruza, za maj 14.44 do 14.48. BOMBA2 + Liverpool, 19. januarja. Tendenca stalna. Zaključni tečaji; za jan. 6.93 (prejšnji dan (6.93), za mlij 6.82 (6-81), za dee. 6.47 (6.46). + Newyork. 19. januarja. Tendenca stal* na. Zaključni tečaji; 2a februar 12.41 (12.48) za julij 12.19 Pa še za smeh! Filozof Kristjan Pfund, kočijaž Friderika Velikega, je bil velik neotesanec. Vladar je nekaj časa njegovo surovost prenašal, potem pa mu je bilo naposled vsega dovolj in je k oči jaza poslal na neko svoje posestvo. Čez nekaj časa je posestvo obiskal in zagledal svojega kočijaža, ki je vlekel samokolnico. »Kristjan. kako se ti godi?« ga je vprašal. »No, kako naj se mi godi,« je zagodel kočijaž »Zdaj mi je prav vseeno, ali vozim vaše veličanstvo ali pa dr...« Friderik Veliki se je zasmejal. Ta originalni odgovor mu je bil tako všeč, da je dobrovoljno rekel: »Naj bo on prost! Naj rajši vozi spet svojega kralja!« Malo pa le pomaga Župnik je že ponovno zalotil svojega hlapca pri tatvini. Zagrozil mu je s prstom in mu rekel: »Spet sem te dobil! Sram te bodi in nika-ri ne misli, da postane človek od kraje bogat.« Pa je hlapec mimo odvrnil: »Hm, bogat človek res ne postane, ampak ___malo pa le pomaga.« Razumljivo Porenta je že tolikrat sedel v kehi, da je pozabil število svojih kazni. Nekoč mu je dejal prijatelj »No, tebe pa res zmerom obsojajo.« »Ali je to kaj čudnega,« je odvrnil Porenta, »ko je pa v kazenskem zakoniku toliko paragrafov proti enemu samemu človeku!« Razločno Pepe Radirka pripoveduje svojemu prijatelju, da je poslal nekemu listu krasno pesem z desetimi kiticami. Pri tem je pripomnil uredniku, da se prvi štiri kitice lahko brez škode izpuste, če ne bo prostora. »In veš, kaj mi je ta nesramnež odgovoril,« se je na koncu svojega pripovedovanja razhudil Pepe. »Kaj pa?« »Da se izpusti lahko tudi zadnjih šest brez škode.« Oprezno »Gospodična Klara, ali igrate klavir?« »Ne!« »Gospodična Klara, tako iz srca vas ljubim .. .c Prvi filmski muzej Z denarjem, ki ga je dal na razpolago Rockefellerjev zavod, so v New Yorku osnovali prvi filmski muzej na svetu. Glavni smoter tega muzeja je ohraniti vse dragocene in slovite filme potomcem. Vodstvo muzeja išče po vseh delih sveta kopije filmov. ki so že davno izginili iz kinematografov. To ni lahka stvar, kajti večina negativov se je izgubila pozitivi pa so že lako izrabljeni, da jih je mogoče predvajati le z veliko previdnostjo. V takšnem stanju je n. pr. kopija filma »Kabinet dr. Caligari-ja«, ki je bil svoječasno velik dogodek filmske industrije. V ta filmski muzej bodo v ivvloče uvrstHi tudi koptije vseh velikih novih filmov. Nove razvojne teorije Znani angleški naravoslovec Grant Wat-son je izdal knjigo »naravoslovne uganke«, v kateri obravnava najmodernejše nazore o razvoju z vrsto zanimivih primerov. Sem spada n. pr. metamorfoza tistega metulja, čigar gosenica prezimuje v mravljišču in jo mravlje dobesedno molze jo. Dr. Watson tega primera ne skuša razlagati mehani-stično, temveč skuša mehanistično nazira-nje celo prevrniti. Strokovni krogi se zelo zanimajo za njegove raziskave. Največja naklada Največji list na svetu, londonski »Daily Ebcpress« je te dni dosegel naklado 2,270.306 izvodov na dan. List so osnovali L 1900. in pripada lordu Beaverbrooku, ki nastopa, kakor znano, za to, da bi se Anglija v svoji politiki popolnoma osamila. Ko je list dosegel omenjeni rekord, je lord napisal članek, v katerem pravi med drugim: »Smoter lista je ta, da'svetu pove, kaj se dogaja. Ker cena svinjske masti ne zanima vsakega človeka, Je ne bom postavljal na prvo stran. Ce kakšno vest za-molčiš, omogočiš čenčam in govoricam, da s« razcvetejo. Seveda se vsi ljudje ne vesele, če pridejo v liste. Toda potem naj ne počenjajo stvari, ki so za časnik zanimive. Vesti je treba priobčevati, pa nag bodo nam ali drugim neprijetne^ Masaryk kandidat za Nobelovo mirovno Srce — nedosegljiv J stroj Človeško srce je sesalka, ki skrbi za krvni obtok. V vsaki minuti napravi ta stroj kakšnih 70 obratov. V celem letu torej približno 36,790.000 obratov. Ce vzamemo 70 let kot povprečno človeško življenje, nam pokaže račun, da je človeško srce v tem času delalo okrog 2,500,000.000-krat. Utrip-nilo je torej okroglo 2 in pol milijarde krati! Kaj pomeni to delo, je poskušal Izračunati neki anatom. Ob vsakem utripu spravi srce 100 g krvi v obtok, torej 7 1 na minuto, 420 1 na uro in 10 ton na dan. Mali, povprečno 15 cm visoki in 10 cm široki organ, spravi v sedemdesetih letih torej nič manj nego 250.000 kubičnih metrov krvi v obtok! Noben stroj ne more doseči pod istimi pogoji istega orjaškega učinka. Iz HoIlywooda poročajo, da se bosta po komaj tri mesece trajajoči zakonsld skupnosti ločila John Barrymore, ki slovi sirom Amerike zaradi svoje vnanje prikupnosti, in njegova žena Elaine Barrie Pravi obraz Rusije Higljena v rdečem raju — Primitivna in it e do voljna ležišča — Postelja, pohištvo za vse — Milo, redkost pri ruskem naraščaju Pred nekoliko dnevi re je vrnil iz Rusije zastopnik neke evropske veletvrdke kozmetičnih Izdelkov. Mož je akademsko izobražen in je svoje trgovsko delovanje v Rusiji izkoristil tudi za to, da je proučeval življenje mladih ruskih delavcev in boljševiško življenjsko kulturo sploh. Nje gova sodba o tem je zelo porazna. Mož je obiskal stkoraj vsa večja ru ka mesta do Sibirije in se je seznanil- z vodilnimi sovjeti, ki jih označuje za naivne Ln brutalne. V stanovanjih samskih mladih komunistov ga je zbodlo v oči, da nikakor nimajo vsi mladi delavci svojo posteljo. Kakšna polovica jih spi po dva v isti popelji. Nekateri mladinci si nočni počitek pripravjo kar na nekoliko stolih, drugi spijo spet na pričaah, na deskah, na tleh ali v še primitivnejših nadomestnih ležiščih. Mnogi delavci ne poznajo rabe posteljnega perila, in to ne velja samo za mlade, temveč tudi za stare delavce, ki imajo tudi drugače takšne življenjske navade, da jih kultiviran Evropec težko prenaša. Pogosto naletiš v stanovanjih samcev na en sam kos pohištva, na umazano posteljo. na kateri se odigrava vse življenje stanovalčevo ali pa več stanovalcev hkra-tu. Na tej postelji počivajo skupaj z umazano obleko, tu se gostijo, tu igrajo karte, tu morajo sedeti obiskovalci. Ta postelja rabi tudi kot shramba živil, ki držijo dalj čara, za kruh. klobase, sir, slaščice, poiiušene ribe, tobak in cigarete. sa protestirali Angleški listi priobčujejo šele sedaj zgodovinsko anekdoto, ki se bavi z znano znamko z glavo kralja Edvarda VIII. Cena te poštne znamke je po kraljevem odstopu, kakor znane silno narasla. Sedaj pa razodevajo listi dejstvo, ki so ga skrbno prikrivali: ko se je ta znamka pojavila, je angleška poštna uprava prejela nič manj nego 160.000 protestnih pisem. In zakaj so protestirali Angleži v tako velikem številu? Noben Neanglež bi ne mogel tega uganiti. Ljudje so zahtevali, naj se vzame znamka iz prometa, ker vsebuje slabo znamenje. Kraljeva glava gleda namreč proti — temni strani... Proces okoli ge. Simpsonove V Londonu se bo vršila sodna razprava, ki utegne vso afero ge. Simpsonove spraviti spet pred javnost. Zadnji mož ge. Simpsonove, Ernest Simpson, je namreč tožil Joan Sutherlandovo, ženo nekega angleškega polkovnika, za odškodnino, ker ga je po njegovih navedbah obrekovala. V nekem londonskem restoranu je ga. Suther-landova izrekla nekoliko opazk o ločitvenem postopku ge. Simpsonove, in to v takšnem tonu, da ga je smatral Ernest Simpson za osebno žalitev in obrekovanje. Kaj sta skuhala ? Vsa Evropa čaka vesti o političnih posledicah dogovorov med Mussolinijem in (Jdrinjfom, ki se tukaj peljeta skozi rimske Ulice V sobah komunLstk ni dosti drugače, le da najdeš tam mnogo cenenega lišpa in v oči zbadajočega beriva najnižje vrste. Povpraševanje po kozmetičnih izdelkih je ze lo živo, le da morajo biti poceni. Od kakšnih sto komunistov je priznalo samo kakš nih 30. da se umivajo z vodo (brez mila), ženska mladina se zelo šminka, pudra in parfumira, in sicer od najbolj zgodnje mla dosti dalje. Raba zobnih ščetk, zobnih past, ustnih vod in podobnih stvari je delavski mladini v Rusiji skoraj neznana. Britev in puška nagrado V svetovnem tisku navajajo starega predsednika češkoslovaške republike, T. M. Masaryka, kot kandidata za letošnjo mirovno Nobelovo nagrado. V povojnem času so bih s to najvišjo nagrado nagrajeni razni državniki velesil, Wilson, Bour-geois, Chamberlain, Dawes, Briand, Stre-semann, Kellogg, Henderson, Branting in na zadnje Lamas de Saavedra Ta mesec poteče rok za letošnje leto in listi apelirajo na korporacije, ki so pristojne za predlaganje kandidatov, to ie na Zavod za mednarodno pravo, Mednarodni mirovni urad in Mednarodni Rdeči križ, naj kandidirajo Masaryka za letošnjo nagrado, saj je dovolj storil za svetovni mir. Oddelki maroških vojščakov, ki so za generala Franca zavzeli Bruelo Ljubezen stare služkinje Trije streli iz samokresa na 17 letnega Santa 54 let stara služkinja Hildegarda Fohr-mannova z Dunaja se je v juliju lanskega leta seznanila s 17 let mlajšim ključavničarskim pomočnikom Maxom Pernerjem. Med njima je nastalo razmerje, ki ga je pa Perner pretrgal že tri mesece pozneje. Toda Fohrmanova moža ni mogla pozabiti Telovadba po osebni zmogljivosti Kdor je prekoračil 50. leto, mora paziti na gimnastične vaje! V pariški medicinski akademiji je govoril profesor higiene Boigey o jutranjih telesnih vajah, ki jih prakticirajo mnogi na povelje ali po lastni odločitvi. Ta telovadba, pravi prof. Boigey, je v nesmotreni obliki, v kakršni jo ljudje običajno uganjajo, čestokrat bolj škodljiva nego koristna in zgodili so se celo že smrtni slučaji zavoljo nje. 18 let brez spomina L. 1918. so poslali Nemci v Francijo v zamenjavo nekega francoskega vojaka, svojega ujetnika, ki se ni mogel ničesar spominjati. 18 let je potem prebil ta nesrečnež kot št. 13. v nekem državnem zavetišču, med tem ko «> stotine družin izjavljale, da so spoznale v njem kakšnega pogrešanega svojca. V tem času je šlo med njimi m oblastmi sem in ttja nič manj nego 400.000 pisem. Sedaj sta ostali samo še dve stranki, ki se potegujeta za moža brez spomina, in ena med njima, neka vdova, je navedla najbolj ptrep ričljive dokaze za to, da je bolnik nje mož. V štirih tednih se bo sedaj odločilo, ali ga povede kot svojega priaaanega moža na svoj dom v majhnem podeželskem mestecu. Prizor iz španske državljanske vojne čajnik iz zlata Znani japonski milijarder Kuniso Ori-moto, ki prebiva v razkošni palači v Isa-kiju, je naročil pri enem prvih japonskih dragulajrjev čajnik iz zlata. Cajnik se bo uporabljal samo pri svečanostih in posebnih sprejemih. Tehtal bo enajst funtov, imel bo tradicionalno japonsko obliko ter bo okrašen v japonskem slogu. Vrednost čajnika bo deset tisoč angleških funtov. Tragedija v puščavi Beduin napadel francoskega grofa in ga oropal V Palmirj, sredi Sirske puščave, se je odigrala velika tragedija. Lastnik tamkajšnje-ga ediinega velikega hotela je bi. t. m. je v vekki dvorani m;« lanskega konservatorija priredil svoj prvi koncert v Itaiiji slovenski pianist Ivan Noč. Njegov nastop je zbudil izredno zanimanje, ki je tem bolj presenetljivo, ker ga milansko občinstvo doslej ni poznalo. Dvorana, ki lahko sprejme tisoč oseb, je bila polna. G. prof. Noč je izvajal svojo novo kon« eertno transkribicijo Vivaldi-Bachovega »Con certo in la m;n.« Bachovo Fugo, Chopinovih 12 preludijev in Trj študija, dalje skladbe G. Martuccija, M. Castelnuova-Tedesca, Lisztovo *lgro vode v vil j d'Ester in za zaključek zopet Vivaldj-Bachov koncert. Ljbljanski pia« nist ei je s svojim igranjem takoj pridobil giasbeno občinstvo. Buren aplavz je kazal, da se ie navdušenje stopnjevalo od točke do točke. Pianist je moral dodati še štiri točke. 0 prodornem, za slovenskega glasbenika močno laskavem uspehu pišejo tudi kritike m.lanskih 1 i&tOV. » Corriere della Sera« je pri. občil poročilo o Nočevem koncertu v nedelj« ski številki z dne 17. t. m- skupno z rečen« -zijo koncertov dveh italijanskih umetnikov Concerto di pianoforte al Conservatorjo«) Pri tem je odmeril prvo mesto jn največ prostora koncertu Ivana Noča. Kritik pravi med drugim; »Tuj akrobacijam na tipkah in pretiravanju v osebni interpretaciji, si je Noč polagoma pridobil respekt in simpatije ob« čin6tva s svojo korektnostjo in s čistostjo muzikalnega prednašania, ki je bilo tekoče, vendar pa zelo pazljivo. Čutil si, da je to kulriviran umetnik, čigar darov ne more &le« hern oceniti... Občinstvo je prisrčno proslavljalo Noea. Podoba je, da je bilo delež« no posebnega priznanja izvajanje Chopinovih 'Dvanajstih preludijev«. Zelo pohvalno se izreka v Noču tudi kritik dnevnika »II Popo-!o d Italia«, ki pravi; iPiam:st Ivan Noč, ki se je predstavil v serijskem koncertu, je na pravil na občinstvo prav dober vtis. Tehnično izvrstno pripravljen, obdarjen z vsemi da-rovj virtuoza. se je srečava] z velikimi jn sijajnimi mehančnvmi težkočamj in jih pre« magoval z lahkotno, naravno prikupno bra« vuro. Je to muzik z dobro kulturo in pristnega temperamenta, romantičnega poleta in občutljivosti .kot interpret pa poln izrazite gorečnosti ;m poetične strastnostj. Izmed točk, •ki iih ie bil izvajal, je posebno ugajal nje« gov Chopin _ Dvanajst preludijev im Studi-e — zaradj svoje lepe jn tople zvočnosti ter elegantnega ter z občutkom prežetega fraziranja. vendar smo občudovali tudi ne« katere Vivaldijeve in Bachove klasične ko« made, v kater h se je Noč izkazal kot disci-pl niran glasbeni stilist. Za svoje izvajanje ie žel oblo spontanega in loplega aplavza«. 0 uspehu slovenskega pianiota v Milanu prjča tudi dejstvo, da ga je angažiralo za nadaljnje koncerte milansko »Društvo pri« jateljev glasbe«, obenem so mu ponudili koncerte v Veroni. Vjcenzi, San Remu, Bor-digheri, Genovi jn drugod. Čehi se vračajo h tradiciji V pravkar jzišli 9. številk; praških »Literarnih Novin«, ki jih izdaja znana založba »Sfi nxs (B. Janda). ie objavil novi urednik tega lista. dr. Miloslav Novotny pregledni članek »Kulturna bilanca 1936«. Iz članka, ki se začenja z meditacijami o značaju se« danjega vzburkanega časa, ko se nad vsem našim dejanjem in nehanjem dviga fantom nove voine in smrt; naše civilizacije, posnemamo oni del, ki zgoščeno poda a bilanco 1. 1936 v češkem kulturnem življenju. Nad temi negativnimi pojavj — piše dr. Novotny, — sino se 1. 1936 zavedali, da smo otok mjru in da bi lahko bili blaženi otok civilizacije in kulture, če bi ne stali nad tem podzemskim bobnenjem. In v takih tre« današnjem svetu domnevam takole; Odpra* viti usodni spor, k; sedaj ograža človeštvo, vrniti se k zdravemu razumu in človečnosti, ne se slepo in fatalistično predajati tragičnemu konfliktu, ki bi se neizogibno končal s katastrofo vsega omikanega sveta«. Utopija? Utopičen je v tej novi Čapkovi igri samo izbruh »bele bolezni«, ki pa je, kakor pravi Čapek. zgolj dramatsko sredstvo in obenem svarilni simbol- Konflikt sam ni niti malo nerealen: v njem je živo upodobi je na tragična napetost današnje dobe. Ni golo naključje, da apel k zdravemu razumu in oiovečnostj prihaja iz najbolj demokratične dežele v srednji Evropi. Toda problem je evropski, občečloveški j Karel Čapek je z vestjo budnega čuvaja civilizacije opozoril na zelo verjetne, nemara celo neizogibne možnosti, ki bj jih sprožila nova vojna. Tisti, ki nete nagone in strasti množic, se v 6lepo« ti svojega pohlepa po moči ne zavedajo, da imajo začasno v rokah sile, ki utegnejo unj« čitj nasprotnika a po isti logiki in po i6ti usodni nujnosti tudj njih same. V tem pogledu je človeštvo storilo v preteklosti toliko eksperimentov, da bi bili morali diktatorji vseh barv biti previdnejši, če ne zaradi splošnosti pa vsaj zaradj lastnih interesov. Toda to je že razumnost in vsaka razumnost je histeriikom zoprna. Karel Čapek je izjavil v omenjenem raz« govoru o svoji novi drami, da veruje v učinkovitost razuma in duhovnih 6redstev. če bi ne veroval, da z apelom na razum kaj doseže, bi ne bil pisal »Bele bolezni«. Njegova vera je vzpodbudna, škoda je le, da nj nalezljiva kakor »bela bolezen«. Namesto epidemije vojnih in revolucionarnih psihoz bi človeštvo potrebovalo epidemijo vere v razum in v mir. Značilno je, da je bil moral celo Čapek v svojem Iramatskem konfliktu obnoviti vlado razuma in človečnosti Šele po novi katastrofi. V tej aktualni drami je ka« tastrofa svarilo, toda življenje ima temne zakone, odraz iracionalnih 6il v ljudeh po* katerih se. če ni zadostnega moralnega odpora, izžive do katastrofalnega konca tudi naj« bolj absurdna gibanja. Cele dobe in generala cije plačujejo te izkušnje. V današnjem svetu je dovolj ljudi, ki se zavedajo, da je pri vojnah in prevratih vedno znan začetek, njkdar, v nobenem primeru pa konec, zato bistvo današnjih pretečih pojavov ni nedosta« janje zavesti in znanja. Jedro problema sta nedostajauje moralnega odpora in vedno več« ji fatalizem- kj se loteva ljudi. Čapek ima prav; je to zares »bela bolezen«, kajti tudi moralna »kri« ima svoja »bela telesca«; če nje popade bolezen, imajo destruktivni bacili lahko delo! Bistvo današnjega »tragič« nega konflikta« ni tedaj nedostajanje razuma v ljudeh, marveč slabitev volje in razkroj moralne odpornosti. Vzroki tega po« java so pa kajpak poglavje zase. " —o. nutkih smo — prav kakor v letih svetovne vojne — tem bolj klicali na pomoč svojo kulturno tradicijo. Minulo leto bi najlažje označilj za leto vrnitve k tradiciji. K bližnji jn davni tradiciji. Svoji najbližji tradiciji smo ostali na pragu 1. 1936 zvesti tako, da smo si za državnega prezidenta zopet izvolili uče- njaka in filozofa, oddaljenejšo stoletno tradi. cijo pa smo iskali kot vir svojih kulturnih jamstev. Leto 1936 je bSlo leto K. H. Mache; zopet smo si pesniško in znanstveno klicali v zavest, da nas ta izvor ee dandanes življenjsko 'napaja- V gledališču je imelo Na. rodno divadlo v letošnji sezoni prvi značilen U6peh a staro Jer£bkov0 veseloigro »Pota javnega mnenja« in revolucionar E. F. Bu* rjan je sklenil leto s petdesetko repriz Kile« perove stoletne komedije »Vsakdo kaj za do-movino«. A naš najboljši knjižni donos le« ta so Saldove knjige, leposlovni »Stari in novi lesorezi« in kritična »Časovno in nad" časovno, dalje Marije Majerove »Sirena« in »Šepav popotnik« Josefa Čapka, potem »Ti« ho poslanstvo« in »Machovske variacije« Josefa Hore, »Venerine roke« Jaroslava Sei-ferta in »Na stežaj« Fr. Halasa, ki so vse po« tekle iz globin našega narodnega prabietva. Brez njih gotovo ne bo zgrajena stavba naše literarne in kulturne zgodovine. Tem knjigam se je pridružilo nekoliko nadaljnjih zvezkov, ki nam vprav ponavlja« jo to, kar je iz naše preteklosti še dandanes živa prst in v čemer stoji nala tradicija. Predvsem je to knjiga literarnega dela slikarja Miloša Jiranka, potem nove izdaje temeljnih spisov prezidenta Masarjka »Če« ško vprašanje« in »Naša sedanja kriza«, dalje Herbenov »Hostišov« fn »V tretje in če« trto pokolenje«. nova izdaja leposlovnega dela Zjlcmunda Wintra in Antonina Sove. Pro« učevanju preteklosti in rasti i^ preteklosti v bodočnost so posvečeni številni zgodovinski spisi, izmed katerih je treba posebej omeni, ti Mžtčjčkoro »Zgodovino likovne umetno« sti« jn »Zgodovino narodnega gledališča« v šestih zvezkih. S tem vedno živim kultom narodne preteklosti zavisi tvorno tudj skrb za spomenike in dokumente, ki jj je bilo v minulem letu žrtvovano, kolikor sta zmogla državno finančno gospodarstvo in zasebna požrtvovalnost Smetanova družba je 1. 1936 uresničila svoj stari sen: izgraditev 6amostoj nega Smetanovega muzeja, urbanistično za Prago nemara najbolj zapeljivega, ki je bil instaliran v star; palači nad Vltavo- V Na« rodnem muzeju so bile končno zbrane in urejene nekatere nove zbirke pomembnih za« puščin, med njimi jezikoslovca Jana Geba« nera, pisatelja »Naših« Josefa Holečka in na-posled tudj Jana Nerude, čigar zapuščino, ki je bila pol stoletja neznana, je volil muzeju Ignat Herrmann- V Narodni muzej je prišel tudi ves arhiv Ottovega založništva. To založništvo je letos likvidiralo — izgu« ba, ki jo je treba zaznamovati v tej bilanci _ prav kakor je druga velika založniška tvrdka Fr. Topič delno prešla v drugo last. Tem izgubam je treba priključiti še žetev smrti. Umrl je Fr. Borovy, ustvaritelj pomembne založbe, izmed pisateljev so nas zapustili Božena Benešova, Jaroslav Hilhert Jjfi Su« m|n, Jan Herben in Andrej Prjkryl, izgubili smo nadarjenega likovnika B. Feuerslejna in igralca Bohuša. Zakopala. Toda, da ne končamo pregleda s tem tesnobnim izkazom izgub, si prižgimo za sklep še malo luči. Če je nebo oblačno, nam je treba vsaj jasnega izseka v oblake. Ta pogled v jasnino je lahko to., kar naha« jamo za svojo oporo kot narod med narodi, ljudje med ljudmi, pri 6vojih bližnjih in daljnih sosedih. In ni malo tega, kar nam prinaša kulturna Evropa v okrepitev; bodi« si v literaturi, na gledališkem področju, v likovni umetnosti, ali pa v ureditvi in zaščiti človeškega materialnega brtja in žitja. ŠPORT Mednarodni športni teden v Ga-Pa Udeležbo je prijavilo 10 narodov, med njimi tudi Jugosloveni Monakovo, 20. januarja. V soboto 23. t. m. se bo pričel v Ga-Pa mednarodni ziimsko-sportrai teden, ki bo postal — kot vse kaže — vsakoletna prireditev v spornim na lanske olimpijske- tekme- Za to prireditev se je dosedaj prijavilo nič manj kot 10 držav. Udeležbo v smučarskih disciplinah, bobu in na ledu so obljubile Avstrija, Češkoslovaška. Italija Madžarska. Holandska, Norveška. Poljska, Švedska, Amerika in Jugoslavija, tako da bodo tamkaj zbrani te dni skoraj vsi narodi. ki so se borili tudi na lanski olimpiadi Najmočnejše tujs moštvo bo poslala Avstrija. Med drarimi bodo nastopili Anton in Ivan Seeles. Pfeifer. Franc Zinsr«rle. Kneis-sel, Rudolf Matt in Rudolf Hauser. Med Norvežani bosta tudi Ramdimand Soremsen in Bitrger Ruucl. Amerika pa poSIje Adama Caipera. Titcomba in Sceva. Seveda, bo postavala najmočnejše moštvo Nemčija, za katero bodo startali Helmut Lamtschmer. Rudolf Oranž. U'rik Beutter, Hams Pfnflr in Hans Kemser. Pri skokih bo sodeloval olimpijski zmagovalec Birger Rinud im njegov nič manj slavni rojoik Sorensen. Morda bo prišel tudi Šved Erikson ki se j? lani tako dramatično buril r Birjrerjem za prvo mesto v skokih. Na prireditvi je pripravljen tudi hokejski furnir z madžarskim, švedskim in nemškim moštvom kakor tudi mednarodni turnir v umetnem drsanju. Za zmagovalke so razpisane številne nagTade. ki so jih poklonili kancelar Hitler ter rami ministri in druge osebnosti. Za oibči&k t« velike zamskosportme prireditve je pripravljenih mno prišla pred kazenski senat, temveč pred sodraika-poedinca. Od samoumora Mile DimLirljevičeve jc preteklo že 40 dni in včeraj dopoldne Be je na pokopališču ob skupnem grobu hčerke in očeta zbrala spet. velika množica, da prisostvuje običajnemu štiridesetdnevnemu spominskemu obredu. Ta. obred je bil opravljen skupaj za Ihčerko in očeta, čeprav jc oče, Žiika Dimi tri je vič, po sedmih dneh sledil 6voji nesrečni hčerki v smrt. Prijatelji im znanci zbrani ob grobu očeta in hčerke, so bili že obveščeni, da je imel povzročitelj strašne žaloipre tudi pri sodišču veliko srečo. Velika množica, ki je tako odločno obsodila dejanje razu7danega mladega bogiataša in ee zavzela za poštenega očeta in njegovo grdo izkoriščano hčer, je še vedno zavzeta za ge»lo: Pravda drži zem-lju i gradove! — pri tem pa. pretresena bd velike ferajgedflje>, misli seveda, tudi na. to. da ne morajo "po postavah nezaščiteni tudi sami boriti in varovati proti objestnosti ra zuzdanaih bogatašev. Zanimiv spor za gasilsko četo Stara Loka. 20. januarja S svojim sklepom od 31. decembra je no« voimenovana gasilska zajednica dravske ba« novjne sklenila, da se ustanovi za srez Skorjo Loko nova gasilska župa, s sedežem v Škof j i Loki. Izvršujoč ta sklep, sta bila res imenovana upravni in nadzorni odbor, ki sta prevzela svoie funkcije. Novo imenovani župni upravni odbor, ki ga vodi dežnikar g. Lovro Planina, je šel brž na delo in na sejj dne 10. januarja sprejel sklep, da se /•azreši čelna uprava v Škof ji Loki. Vodstvo škofieloški gasilcev naj bi prevzel g. šušter« šič Ivan, in je bilo odločeno, naj dosedanja četna uprava preda svoje posle novi. Dosedanja četna uprava v Škofjsi Loki pa ni teh misli, in tako je prj šlo do spora, ki se o njem' še ne more reči. kako se bo razvil- Sedanji voditelji čete namreč izjavljajo, da odloku o predaji poslov ne morejo ugoditi. že iz načelnih razlogov, kajti so prisegli zvestobo starešinstvu gasilske zajednj« ce; ki je bila sicer tudi razrešena, a je vložila v zakonito predpisanem roku pritožbo na najvišji gasilski forum pa se zategadelj razrešeni funkcionarji gasilske zajed nt ce uprave še ne morejo smatrat; za dokončno veljavo razrešene na svojih položajih. Sta« rešino Turka smatrajo še vedno za svojega predstojnika, ki so mu dolžni pokorščino. Mimo navedenega člani četne uprave ne morejo preko dejstva, da bi moral; svoje posle predati ljudem, ki nit; gasilci niso. V stvar je poseglo sresko načelstvo. kj je sklicalo y soboto na razgovor obe stranki. Baje naj bi bil dosežen načelni sporazum, ki pa je ostal brez praktičnih posledic. Kajtj funkcionarji stare četne uprave do danes svojih poslov novo imenovan; četni upravi še niso oddali. Sresko načelstvo je medtem že poseglo po zakonitih posledicah, ter pozvalo ta mika čete, da svoje posle preda do ponedeljka 17.30, Ker bo sicer kaznovan s 1000 Din elobe, oa« nosno na pet dnevi zapora. Ta odločitev pa ie bi'a brezpomembna, ker tajnika v pone« deljek ni bilo doma in je prispel šele na večer. ko sc je vršil med prizadetim; nov se« stanek v Gasilskem domu. ki pa je ostal ponovno brez uspeha. Za danes je napovedan pri6iln; postopek. Nezdrave razmere, so dobile svoj zunanji izraz tudi v nedelijo, ko so gasilci praznova« h rojstni dan svojega pokrovitelja kraljeviča Tomislava. Nova živina uprava je povabila čete, naj se udeleže službe božje v župni cerkvj sv. Jakoba v Škofji Loki ob 10., a čete so šle preko župe, ki ji, mimogrede po« vedano, tudi odrekajo zakonitost, im so se zbrale v krojih v starološki cerkvi k službi božji ob 9. Član; župne uprave so čakali na gasilce pred Gasilskim domom v ŠkofjjLoki, a ti so bili medtem že v cerkvi v Stari Loki. Pravijo, da ie bila za easj!lce tudi pripravljena godba, kj pa ni imela povoda nasto« piti. kajti gasilci eo povabilo župne uprave enostavno prezrli. O poteku spora bomo še poročali P-K. Kupujte domače blago! Vremenska poročila Zveze za tujski promet v Sloveniji, JZSS in Zveze za tujski promet v Sloveniji. Ljubljana, Tuisko«prometne zveze v Mariboru. JZSS ;n SPD z dne 20. januarja. Temperatura se je zvišala, barometer da« Ije pada. Oblačno je, večinoma sneži. Bohinjska Bistrica, danes; 1 C. 15 srenja. Pokljuka, včeraj: —4. 5pršiča na 28 podlage, mala in srednja skakalnica uporabni. Kranjska gora, danes: —2. visoka megla, 15 pršiča, 6ankališče in drsališče uporabna, led 10 cm. Vršič, Krnica, danes; 20 pršiča. Ra-tečejPlanica, danes: __2, visoka megla, 4 pršiča na 15 podlage, sankališče uporabno. Tamar, danes: 30 pršiča, mala in srednja skakalnica uporabni. Zelenica, včeraj; —3. 10 pršiča na podlagi, avtovožnja do Sv. Ane. Jezersko, včeraj: —6, 20 novega snega na 20 podlage. Kofce. dame®: —2, oblačna 10 pršiča na 30 podlage, izvrstna smuka na Šiji in Punr gratu. Rimski vrelec, danes; —4, 16 pršiča na 17 podlage- Vremensko poročilo Meteorološkega zavoda ljubljanske univerze Številke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja. 2. stanje barometra. 8. temperaturo. 4. relativno vlago v odstotkih. 5. smer m brzino vetra. 6 oblačnost 0—10. 7-padavine v mm. 8. vrsto padavin. Temperatura: prve številke pomenijo najvišjo, druge najnižjo temperaturo. 19. januarja LiubTiana 7. 760.3- —3 0. 88. O. 10. sneg, 0.6; Maribor 7. 759.7.—6.0. 90. O. 10 —. —; Zagreb 7. 7606. —4.0. 90 ESE1, 10. —, —; Beograd 7. 761.2, —5.0. 80, ESE3, 10, sneg, 1.0; Saraievo 7. 761.1. —2.0. 95, O. 10 snesr, 1.0; kumbor 7. 760.9. 8.0. 80. NNE3. 10. dež 16 0; Split 7. 759 4. 80 00. ESE3. 10. dež 1 0; Rab 7. 759.4. 6 0. 90. S2. 90. dež. 6.0. Temneraiure; Ljubljana _, —3.5: Maribor —2.0. —6.0; Zaoreb —2 0--5.0- Beonrad —2.0, —7.0; Sarajevo 2.0. —3.0; Skopi ie 2.0, —; Kumbor _, 8.0; Split 7.0, 6-0; Rab —, 2.0. . 20. Januarja Ljubljana 7. 755.7. 1.4, 93. WSWl, 10, ene?. - -7.1; Maribor 7. 755.7. _2.0. 90. O 10". sneg, 10.0: Zagreb 7. 756 2. 0 0. 95, SW2 10. —, fleosrrad 7- 755.7. 1 o. 95 O. 10. sneg, 12.0; faraievo 7. 756.2. 90. 00 O. 10, — —• Skonlfe 7. 760.5. 3 0- 95, O. 10.__ Temperature- Liubljana — 0.5* Maribor —2 0. -3 0; Zaffreb -1.0, -l_2 0:' Beograd 04. 00- Sarajevo 3.0. 5-0; Slkoplie 4.0 2.0-Split 12.0, _. Vdanost »Kdaj bo vasa žena rodila?« je vprašal Ludovik XIV. nekega svojega dvorjana. »Kadar bo vašemu veličanstvu všeč* je vdano odvrnil dvorjan. ft. URBANI 47 Vstajenje gospoda Treeja Roman Okoli ladjedelnic se je mahoma potikalo vse polno izprehajalcev, ki so se zabavali s tem, da so vsakomur, kogar so srečali, z žepno svetilko posvetili v obraz. Se bolj čuidino je telo pa to, da je stalo tako na zgornjem kaikor na spodnjem koncu Pellsike ceste nekaj kriminalnih uradnikov, ki so sicer vsakega pešca spustili v ulico, iz nje pa nobenega ne. Niti neki stražnik družbe »Secu-ritas« se ni smel wniiti po cigarehnmco, ki jo je bil pozabil. Ko je moštvo v službenih izbah slišalo od tovarišev to zgodbo, je zavzeto majalo z glavami. Eden izmed mož, ki so ga bili šele nedavno sprejeli v sliužbo, je pa kmalu vstal, kakor bi se bi naveličal sedenja, in počasi krenil proti izhodiu. Tam je stopil k tistemu, ki je stra-žil pred vrati in je bil prav tako izmed novih nastavijencev, ter mu šepnil nekaj na uho, na kar je stražar močno prebledel. Prvi je nato počasi odkorakal po veži. Komaj je bil pa na velikem dvorišču, se je spustil v tek in zdirjal proti zadnjemu krilu, ki je bilo popolnoma ločeno od , glavnega poslopja. V neki sobi te zadnje hiše so v živahnem pogovoru sedeli starešine »brigade« e svojim glavarjem in tajnikom Hikmaaiom; imeli so vojni svet. »Da ste nas že prej vprašali,« je »doktor« prav kar rekel Stanleyu, »ne bi bilo prišlo sCharleyem tako daleč. Strahopeten je in razen tega ima premalo na vesti, ker je šele nedavno odsedel svojo kazen. Pri nas ostalih, ki smo vredni več ko pet sto let težke ječe, ako zletimo v zrak, je izdaja že tehnično nemogoča; niti deset tisoč funtov nas ne premoti. Sicer pa ne mislim, da bi bil Charley tekel na policijo; preveč se nas boji. Najbrže se je zbal in jo je popihal, to bo pa vse.« »Vsekako tu nismo več vami,« se je oglasil glavar. »Dobro je, da sem v tem spoznanju poslal Stana v Stortford. Še danes moramo izginiti. Denar iz blagajine družbe »Securitas« vzamemo kakopak s seboj, Hifcman, in prav tako vse, kar ima kakršno koli vrednost. Konec koncev imamo celo pravico do tega, ko se je naš vrhovni glavar Kat izmuznil iin obesil ter nam zapustil vse mogoče neprilike. V takih okotlmostih tudi ni treba zavijati Švedu vratu; pustimo ga kratko malo v njegovi celici. Zdaj nam ne more več škoditi.« Tisti mah je planil v sobo mož, ki je prinašal neprijetno novico o zaprtju Pellske ceste. Kakor bi trenil, so vsi skočili pokonci in napeto zastrmeli v glavarja. Stanley je nekoliko pomislil, nato je dejal: »Pobegniti moramo v avtomobilih. Kdor nam stopi na pot, ga gladko povozimo ali ustrelimo. Takoj zbudite naše ljudi; v eni minuti mora biiti vse dvorišče pri garaži.« Med tem ko so ostali planili v izbe za moštvo, ki so bile v istem poslopju, da bi zbudili pajdaše, sta stekla Sbanley in tajnik po stopnicah. Komaj sta pa prišla na dvorišče, se je oglasil zunaj na ulici rezki žvižg policijske piščalke, in takoj nato so se začula od hišnih vrat glasna povelja. »Vraga,« je kriknil Stanley, »prepozno prihajava, past se zapira. Zdaj, Hikman, nimamo več kaj izgubiti; pripravimo se na obrambo!« Kaikor hitro je bil Robin od Chairlyja zvedel, kje je sedež brigade, je dal takoj po vseh razpoložljivih kriminalnih uradnikih v civilu zasesti okolico družbe »Securitas«. Šele ko so mu javili, da je ta ukrep izvršen, je krenil z Bartonom, Coc-kom, Mackenziejem in svojimi tremi alarmnimi oddelki v avtomobilu na Pellsiko cesto. Izprva je šlo vse gladko. Redarji so vdrti v službene sobe »stražne in zaklepalme družbe,« napovedali vsemu moštvu aretacijo in razorožili osuple ljudi. Nato so zasedli glavno poslopje, hitro preiskali vse sobe in prijeli vsakogar, ki so ga srečaili. Potem je jel Robin, ki ga je bil Charfy natančno poučil, zelo previdno postopati. Najprej je dal zapeljati alarmni voz, ki je imel močne žaromete, na dvorišče tako da je bilo vse pročelje zadnje hiše žarko osvetljeno. Nato je poslal en oddelek v rediki rojni črti naprej. Redarji so utegnili bita še kakih trideset korakov od poslopja, ko 9e je boj pričel. Izza vseh dvanajstih oikem hiše se je akorag hikratu zabliskalo, in med prasketa^ njem saJltve se je oglasilo naglo lajanje strojnih pištol. Pri bleščeča luči žarometa je bilo videti, kaiko sta dva izmed redarjev padUa. Ostali so se zaklo-nili, kakor je kdo mogel, in jeli streljarti s samokresi. »Lep sprejem,« je zarjovel Robin nadzorniku na liho, ko sta se potuhnila za neki vogal. »Še dobro, da smo vzeli s seboj oMopni voz.« V naslednjem trenutku je pošast že prfdrdrala na dvorišče in obstala vštric voza z žarometi Nato je jela strojnica briti po oknih, kar je takoj povzročilo, da se je streljanje z nasprotne strani zelo uneslo. Hkratu se je zagnal oddelek redarjev pod Mackenziejevdm vodstvom ob dvoriščnem zidu proti hiši, prišel do vrat, razbil polnilo in vdrl v notranjščino, med tem ko mu je za petami že hitela pomoč. A sovražnik se še ni vdal. Komaj je planil Mackenzie s svojimi ljudmi v hišo, mu je zagrmela s stopnic nova salva naproti. Neki redar, ki je bil prehitel Maokenzieja, je vrgel roke kvišku in padel po stopnicah in potegnil še ©nega tovariša s seboj. Nato se je zgrudil tudi seržant Mackenzie. Ko je Robin, ki je osebno vodil drugi oddelek, prišel do vrat in zagledal zvestega seržainta v krvi, je trikrat zapiskal na piščalko. V naslednjem trenutku je naskočilo hišo okoli štirideset redarjev. Cez pet minut so odvedli člane brigade, kolikor jih je bilo še živih, uklenjene iz hiše. Med njimi sta bila glavar in »doktor«. Hikman je bil padeL CENE MALIM OGLASOM Po SO par ca besedo, Din 3.— davka ca vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 3.— za Šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo •tožb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi tn Cenitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo. Din S.— davka ca vsak oglas tn enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20—-» Vsi ostali oglast se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka ■a vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši snesek sa enkratno objavo oglasa Din Ponudbam na šifre ne prilagajte znamki Le. če zahtevate od Oglasnega^oddelka »Ju^« DlH Je* ▼ Znamkah Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na Čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tičoča sc malih oglasov, ]e naslavljati na: Oglasni oddelek „ Jutra", Ljubljana« Službo dobi Beeeda 1 Dia, davek 8 Din ca i.tro alt lajanje umiot* • Dia. Ksjmanjii «ne*ek 17 Dia Prvovrstne šivilje u fin« perilo »prejme tovarna Vidmar, Ljubljana, Savlje 18. 1203-1 Prodajalca ali prodajalko sa samostojno rodstvo prodajalne modne stroke t Zagreba »prejme doma.Se industr.jsko pod j ©tj«. Potrebno je inanje nemščine ln tirvašfcine. Ponudbe na Društvo industrijcev in ve-letrgovcev v Ljubljani, Tyr iena e. 1. 10CI2-1 Korespondentinjo ta sloven&k.« srbohrvaško itn nemiko dopisovanje takoj »prejme tovarn« Vidmar. Ljubljana Savlje 18. 13014 Trg. pomočnika galanterijske stroke sprejmem. pismene ponudbe i navedbo podatkov in ta.h-tevkov na ogl. odd. Jutra pod »Asriien ia točen«. 1106-1 Stenotipistinjo veščo advokat, pnsaj-niških poslov, mlajšo mod potrebujem. Ponudbe t sliko, ki te vrne na ogl odd Jutra pod šifro »Štajersko me-utoc, 1195-1 Strokovnjak t d-olgotetno prakso ▼ ll delan vinskega kisa om> ien tudi kalkulacij* dobi službo. Ponudbe na ogl. Jute® pod »Kise. 3275-1 Dva lesostrugarja galanterista dobata dobro stalno me-^to. Pumudbe na ogl. odd. Jutra pod »Spreten«. 1270-1 Modistka prvovrstna moč dobi stalno službo takoj. Naslov v vseh posl. Jutra. 1387-4 Urarski pomočnik dobi laposlenje. Pisati na ogl. odd. Jutra pol »UraT« 3682-1 Službo larefi stalno, notarsko osi-gura podjetje skozi pošteni osebi « 16—20.000 Dinarjev. Pojasnila: Uran Stari trg 24. 1ESS-1 Natakarico spretno in zanesljivo, t več jo prakso, t manjem nekoliko nemščine, prikupljd-ve in čedne zunanjosti sprejmem. Ponudbe je poslati na ogl. odd. Jutra pod šifro »Pridna i® poštena«. 1000-1 Inteligentne gospe in gospodične Iščem takoj za lahko delo v Ljubljani. Izredno dober zaslužek! Ponudbe z naved bo starosti in natančnim naslovom ca podruž. Jutra Maribor pod »Poštene«. 13104 Službe išče Vsaka beseda 60 P" j davek 3 f>n t» šifro alt dajanje na«lova 5 Din. snesek 12 [>'n. Trg. pomočnica verzarana v manufaktitrni modni in galanterijski stroki i 14 letno prakso žeH preineniti sedanje mesto. Po nudbe je poslati na ogi. odd. Jutra pod Šifro: »Zmožna tudi vodstva« 1394-2 Trgovski pomočnik me&ajie strofee, vojaščine prost, sprejme kakršnokoli stroki podobno nameščenje. Ponudbe na Kovačič J. Ge-aerover p. Rankovai Prek mar j«. 1273-2 Dve deklici - sestri od iS do 22 let, vestni, želijo zapoflitv kot nataka ri«i ali sobarici. Lahko ločeno. Ponudb«* os ogl. odd. Jutra pod »SestrU. Vzgojiteljica s znanjem nemščine, i? če mesto k boljšim ljudem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Inteligentna« JE92-2 Trgovski pomočnik izurjen v ieleonini, manu-fakturi, speceriji, dobro starejša moč, večletni samostojni vodja trg. _ podružnice. žet mesto naj-raje na deželo. Sedanjo službo za-pns« radi ukinjenja trgovine. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »IVezen in nekadilec«. 1283-2 Prodam Beeeda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Cepljenje trte in sadno drevje Po trtnem. odnoono sadnem izboru. One nizke. Zahtevajte cenik. Drevesnice Kmetijske družbe v Ljubljani. Nori ♦rg, S. 1286-6 Perutnino prgftanc-e, kokoši, itd. pitano v lastnem pitaličču vedno po najnižjih cenah na zalogi. Prodajalna Kmetijske družbe. Igriška nliea 3. (Za Dramo) Telefon 37—55. 1285-6 PoUk Beseda l Din 1-vek 3 Din st šifre al) dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Diplomirani komercijalist mštrurra predmete trg. aka d«mije in trg. šole. Naslov v vseh po6l. Jutra. isis-i Kupim Beseda 1 Din, davek 8 Din u Šifro ali dajanje naslova J Din. Najmanjši tneeek 17 Din 2 enaki omari foroiiran!, staromodni kupim. Oferte na ogl. odd. Ju tra pod »Omaj-a«. 1201-7 Avio, moto So«*!« . D lil ia.cij. . 1/1» ta šifro »U dajanje !>adgovor Din 8 znamk. — Maribor. Aleksandrova #>. 53-16 Hranilne knjižice Ljubljanske kreditne banke Posojilnice na Bledu. Posojilnice v Ribnici. Posojilnice v Logatcu, Vzajemne posojilnice v Ljubljani, Mestne hranilnice v Kamniku, in podeželskih hranilnic, članice Zadružne zveze in Zveze slovenskih zadrug, Vam vnovfcim takoj v gotovini, po najvišji ceni. Al. Planinšek. trg. ag. bančnih in kreditnih poslov Ljubljana, Beethovnova ul. 14./L Telefon 35—10. 61-1.6 Hranilne vloge kupite aJi prodaste potom moje pisarne najboljše Rudolf Zore Ljubljana, Gledališka 12. Teleion 88-10 1136-16 2.5°/« ratno šteto in hranilne knjižic« kupim od celjske mestne, ljudske im celjske posojilnice. Dopise pod »Gotovino« poštni predal ]3, Celje« 1(26646 Srbsko vino ia okolice Niša, nudi v pro dajo vagonske množine Mii-ljutin Milenkovič, Sv. Petka, Niš. 119746 Beseda 1 Din, davek 3 Din lh šiiro iti lajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Dvosob. stanovanje oddam takoj na Glincah. Tržaška e 34. Pozve se v mlekarni. 1278-31 Stanovanje 2 sob in kuhinje oddam s 1. februarjem za Din 470.-Tyraeva c. 69 31279-21 Stanovanje 9oba in kuhinja oddam 2 osebam. Naslov v vseh posl Jutra. 1301-31 Dvosob. stanovanje oddam 1. marca. Nunska ulica 8. priti, desno od 10 do 17 ure. 1311-21 Motorno kolo Harley—Davidsom 1200 cm3 po ugodni ceni prodam radi odpotovanja. Ogledati v garaža Hotel ».Sion« od 10—10 iii«. 1690-10 Beseda 1 Din, davek 3 Dio za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Knjižico Mestne hranilnice ljubljanske z vlogo 36.000.— prodam proti gotovini. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod -36.000« 1280-16 Dvosob. stanovanje oddam. Ilirska 22. Informacija pri hišniku. 1305-31 Lokali Bt»on iavek 3 Dm za šifro ali dajanje naslova * Din. Najmanjši znesek 17 Din Trgovski lokal pripraven za karkoli oddam na Mestnem trgu 1. marca. Naslov v vseh posl. Jutra. 130149 V nitjem losrl.1 U11. i. t>'>< za šifro al| dajanje aa«i«vn 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Parno pekarno oddam v najem s 1. mar cem aH to prodam s hI šo vred v LJubljani. Pismene ponudbe pod šifro »Parna« na ogL odd Jutra. 1022-17 Trgovino in gostilno v zelo prometnem industrijskem okraju dam takoj v najem. Vprašanje in ponudbe poslati na ogl. odd. Jutra pod »3846«. 11271-17 Beseda 1 Din, davek 8 Din u> šiir« u- lajanj« naslov* 5 Din. Najmanjši tnesek 17 Din Za tekstilno industrijo primerno zemljišče 5-10000 m.2 blizu želznice tn električne energije kupimo takoj. Nujne ponudbe na ogl. odd Jutr apod »Dam gotovino«. 1227720 Lep travnik c ca 10.000 m ob Poti na Rakovo jelšo naprodaj. Naslov v vseb posi. Jutra 60 20 Stroji Be«eda 1 Dm larek 3 Din ia šifro alt dajanje oaMova 3 Din. Najmanjši znesek 17 Din Šivalni stroj rabljeni, raznih najnovejših in starejših ».namk, poceni naprodaj »pri Makedoncu«, Ljubljana. Kolodvorska ul. 845-29 Prodam 60 prvovrstnih modernih kompletnih tkalnih strojev 1.2*1 širine in moderne kompletne predilne »troje s 41100 vreteni po zelo nizki ceni. Dopise na ogl odd. Jutro pod »Izredna prilika« 1289-29 Sobo odda. Beseda Din davek 3 Din ea šifro ali dajanje n*sl-n za šifro ti) lajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Vsakovrstno zlato kupuje po aa]višjih eonab CERNE - juvelir LJubljana, WolIova ulica 1. 18-96 Informacije za šifro alj lajanje naslov* 5 Din. NajmanjSI znesek 17 Din. Izjava Starič Jože, Hrušica, p. Jesenice obžalujem, da sem napisal o Ambrožicu ,\u tonu in Mariji iz Hrušice omalovažujoči in žaljivi dopis v Pohodu 1.8. 1936 in svoje trditve p-ekltcu.iem. Starič Jože. 1L'«>-31 Davčne prijave za pridobnino. prometni da vek, rentnino, sestavlja: Davčna [»oslovalniua. Ljub-ijana. Kolodvorska ul. 18. 1684-31 Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Da. NajmanjSI cneaek 17 Din. Suha drva kolobarje in najboljši trboveljski PREMOG brez prahu nudi I. Pogačnik, BOHORIČEVA 5. Telefon 20-59 KLISEJE ENO večbarvne JUGOGRANKA ZA RESTAVRACIJO NA MARIBORSKEM OTOKU naj se oglasijo najemniki — reflektanti do 1. februarja 1937 pri gradbeni upravi Frančiškanska ulica št. 8/II. nadstr., soba št. 3. Zahvala Za prisrčne izraze sočutja in sožalja, ki smo jih prejeli ob prerani, težki izgubi našega nadvse ljubljenega moža, očeta, tasta in strica, gospoda Blaža Šenčurja izrekamo vsem našo prisrčno zahvalo. Posebno zahvalo pa smo dolžni Slov. Lovskemu društvu za prekrasni venec in častno spremstvo na njegovi zadnji poti, ter gospodu zdravniku Prperju za njegovo požrtvovalnost kakor tudi gospodu Markiču za njegovo veliko delo in vsem cenjenim rodbinam, prijateljem in znancem za podaritev krasnih vencev in cvetja ter končno vsem onim, ki so našega dragega, nepozabnega pokojnika v takem številu spremili na njegov zaželjeni zadnji dom. Vsem prisrčna zahvala! Goren-Logatec, Rog. Slatina, 21. januarja 1937. Žalujoča IVANA SENCUR, soproga; FANI, hči; zet in ostalo sorodstvo. Nase gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri. Četrtek 2. januarja: Dež in vihar. Red B. Petek 22. januarja: Ob 15. uri: Kralj z neba. Dijaška predstava. Cene od 5— 14 Din. Sobota 23. januarja: Dež in vihar. Izven Znižane cene od 20 Din navzdol. Hodgeova igra \t studentovskega življenja na Angleškem »Dež in vihar«. Občinstvo je delo sprejelo z zanimanjem jn se dobro zabavalo ob šegavih epizodah iz sludenlovske5 ga življenja. Topla prisrčnost in humor dajeta delu posebno prikupno podobo. Igrajo dame: Nablocka. Severjeva, Levarjeva, ter gg. Jan. Sancin. Potokar, Debevec, Dreno-vec, in Pianeckv. Režiser Debevec. OPERA Začetek ob 20. uri. Četrtek 21. januarja: Ples v maskah. Red Četrtek. Petek 22. januarja: Navihanka, opereta. Premierski abonma. Sobota 23. januarja: Vesela vdova. Izven. Znižane cene od 30 Din navzdol. Opereta »Navjhanka« je ena najboljših so; dobnih čeških operet, priznano delo opes retnega skladatelja Beneša. V Pragi so jo jzvajalj skoro poldrugo leto brez presledka vsak večer v razprodani hiši. Doživela je tam preko 400 predstav. Pred dobrim mesecem so jo s prav tako velikim uspehom iz* vajali tudi v Ljubljani. Naslovno vlogo igra pri nas gospa Brumen Lubejova, v ostalih vlogah nastopi skoro ves naš operetni anr sambl, poleg tega še ga. Nablocka ter gg. Daneš jn Sancin iz drame. Dirigira g. Zebre. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Četrtek. 21.: Kadar se utrga oblak. B. Petek, 22.: Zaprto. Sobota, 23-: Ukročena trmoglavka. Globoko znižane cene. Zadnjič. PTUJSKO GLEDALIŠČE Ponedeljek, 25-: Prva legija. Gostovanje Narodnega gledaLišča iz Maribora. Radio Petek, 22. januarja Ljubljana 11: Šolska ura; Kako 60 si nas rodi delili svet _ dialog (vodi dr. Branko Vrčon). — 12: Iz naših logov in gajev (plo» žče). — 12.45; Vreme, poroč.ila. _ 13; Cas. spored, obvestila. — 13.15: Operna glasba (Radio' orkester). — 14: Vreme, borza. — 18; Ženska ura: Žena po trgovskem in obrtnem zakonu (ga. dr. Donata Capuder). — 18.20; Sai.nt Sa©ns: Živalski karneval. — 18.40; Francoščina (dr. S. Leben). — 19; Cas, vreme, poročila, obvestila. — 19.30: Nac. ura: Srbska kraljica Jelena Anžuvins ska (dr. Dragomir Maric jz Beograda). — 19-50; Zanimivosti. — 20; Prenos simfoničnega koncerta Glasbene Matice iz Maribora. — ^2: Cas, vreme, poročila, spored. — 22.15: Plošče. — 22.30; Angleške plošče. Beograd 17.20; Ruske pesmi. — 17.50: Or* kesten — 20; Prenos iz Zagreba. _ 22.20; Violinske in klavirske skladbe. — Zagreb 17.15; Koncert orkestra. — 20: Dobronjčev koncert. _ 22.20: Plesna muzika. _ Praga 19-30; Kabaretni program. — 20.45: Iz ope* re »Boris Godunovc. — 22.25; Plošče. — Varšava 19.20; Pesmi in plošče. — 20.15; Prenos koncerta Varšavske filharmonije. — 22.45: Plesni komadi. — Duoaj 12; Koncert orkestra. — 16.05: »Sanje o mraku«. — 17.30: Avstrijski skladatelji. — 17.50; Klavirske skladbe. _ 19.30; Nemške narodne pesmi. _ 20-15; Dramski večer. — '22.30: Plesna muzika. — Berlin 18; Koncert or* kestra. — 19.15: Koncert solistov. _ 20.10: Lahka glasba. — 21; Vojaška godba. — 22.30: Melodije za lahko noč. — 23.40; Ples. _ Mfinehen 18; Kakor Berlin. _ 19; Orkestralen koncert. — 20.10; Ura pestre glasbe. _ 23.30: Nočni koncert. — Stuttgart 18: Kakor Berlin, — 19.15; Operna glasba. — 20.10; Prenos iz Berlina. — 21: Mešan pro* gram. _ 22.40; Iz MUaichena. — 24; Nočni koncert Naročniki ,Jutra' so zavarovani za 10.000 Din. Zobni, da bi bili plešasti? .,910 RAN A". Diplomirana v Londona z GRAND F KIX IN ZLATO KOLA J NO. — Tisoči in tisoči so hvaležni njenim uspehom. Tudi Vi takoj kupite! Zahtevajte jo povsod. Odpravi prhljaj in kožne neprijetnosti. JaCi in hrani lasidče. Ustavi Izpadanje las in lasje porastejo tudi na plešavem mestu. Cena steklenici Din 40.— poštnina Din 7,— Moderna RoztnetiKa Split Kupuj domače blago! HOHNER" najpopolnejše hapmonik.e sveta 'GENERALNO ZRST0PSTV0 F. ŠOJIJEIVER, Olagneb, fSikoličeva ul.lO. Razpis OBČINA HRASTNIK-DOL srez LAŠKO razpisuje na osnovi § 5 občinskega statuta o ustanavljanju in sistemiziranju službenih mest občinskih uslužbencev, pragmatično mesto občinskega zdravnika. Za razpisano mesto je potrebna predpisana fakultetna izobrazba z zdravniško diplomo vsega zdravilstva in z opravljenim stažom. Začetna mesečna plača znaša 1.400.—• dinarjev, ostali pripadki pa so razvidni iz veljavnega občinskega statuta. Pravilno kolekovane prošnje, opremljene z listinami po ČL 7. in 8. uredbe o občinskih uslužbencih je vložiti tekom enega meseca po objavi tega razpisa v »Službenem listu« pri tej občini. Uprava občine Hrastnik-Dol, dne 18. januarja 1937. Delovodja; Predsednik: Podrenik Alojz, 1. r. Malovrh Kari 1. r. LIPSKI SPOMLADNI SEJEM I937 (Leipziger Friihjahrsmesse 1937) ZAČETEK 28. FEBRUARJA 60% POPUSTA NA VOZOVNICAH na nemških železnicah, znaten popust v drugih državah. Vsa pojasnila dajeta častna zastopnika: Ing. G. T5NNIES, Ljubljana, Tyrševa 33, telefon 27-62. JOSIP BEZJAK, Maribor, Gosposka ul. 25. telefon 20-97 in ZVANICNI BIRO LAJPCIŠKOG SAJMA, Beograd! Knez Mihajlova 33/1, telefon 24311. Urelule Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij > Ju tra« Adolf Ribnikar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Pran Jeran, — Za inseratni del Jo odgovoren Alojz Novak —» Val v JLinblianL