C. K. pošti!
Nedostavljcnc številke je poslati ari min ist ra eijl »EiNeiibahner”, ]>unaj V. ZentagasNC 5.
ŽELEZNIČAR
GLASILO SLOVENSKIH ŽELEZNIŠKIH NASTAVUEHCEV
PROSTA VODI POTK SVOBODI ?
i »liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiTmiiiiiiiiiiiii um liimiininlllill llllllll lil lllllim
(JhtDNIiTVO
se nahaja v Tr tu ulica Boschetto, 5 Telefon 15/0. —	—-
UPR AVNIŠTVO Dunaj V7. — Zentaga se 5.
izhaja v Trstu 1 in 15 vsaki mesec
Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, o o o Rokopisi se ne vračajo, o o o
Naročnina za celo leto .... 4'40 K za pol leta ..... 2‘20 K za četrt leta ....	1*10	K
Posamezna številka 18 vin.
PRVI MAJ.
O	se spominjamo na dolgo zimo, ki jo smo ravnokar prestali, se vzbujajo v naših srcih stare, vesele pomladanske pesmice, v katerih škrjanček žvrgoli in se nebo modri, prsa pa se nam nadebudno razširjajo, med tem, ko se duša veseli bliščečega in smehljajočega poletja, na katerega prag smo dospeli — svet postaja vsaki dan lepši.
Kje pa so nade proletarijata? Veliko občutnejše kakor nekdaj, ga tišči k tlom zima socijalne. bede in grozno nazadnjaštvo na vseh koncih in krajih zapira vire neob-liodno potrebnega razvoja. Industrija se ne razvija, duševno življenje zastaja, moč imajo pa najčrnejši sovražniki ljudstva v rokah. Na zaupnih in častnih mestih, katere oddaja ljudstvo, se šopirijo brezznačajneži, roparji volilnih pravic, sleparji, laž in obrekovanje sta kužna bakcila, ki napolnjujeta politično ozračje, in zrak je že tako pokvarjen, da je prosto dihanje naravnost nemogoče. Ravno za zboljšanje položaja najbednejših se ne stori nič. Kjer je le mogoče, se družijo najfinejši »kavalirji« z najnavadnejšimi umazanci, oni zastavljajo ves svoj vpliv in svojo ; i, I o da se vzdrže na svojih vplivnih mestih. Sramežljivost in politična pravičnost imata samo spominjsko vrednost, nekdanjih dnij in častna beseda nizkorodnih oseb, izražena v javnost, se tajnim potom prelomi na najnesramnejše načine, vse pa na račun delavnih .slojev, katere se od vseh strani prodaja in izdaja.
Od vseh? Ne, pri vsi nesreči imamo vendar še mesto, kjer dobi delavstvo zaščito in zaupanje, in to je ono samo in iz njega isišla bojevna organizacija socijalne demokracije. Ravno v zadnjih letih se je sijajno pokazala bojevna moč delavstva. Velikanski boj švedskega delavstva je nam vsem še v spominu, poleg tega pa še cela vrsta drugih bojev po vseh kulturnih državah, ker kapitalizem skuša na vse mogoče in nemogoče načine, razbiti moč Inednarodno solidarnega proletarijata. Uspehi, ki so zabeleženi v zgodovini proletarskega boja, so naravnost impozantni in nam zagotavljajo, da
je gotova začrtana smer, proti kateri stremimo, prava, odrešilna.
Seveda v trenotku ne izgleda tako, kakor bi človeštvo imelo velikih uspehov, če pa opoštevamo nekdanje čase, potem zado-bimo popolnoma drugo sliko in lahko se prepričamo, da naše delo in naš trud nista bila brezuspešna. Ošabni mogotci kapitalizma od nekdaj so mlajši generaciji neznani, nepristojne nekdanje železniške uprave so morale napraviti prostor modernim podjetjem, v katerih ima tudi uslužbenec veljavo do gotove meje in odgovarjajočo njegovi moči. Brezpogojna moč »gornjih deset-tisočev« je zlomljena in bo prej ali slej popolnoma zginila, čim prej, če se delavstvo potrudi izpopolniti moč svoje organizacije do najskrajnejših konsekvenc. V železniških krogih, se je en čas zdelo, kakor da so napočili boljši dnevi, danes pa lahko opazujemo, da se skuša zopet uveljaviti politična preganjanja, da se skuša obnoviti denuncijanstvo in klečeplaztvo, žuga se in nasilje se širi, sami pojavi toraj, katere je organizacija dozdevno že vse odpravila. — Kako je moglo vse to nastati? Kaj laKITo, če uvažujemo, da se je kapitalistom posrečilo pridobiti za drag denar dvomljivih elementov, katerih naloga je zanašati v vrste delavstva razdor v podobi narodnostnih in verskih vprašanj. S podjetniškim denarjem se ustanavljajo »žolte organizacije«, katerih namen je izključno ta, odvrniti proletarijat od gospodarskega razvoja, ki je • anj eminentne važnosti, jn ga navduševati s frazami, od katerih nima nikdo drug koristi, nego kapitalizem. Ker pa taki pojavi niso novi in ker se lahko iz zgodovinsko zabeleženih slučajev vedno učimo, zato tudi vemo, da so vsi ti poskusi otročji, ker nasprotujejo naravnemu razvoju. Edino, kar moramo obžalovati, je žalostno dejstvo, da je še med delavstvom samim slepcev, ki ne spoznajo nevarnost nastavljenih mrež, ter brez vsake lastne misli drve čez drn in strn v svojo lastno nesrečo.
Zima, zima povsod I Prav nič čudnega toraj ni, če posamezniki obupavajo, če mar-
sikateremu staremu sodrugu oko solzi in postane malodušen v misli: desetletja trajajoči boj je bil zaman, slabše je danes, kakor je bilo prej, še nikoli ni bilo jasno življenje tako zasrupljeno kakor je sedaj. Na srečo pa take obupajoče misli pri organiziranem proletarijatu ne vstrajajo dolgo. Kmalu se obnovi njegov ponos, nikoli zgubljena nada v bodočnost mu da zopet potrebno samozaupnost, in če vse ne pomaga, potem je gotovo nekaj, kar mu zgladi pomembne vraske nš, čelu, namreč: 1. maj, spomin, da jih je ta dan milijone in milijone, ki z njim enako mislijo, računajoč drug na druzega!
Kakor je resno zasebno življenje delavstva, tako resni so tudi njegovi politični boji. Ni osebna častihlepnost, ne stremljenje za praznim sijajem redov in odlikovanj in razkošnimi službenimi oblekami, temveč hud boj za obstanek, za vsakdanji kruh, za žene in deco, za osvobojenje človeškega rodu iz jarma kapitalizma, iz utesnjujočih spon militarizma in iz temne nevednosti, v katero ga tira klerikalizem. Ta boj nas je dosedaj vodil čez krvava bojna polja revolucij, čez torišča rudnikov, premogovnih jam in vele-obrti. Pričakovati nam je novih požrtvovalnih bojev za naše pravice in v dosego naših ciljev. V dosego gotove zmage v teh bojih pa je treba močne in neustrašne armade.
Taka armada, katero navdušujejo tako sveti in mogočni čuti, je sama na sebi že zmaga. Napram njej se mora razbiti vse nazadnjaštvo, nobena laž in nobeno obrekovanje ni tako močno, da 'ne bi bilo osramočeno napram taki železni solidarnosti. Svoboda še ni zgubljena, dokler se bodo za njo bojevali taki vojščaki in kojih bo vedno več in več . . . Zato pa tudi mora nastati pomlad! Železničarji vseh kategorij! Pridružite se polnoštevilno svetovni armadi bojujočega se proletarijata. Praznujte prvi majnik!
Buržoazija in Klerikalizem.
(Konec).
Zveza s klerikalizmom se meščanstvu olajša, če mu soigra le nudi gotovih koncesij. Meščanstvo se vendar lažje približa zopet k religiji, ker se tudi religija trudi približati meščanski samozavesti. Temu smotru služi liberalno gibanje v protestantovski in modernizem v katoliški teologiji. Veliko važnejše je, da nimajo več -klerikalne stranke oni obstanek, ultramontanski značaj, kakor nekdaj. Nemški centrum in avstrijski krščanski socijalisti so se znali prav dobro prilagoditi meščanski samozavesti. Oni so meščanske stranke kakor vse druge, in če je soglasje v gospodarskih, socijalnih in gospodarskih vprašanjih — potem meščan prav rad pozabi kaj ga loči od mogočnega zaveznika v šolskih vprašanjih in na polju kon-fesijonalne zakonodaje. Kaže se toraj, da se v boju proti .klerikalizmu ne smemo več zanašati na podporo meščanstva.
Vendar pa ne smemo pozabiti, da tudi vse meščanstvo nima enakih interesov. Podjetniki v industriji in trgovini, v obrti in poljedelstvu so seveda v gospodarskem boju združeni proti delavcem; v takili slučajih umori razredna korist razredno ideologijo. Na te sloje ne sme računati, kdor še misli na možnost kooperacije delavstva z meščanstvom v boju proti klerikalizmu. K mešanstvu pa pripadajo, po njih socijalnem pokoljenju in njih ideologiji, tudi še drugi sloji: takozvana »inteligenca« in velike množice nastavljencev in uradnikov. Ti sloji nimajo interesov, ki bi bili nasprotni onim proletarijata; tu ne morejo umoriti proti-proletarski razredni interesi protiklerikalno razredno ideologijo. Inteligenca, »nov srednji stan« nastavljencev in uradnikov, je torej danes nositeljica meščanskega protiklerlka-lizma. Če se pa vzlic temu dogaja, da se ti sloji družijo s klerikalizmom, potem se isti ne morejo sklicevati na razredne interese, temveč se družijo zgolj pod pretvezo, da nacionalni interesi zahtevajo kooperacijo klerikalnih s protiklerikalnimi meščanskimi strankami.
Ti socijalni sloji pripadajo po večini meščanskim strankam. Njih vpliv na te stranke ni majhen; kajti tu se ne gre za posamezne »intelektualne , temveč za soci-jalne skupine, ki so zelo številne, in katerih število bolj hitro narašča kakor v drugih razredih, otevilno moč teh meščanskih skupini v Avstriji nam kažejo sledečo številke, ki so plod poklicnega štetja:
Kako se je Repinčetov Daka vzcIf-: ževcil na svojem prodajališču? :
(Galiska povest, napisal Klement Fnnkelsteiii, poslovenil J. I*.).
Nov župan, žlahčič z dežele, bogat in neodvisen, je bil pravi mož, da uredi dosedanji nered v mestu. Odločen ukaz je prepovedoval prosto tekanje prešičev po cestah, oskrbnik mestne bolnišnice je bil odslovljen in naročilo se je novo brizgalko na paro.
Iz ravno takega razloga je prišel nekega dne magistratni funkcijonar na prostor, kjer je imel Repinčetov Jaka svoje proda-jališče, ter zahteval vpogled v licenco ali kak drug sličen papir. Jaka se je ravno pripravljal pogreti svoje zmrznjene prste nad zakurjeno pečjo, potisnil je pa nato zahtevo svoj klobuk nazaj in začudeno gledal. Ker pa ni imel licence, je dobil ukaz, takoj nastavljeno mizo in poleg stoječi stol napolnjen z jabolki, kislimi kumarci, slad-čico, sodavodo i. t. d. pripraviti in odpeljati na dom.
Jaki se je dozdevalo, kakor bi ga nekdo z gorjačo treščil po glavi, kajti dobro je vedel, da mu sedaj živ krst ne more pomagati. Vzlic temu pa je začel prositi.
»Pa zakaj vendar? .... Zakaj ne? . . Storite mi vendar milost, visokorodni gos-
nastavljenci-	leta 181K)	• 1! 0 1
a) v industriji	39.316	753.15
b) v trgovini in prometu	106.343	111.855
c) v poljedeljstvu	22.432	20.738
d) v javnih službah*)	120.747	157.023
e) v svobodnih poklicih	18.128	18.303
/') samostojni v svobod-		
nih poklicih	61.450	73.506
Skupaj .	.	368.422	456.578
(Ire se torej vendar za armado 437.000 glav. Število oseb, ki pripadajo tej socijalni skupini, je naraslo v zadnjih desetih letih za 23.9 odstotkov.
Delavski razred ima vsekakor vzroka dovolj, paziti na to, da ti sloji ne preidejo v klerikalni tabor, da se njih protiklerikalno mišljenje ojači in da se skrivna moč, ki tiči v tem mišljenju, politično uveljavi. Na tem imamo neposredno kulturno korist kot nasprotniki klerikalizma, kajti kolikor živahnejše bodo ti sloji zahtevali od svojih strank sodelovanje v boju proti klerikalizmu, tem težje bo meščanskim strankam se tej zahtevi odtegovati, ker' morajo vendar uvaževati velik del svojih volilcev. Protiklerikalne tendence se morajo pa tudi ojačiti v meščanskih strankah samih in na tem imamo posredno socijalno korist. Razredne koristi podjetnikov in želje izkoriščevalcev so, ki tirajo meščanske stranke v zvezo s klerikalizmom, najdejo tam manjši odmev čim močnejše so protiklerikalne smeri v meščanskih strankah.
Meščanska stranka, ki potrebuje našo pomoč v boju proti klerikalizmu, ne bo šla v boju proti delavstvu nikoli tako daleč, kakor stranka, ki se je ravno iz sovraštva do delavstva vrgla popolnoma v naročje klerikalizma, široki sloji meščanstva, ki brez občutka slede in opazujejo politične boje, se ravno z energično protiklerikalno propagando lahko pridobe za živahno sodelovanje v političnem življenju. To so ravno tiste soeijalne skupine, katerih ne tirajo podjetniške koristi v sovraštvo proti delavstvu. Če torej skušamo te meščanske sloje prebuditi iz politične brezbrižnosti in na ta način povzdignemo njih vpliv v meščanskih strankah, potem smo s tem oslabeli vpliv izkoriščevalcev, ki so ga imeli v meščanskih strankah.
Delavstvo ima toraj naj večjo korist na tem, ojačiti protiklerikalne tendence v meščanskih strankah ; to pa le lahko doseže, če
*) Urez nastavljencev v duhovniški službi in aktivni vojski.
pod uradnik in vprašajte tukaj hišnega gospodarja, če mi ni z milosti dovolil, da postavim prodajališče poleg njegovega zida«.
»Tu se gre za javni prostor in s tem nima hišni gospodar prav nič opraviti«.
»Da s svojo ropotijo pokvari čedno sliko ceste, bodi le mimogrede omenjeno«, je dejal mizar Kronkievicz, ki je izstopil iz kroga radovednih gledalcev. »Trgovina čez vse«.
»Kakošna trgovina je to, Vaše visoko-rodje ? je milo ječal nesrečnež in gledal velikih oči nestrpnega funkcionarja. »Ne nese niti za čebulo za večerjo, kojo mi po-vžijejo otroci. Boljšega itak cel teden ne vidijo«.
»Ne govoriči moj dragi, temveč poberi svoja kopita. Nimam časa se s teboj pričkati«.
»Prosim vendar, že osem let stojim tu, po letu in po zimi in še nihče mini besede rekel. Kaj naj sedaj store moji nedolžni otročiči in moja uboga žena? Imejte samo malo usmiljenja, gospoda!«
Uradnik je nekam odposlal enega stražnika, z drugim pa je počel hoditi gori in doli.
»Do sitega se gotovo nikoli ne naje,« je dejal v krogu stoječi kmet, vzel pipo iz ust in pljunil skozi trdno zaprte zobe, kakor brizgalnica. »Rame pa mu stoje naprej, kakor da bi imel nekoč tam peruti«.
podpira nestrankarske organizacije, ki so v stanu širiti protiklerikalno propagando v onih meščanskih krogih, ki so jim dostopni: toraj med inteligenco, nastavljenci, uradniki i. t. d. Samo ta smoter ima sodelovanje posameznih sodrugov pri delu »Svobodne šole« in prav nobenega druzega.
Se pa li smemo pečati s takimi eksperimenti? Gotovo tega ne smemo, če bi bila nevarnost, da tako skupno delo v »Svobodni šoli« delavstvo zmoti v pojmih razrednih nasprotij v meščanskih strankah, če bi bila nevarnost, da delavstvo v tem skupnem boju pozabi na svoj posebni boj napram protiklerikalnim razrednim nasprotnikom, ali če bi se opazilo, da sede naši zaupniki skupno z možmi iz meščanskih krogov za eno mizo, kar bi utegnilo vzbuditi nezaupanje med delavstvom. Kjer bi se pokazale take nevarnosti, tam ne smemo sodelovati v »Svobodni šoli«. Take nevarnosti pa izginejo, če naši sodrugi nastopajo tudi v »Svobodni šoli« kot socijalni demokratje, če nikoli ne opuste posebno poudarjati, da je boj proti klerikalizmu za nas prav za prav malenkosten in postranski čeprav ne neva-žen del velikega razrednega boja, da je protiklerikalen meščan, z katerim se skupno borimo proti klerikalizmu, na drugem bojišču naš razredni sovražnik in to tudi ostane. Vsak drug nastop bi bil škodljiv in dalav-stvu nevaren.
Oe vse to vpoštevaino, potem je seveda naše sodelovanje v »Svobodni šoli« brez nevarnosti. Če bo koristno in če dosežemo že-ljeni cilj, da namreč ojačimo protiklerikalne tendence v meščanskih strankah, to je seveda drugo vprašanje. Zadnja leta niso bila posebno uspešna. Volilno gibanje, naša sijajna zmaga v volilnem boju, ojačenje naših strokovnih organizacij, števUni plačilni boji v letih visoke konjunkture, vse to je protipro-letarski nagon meščanstva, toraj tudi nagi-, banje k zvezi s klerikalizmom ojačilo. Silni narodnostni boji zadnjega desetletja so povzročili, da je zaostal ztnisel za korist kulturnih bojev za narodnostnimi koristi. Ravnotežje klerikalnih in protiklerikalnih glasov ne dopušča nadepolnega razgovora s klerikalizmom. Potreba parlamentaričnega miois-terstva druži klerikalne s protiklerikalnimi strankami. Vse te okolščine otežkočujejo uspešno protiklerikalno propagando v meščanskih strankah, toraj. tudi v »Svobodni šoli«. Mogoče je, če se spremene okolščine, da se olajša tudi tozadevno delo. Velika moč, ki so jo pridobili krščanski socijalci, njih napredek v Sudetih, njih predrzen naskok
»Peruti, tu ga imate«, se je smejal poštni uslužbenec v služoeni obleki, »Izvrstno! Propadli angelj torej, gospoda moja!«
Ljudje so govorili z vpitjem. Od mraza trepetajoči črevljarski vajenec je potisnil dvoje prstov v svoja umazana usta in zabr-liznil, da je šlo skozi ušesa. Pošuii udužbe-nec se je pa hitro okrenil proti začudenemu kmetu, rekoč:	»Ramena mu stojč naprej
zaradi tega, ker je bila koža čez glavo premajhna, prijatelj. Poglej vendar, kako dolg obraz ima. Stvarnik je toraj moral kožo bolj nategniti in se je pri tem z kolenom uprl med rame. Taka je stvar! Ljudje so se smejali. Jaka se je pa med tem odločil, napraviti pasiven odpor, če prav ni vedel, čemu bi to koristilo. Popravil je steklenice v red, razvrstil jabolka, slaščice itd. ter jim mesta premenil, konečno je pa začel popravljati odlomljeno nogo pri stolu. S tem početjem je še-le prenehal, ko se je vrnil stražnik z malim vozičkom in je zopet pri-| stopil uradnik.
»Hočeš torej tvoje stvari odstraniti?« »Kako naj to sam naredim?« je vprašal •Taka, ter se milo smehljal.
»Kdo ti pa druge dni pomaga?
»Miza in stol ostaneta čez noč tu; blago mi. pa pomaga žena s košaro domu spraviti«.
»In kje imaš svojo ženo?«
isolarica . pristopi k mizi ter zahteva slaščic.
na visoke šole, vse to bo menda vendar vzbudilo tudi mesčanstvo ali vsaj del istega k boju proti klerikalizmu. Premirje v narodnostnem boju bi precej vzbudilo protiklerikalne tendence v meščanskih strankah.
Iz vsega tega je razvidno, da je danes še dvomljivo, če bo »Svobodni šoli« mogoče združiti staro inteligenco in sloje »novega srednjega stanu« v boju proti klerikalizmu. Če se poskus posreči, potem pomeni to mogočno ojačenje protiklerikalnih tendenc v meščanskih strankah, toraj razvoj, kakor si ga proletnrijat le lahko želi. Če se pa ne posreči, poletu /udi naše delo ni bilo zaman, kajti v tem slučaju bi meščanstvo videlo, kar drugače ne bi nikoli verovalo, da je namreč edina socijalna demokracija, ki se lahko bori proti klerikalizmu, ('e bi to dokazali, potem bi s tem le pridobila privlačna sila stranke in oni sloji nastavljencev in uradnikov, -ki so nam danes sovražni, bi spoznali, da nas ne ločijo razredne koristi, temveč le idealna nasprotja in stanovski predsodki. Privedlo bi tisoče v naše vrste, ki morejo ravno tako kakor mi prodajati svojo delavno moč, ki imajo ravno tiste koristi kakor mi, in katere loči edino le obleka od nas. In če bi tudi vse ponesrečilo, če bi bila uničena vsa protiklerikalna stremljenja v meščanskih krogih, bi vendar še ne imeli vzroka, obžalovati svoje sodelovanje v »Svobodni šoli«. Sloji »novega srednjega stanu • pripadajo z ozirom na njih koristi k nam: odtujevala so nam jih nasprotja ideologije; skupnost ideologije, ki izvira iz skupnega boja proti klerikalizmu, lahko postane most, po katerem bodo prišli do spoznanja njih lastnih koristi in na ta način v tabor delavskega razreda.
Boj proti klerikalizmu bo toraj na vsak način vplival tudi na razdelitev razredov v političnem b ju. ('e bodo meščanske stranke sodelovale, potem ostane njih imetje neizpremenjeno, pridobile pa bodo v meščanskih strankah protiklerikalne tendence na moči, in sloji, ki nimajo koristi v podjetniški politiki izkoriščevalcev, bodo dobili ■vpliva. Če se pa meščanstvo popolnoma-kleril alizmu podvrže, potem tira s takim po
I,	stopanjem te sloje, svoje lastne sinove, v naš tabor. Meščanske' stranke lahko obdrže ta-kozvani »novi srednji stan«, to se pravi najbolj kvalificirane sloje delavstva v svojih vrstah, če bodo zastopale staro protiklerikalno razredno ideologijo, zgubile pa bodo te sloje, če se bodo dale voditi le po razrednih koristih podjetništva in od zagrizenega razrednega sovraštva proti proletari-
Sedaj je prodaje konec!« je dejal uradnik. »Jaz govorim si-li gluh?«
Jaka ni imel zahtevanih slaščic in je ponudil deklici neko drugo vrsto sladkorja rekoč, da je podoben medu in da je posebno' dober proti kašlju.
»Kje je tvoja žena, te vprašam!« je zavpil razljuten uradnik.
»Moja žena, moja žena . . . .« je odgovoril ves preplašen Jaka, odgrnil svojo dolgo suknjo nazaj in porinil zasluženi denar v hlačni žep. »Moja žena leži bolna doma, Vaše visokorodje«.
»Tako, ali je bolna? In kdo ti pomaga v takih slučajih? Otroci?«
»Otroci so še mali, Vaše visokorodje. V takih slučajih moram košaro sam nositi, postati pa moram vsak trenotek, da dobim zopet sape .
»Hočeš li toraj sam odnesti? Drugače vzamemo vse seboj«.
»Sam odnesti, kako naj to zmorem, Vaše visokorodje?« je dejal Jaka in se zopet milo nasmehnil.
»Toraj primita!« je odredil uradnik. Stražnika sta porinila voziček bliže in planila po blagu.
Jaka je stal ob kraju in žalosti krivil roke. V tem se mu približa prodajalec premoga M. Mandelblat, ki je bil velikan po postavi. Črna brada in črn klobuk sta tako vplivala na barvo, da je izgledal obraz po-
jatu, kar jih bo konečno privedlo v naročje klerikalizma. V negotovem stališču meščanskih strank napram klerikalizmu se kaže nasprotje med razredno koristjo in razredno ideologijo, med golo podjetniško koristjo in svetovno kulturno koristjo izobražencev, ka-| terih oko ni slepo vsled sovraštva proti delavstvu. Naj se konča ta boj v meščanskih strankah kakorkoli — če z ojačenjem »novega srednjega stanu« v meščanski armadi,
; ali pa z njegovim .pripadom v vrste proletariata — delavski razred bo imel v tem boju na vsak način le dobiček.
Rumeni izdajalci.
Bliščeči talmi-žar rumenih strokovnih organizacij je zapeljal podjetništvo, da mate-rijelno bogato podpira ta nestvor. Izdajalstvo v lastnih vrstah delavstva je spravilo podjetniško kri v hitreji tok in hrabri vitezi industrije že vidijo v rumenih organizacijah mogočno armado, katero bodo lahko postavili v boj napram nikoli zadovoljenerpu raz'-redno zavednemu delavstvu, češ, naj se de- j lavstvo samo med seboj bojuje in uničuje i svoje dragocene moči. Človek si pač ne I more vzvišenejšega želeti kakor veselo vojno, ki jo bijejo delavci sami napram svojim bratom, tudi delavcem. Uspeh tega bratskega boja mora konečno vendar pasti v naročje podjetništva, med tem ko vendar vse žrtve tacega boja nosi delavstvo samo.
V	dobro zavarovani palači sede dobro se zabavajoč vladarji industrije, delavstvo se pred vratmi palače krvavo pobija — mar ni to veselje?
V	nekaterih krajih že danes ni drugače, kakor v stari germanski državi, ko je bila na robu narodnega propada. — Takrat so romali germanski vojščaki po širnem svetu, ponujaje vsakomur svojo moč, kdor jih je zanjo primerno plačal. Vse eno jim je bilo. kdo je bil njih vrhovni poglavar, kakor jim je bilo vse eno, proti komu se jim bo boriti. Žrtvovali so svojo kri vsakomur, kdor jih | je zato plačal. Nič nenavadnega ni bilo, če I so germanski vojščaki vdrli v germansko državo, če so bili slučajno uslužbeni pri i kaki sovražni državi. V službi tujca so opus-! toševali lastno domovino, mrzili lastne rodne brate. Žalosten je bil ta čas za germanski t narod, lep pa nasprotno za mogočne vojskovodje.
Podobno razmerje vidijo že v duhu tudi naši podjetniki sedanjega časa, če se jim
polnoma bel. Kakor gleda solnce skozi tanke oblake, tako je gledala neka dobrota iz tega obraza. Na čeljustih se je videlo, kakor da igrata dve svetli točki. Jaka je vedel, da M. Mandelblat rad reveže pod-! pira, čeprav sam nima dosti in da se rad zavzema za tlačene, kjer le more. Ime tega nesebičnega človeka je bilo znano po vsem mestu. Nekoč je imel celo zaradi nekega nesrečneža večji spopad z okrajnim glavarjem, kar gotovo ni malenkost, če se vpo-števa, da je stal na eni strani žid v dolgem kaftanu in z dolgimi krivički, na drugi strani pa zastopnik cesarja samega, z zlatim ovratnikom. Jaki se je zdelo, da mu je sam bog poslal v pomoč tega človeka.
»Vse vem, že vse vem*, je dejal prodajalec premoga. »Povedalo se mi je, da se je pri tebi zbrala cela tolpa ljudi in da se ti ne dovoli več prodaja. Pa kdo bo vendar precej obupal!«
»Jeza gospodova je vskipela«, je odgovoril Jaka z solznimi očmi.
»Ti nisi prvi in tudi ne edini. In zakaj si dopustil, da so ti odpeljali blago? Zakaj je nisi sam odnesel?«
»Kam naj bi je pa nesel? Domov? Da me bog tega obvaruj! Žena mi leži na porodu, kaj naj bi ji rekel ? Ne upam si niti tako domov. Ne pripovedujemo sicer nikomur a vendar trpimo grozno bedo«.
posreči organizirati močne rumene organizacije, katerih naloga bo, boriti se proti modernim strokovnim organizacijam.
Podjetniki sami si seveda ne žele tistega časa, ko jim bo treba iti samim v boj napram delavstvu, svoje moči hranijo, če je le, in kolikor je mogoče. Mnenja so, da se za denar danes pač vse dobi; zakaj bi se toraj tudi za denar ne dobilo delavskih duš? Če se posreči pridobiti delavce kot vojščake podjetništva, kako lahko bo potem odbiti napade ostalega nezadovoljnega delavstva. Žalibog, da niso podjetniki napravili povsem , račun brez krčmarja. Kakor smo imeli v j minulih časih izdajalce, ki so se kot vojščaki prodali sovražniku za boj proti lastnemu narodu, tako imamo tudi v času razrednega boja izdajalce, ki se izneverjajo svojimi lastnim, kakor tudi interesom svojih bratov in to za Judeževo plačilo. Kdor pozna povsem zdravo jedro modernega delavskega razreda, se bo seveda čudil, kako je mogoče, da so tudi v tem razredu izdajalci. Oglejmo si in preiščimo, kje so vzroki, da se vendar dobi število delavcev, ki se je zgubilo na stranska pota.
Najlažje razumemo psihologijo vodilnih glav rumenih. Ti so osebni nezadovoljneži modernega delavskega gibanja. V tako velikanskem telesu, kakor so naše organizacije, je pač nemogoče, da bi se vpoštevalo vsako posamezno željo posameznika ijti se ji zadovoljilo. Kakor povsodi, imamo tudi mi častihlepneže ki iz kakoršnihkoli vzrokov v gibanju ne pridejo do veljave. Dobili niso častnih mest, postati niso mogli zaupniki delavstva. Zopet drugi so imeli prepire s funkcijonarji organizacij. Ran, ki so jih v teh prepirih dobili, ne morejo pozabiti. Ker so v svojem častihlepju ali domišljavosti razžaljeni, zato se odtegnejo delu ali pa hrepene po maščevanju in iščejo prilike, to čustvo vporabiti. Najboljšo priliko zato imajo v rumenih, kakor sploh v vseh na-sprotniških organizacijah. Hitro se polaste prilike, kajti sedaj jim je mogoče boriti se napram sovražnikom, ki so bili nekdaj pri-, jateJji. Ker pa tak boj ni posledica idealnih , vzrokov, je navadno surov in najnižje vrste. Obrekovanje, laž in hinavstvo je glavno orožje takega boja.	'	,
Težje, kakor vodilne osebe rumenih Organizacij, razumemo navadne člane. V obče lahko razlikujemo dvoje glavnih skupin: slabotne bojazljivce in nizke egoiste. Nekvalificirani delavci, ki so veseli,' če so dobili zavetišče v kaki tovarni, nadalje vsi oni, ki uživajo po milosti ljubi kruhek, ka-
»Da, da, ali vendar človek ne sme takoj zgubiti poguma. Pojdi nekoliko zmenoj, videla bova, kaj bi se dalo napraviti«.
Odšla sta proti glavnenlu trgu. Tu vladajočemu živahnemu prometu se je Jaka čudil in postal je ozkosrčen. Sneg je počel naletavati.
»To je gotovo«, je dejal M. Mandelblat, »da na tako važni cesti ne bodo dopuščali razpostavljanja miz in blaga, drugače bi te gotovo pustili v miru. V tem tiči vsa tež-koča. Vzlic temu pa bodeš še enkrat poskusil s prošnjo, ker na vse zadpje ti ostane vendar še prosta pot, da vložiš prošnjo in prosiš, da se ti odkaže kje drugje primeren prostor za prodajo. Le počakaj, da izgovorim, saj pravim: zadnja pot. Seveda bo dolgo trajalo, predno se taka prošnja reši, ti pa živiš iz rok v usta .... In kar je najvažnejše: tvoj prostor je bil razmeroma najugodnejši in drugje bi še manj zaslužil, posebno kot novinec«.
»Ravno to je«, je odgovoril žalostno Jaka. »Tukaj sem imel vendar svoje gotove odjemalce, učence, delavce iz tovarne . . .«
Prodajalec premoga se je zamislil.
»Kaj mislite«, je omenil Jaka, »ali bi ne bilo dobro, če bi se obrnil do našega cerkvenega predstojnika?«
»Brat, to je človek, ki živi samo zase. Vnaprej že vem njegov odgovor. Ne bo se i hotel v stvar vmešavati«.
kor konečno osebno slabotni ali celo napol-pohabljenci: to so pristaši prve skupine. Vsi ti so osebno več ali manj odvisni od podjetnika. Ne upajo se ganiti, ker bi drugje le težko dobili dela. Vse njih mišljenje in početje se vrti okrog zavesti, da visi nad njimi Damoklejev meč odpusta. Strah za obstanek jih tira v rumene organizacije. Tem se pridruži še malo število brezbrižnežev in na duhu slabotnih, katere je pritisk predpostavljenih dovedel do izdajalstva v delavski stvari. Taki osebno odpora-nezmožni ljudje, se nahajajo v vseh družabnih razredih, toraj tudi delavstvu niso tuji, čeprav so — v našo srečo — pri nas manj številni, kakor drugje.
Naj neprijetnejši in najmanj simpatični so ljudje, ki so pristaši v drugi vrsti imenovane skupine, — egoisti. Oni so popolnoma izven svojega razreda. Pri delavstvu je v obče čut solidarnosti in skupnega nastopa veliko bolj razvit nego v drugih družabnih razredih. Delavci vedo, da je združenje vseh moči potrebno, v dnu srca čutijo, da je le to predpogoj za zmagonosno povzdigo njih razreda. Osoda posameznika jih veže s celoto, ker je le na ta način mogoče pridobiti resnih in trajnih vspehov. In vendar se izločujejo iz skupne vrste bojevnikov posamezniki iz osebnih, samosvojih uzrokov. Ne vidijo dalje, nego do konca svojega nosu. Druge misli ne poznajo, nego zaslužiti par vinarjev več, kakor njih delavski bratje. V želji po boljšem zaslužku, ali boljšem delavnem mestu izdajo in prodajo svoje mišljenje, svoj lastni jaz. Pridobiti so za vsako, toraj tudi za rumeno organizacijo, če imajo upanje, da jim bo to donašalo neposreden, oseben dobiček. Če si ogledamo take ljudi nekoliko bližje, potem bomo kmalu našli, da nii-o vzrasli iz vrst delavstva, temveč, da so prišli z malomeščanskih in kmetskih krogov. Delavski razred jih ni mogel popolnoma pridobiti, kajti na teh novih tovariših delavstva visi še precej ideolrgije iz preteklosti.
Najboljšim elementom delavstva toraj ne moremo prištevati rumenih organizacij, pač pa je slab izmeček, ki se tam zbira. -Velika množica delavstva pa ostane v svojem jedru zdrava do kosti, nje zdravje nam je porok, da bodo konečno sramotno izginili vsi rumeni poskusi s strahovi. Zmagovaje -streme delavci v zvesti solidarnosti čez nizke pojme osebnosti proti končnemu cilju osvoboditve vesoljnega človeštva iz nezdravih spon današnjega družabnega življenja.
Tako sta korakala naprej! V bližini občinske hiše postane prodajalec premoga nenadoma in pravi:
»Čakaj! Nekaj sem se domislil. Pojdiva k županovemu slugi! Ta je star lisjak. Umrlega župana je poznal znotraj in zunaj in in ne samo en-ali dvakrat, mi je za dobro besedo in denar dal kak dober svet in to bolje kakor vsak odvetnik. Le pojdi, škodovati vendar ne more«.
Vstopila sta precej veliko v temno predsobo. Izza mize ob oknu se je vzdignila okrogla postava in jima prišla nasproti.
»Dober dan, gospod Kavka«, je pozdravil prodajalec premoga in ponudil roko v pozdrav.
»Vi želite?«
»Rad bi z Vami govoril eno besedo«.
»Kaj pa?« je vprašal z nejevoljnim glasom, pogladil se je z roko po pleši, in od strani poškilil na Jako.
»Za tega moža se ravno gre«, je dejal prodajalec premoga in pokazal Jako, ki je imel glavo na stran povešeno.
»Zapodilo se ga je danes z njegovega prodajališča, ki ga je imel v Francovi ulici in ne da se mu dovoljenja, da sme prodajati. Sedaj je hotel župana prositi .
»Ha ha, tu je ves trud zaman",, je rekel Kavka s tihim' glasom. »Ven ga bo enostavno vrgel. To je tako sveto kakor le kaj !«
Engelbert Peuerstorfer.
Dne 27. aprila t. 1. je praznoval poslanec sodr. Pernerstorfer svoj 60. rojstni dan.
»Socijalni demokrati v Avstriji in drugih deželah so prisrčno čestitali možu, ki si je pridobil velike zasluge v boju za pravice delavstva.
Dolgo vrsto let je Pernerstofer, še predno je vstopil v delavsko stranko, v času izjemnega stanja v ognjevitih govorih branil delavstvo proti samovoljnosti policije. On in Kronawetter sta bila edina meščan ska poslanca privilegijskega parlamenta, ki sta branila delavsko ljudstvo pred preganjanjem policije in sodnij. In to se mu tudi ni pozabilo. S tem, da se je trudil za pravice ljudstva, se je zameril nemško-nacijonalnemu meščanstvu, in si pridobil zaupanje, hvaležnost in ljubezen delavstva.
In prišlo je takorekoč samo ob sebi, da se mu je pristudila bojazljivost in na-zadnjaštvo nemško-nacijonalnega meščanstva in da je kmalu spoznal, da najde ideal Svobode le v socijalni demokraciji, med tem ko je meščanstvu zasFonj pridigoval. Tako je postal naš in mi smo ga veseli. Med tem ko so možje, s katerimi je skupno sestavil program nemško-nacijonalne stranke, začeli klečeplaziti, ali pa so sploh, čeravno neradi, izginili s površja, je Pernerstorfer v socijalni demokraciji našel prava tla za svoje ideale in boj ga je ohranil mladega, čeravno je čas hitel naprej.
Čestitamo jubilarju in delavstvu in želimo, da ostane mož še mnogo let tako čil in čvrst med nami, kakor je sedaj s 60. leti.
Žel. zdravnik Dr. Pregl v Ljubljani je pravcati tip zdravnika, kakršen ne bi smel biti. Možak zdravi najrajši ljudi, ki ga vzdržujejo, od daleč in mu je najljubše če sploh juž. železničarja ne vidi Glavno mu je prijateljsko sporazumje s kurilničnim šefom, pa naj si bo ta ali oni. Želja vsakokratnega šefa mu je povelje, ki velja več kakor vsa zdmvniška praksa s študijami vred. Tozadevno smo imeli z njim že precej skušenj in resno smo že pretresavali vprašanje, če ne bi bilo umestno, dati splošni ne-volji potrebnega duška. Ker smo pa miroljubni ljudje, smo to mnenje opustili, češ, saj bo možak sprevidel svoje napake in se poboljšal. Da nas je naše mnenje varalo, dokazuje sledeči jako drastičen slučaj:
»Je-li tako strog?«
»Strog, to sploh ni izraz, moj dragi. Togoten je in hudoben kakor hudič. To pa tudi ni čudno. Ljudje ga kar osipljajo s takimi zadevami, človek mora konečno zgubiti potrpljenje. Le slučaj je, da sta ta tre-notek samo vidva.«
»Kaj bi se pa vendar dalo v tem slučaju napraviti?« je vprašal prodajalec premoga in mu stisnil krono v roko. »Vi ste vendar pameten mož!«
»Za moj del lahko poskusi«, je odgovoril Kavka in si popraskal brado z ven obrnjeno roko, «Spustil ga bodem notri; pomagalo pa ne bo nič, to vama vnaprej zagotovim«.
»En trenotek prosim«, je dejal prodajalec premoga, prijel je starca pod pazduho in šel z njim proti oknu. »Dal Vam bodem še dve kroni, če se stvar na kak način ugodno reši. Več nimam pri sebi. Na Vašo pomoč sem vedno računal. Mož se mi zelo smili in rad bi mu pomagal. Kdo naj bi mi svetoval, če ne Vi!«
»V tem slučaju res ne morem ničesar opraviti, gospod Mandelblat, kajti red hoče imeti za vsako ceno in je tozadevno nepristopen. Le nekaj bi bilo mogoče, ampak tudi tu samoobsebi umevno ne morem prevzeti odgovornosti. Dvoje takjh slučajev, ki so se dobro iztekli, smo že imeli«.
(Konec prihodnjič.)
Imeli smo tovariša, ki je opravljal službo kurilniškega mojstra. To službo je opravljal dalje časa popolnoma povoljno, dokler ni postal žrtev »Bitrovega zistema«. Odtegnjen je bil od svoje službe — zakaj, za danes ne bodemo razpravljaii, ker ne spada k stvari — in odpuščen. Odpust se je pozneje, po višjem vplivu, ovrgel, zato se je pa Klemenbu — to je njegovo ime — odkazalo drugo službeno mesto. Klemenc, ki je že bolehal, je izjavil, da odkazane službe ne more prevzeti in se je, po nasvetu gospoda šefa Bittra, javil bolnim. Predno je šel k zdravniku dr. '}regl-u, je bil že g. Bitter pri slednjem, in ko se je oglasil tudi Klemenc pri njem, ga je ta s sledečimi besedami nahrulil:	»/1,	Vi ste
tisti, ki ste imeli s gospodom šefom prepir. 2e vse vem. Vam nič ne manjka. Le pojdite«.
To diagnozo je storil akademično gra-duiran zdravnik, ne da bi bil bolnika pregledal. Vsled te diagnoze je bil tudi Klemenc iz južnoželezniške službe odpuščen. Ker je pa hotel svojo nagajivost tirati do zadnje konsekvence, je popolnoma nalašč umrl, in pokopali smo ga početkom pretečenega meseca. Kaj ne gospod dr. Pregl, to je že skrajna nagajivost? Kompetentno oblast opozarjamo na ta slučaj, v obče bodemo pa tudi še sami našli potrebnih korakov, da poučimo tudi železničarske zdravnike, zakaj jih plačuje bolniška blagajna, ki je naša last.
Južni železničarji! Tudi to je plod Vaše zaspanosti in brezbrižnozti. — Pa kaj, saj imate okrožnico 385a v žepu. To Vas reši vsega zla.
Gorica, iz kurilnice na državni železnici.
Pred kratkim smo dobili od odhajajočega g. inšpektorja Neudeck-a kvalifikacije; in tu smo videli, kako izredno dobro so zapisani denuncijanti in petolizniki. Vodje, ki se jih dobi popolnoma pijane spati na tiru ali pod tovarniškimi mizami, so kvalilicirani izventurno, ravno tako en strojni mojster, ki igra sicer v družbi s svojim delovodjem snažilcev vlogo enega špicla, in zato tudi nima časa, da bi izvedel v reparaturni knjigi podpisane poprave, tako, da je taka nemarnost že provzročila razna ranjenja in in poškodbe. Naš gosp. zaupnik, ki vodi nekak komando nad vsemi špicli, bi pa bolje storil, da ne bi hodil na solnce, ker bi se mu sicer stopilo maslo, ki ga ima na glavi. Tudi drugi gospodje, ki radi prirejajo plese in kupujejo slike in ki so počenjali pod prejšnjim predstojnikom vse kar se jim je zljubilo, naj obrnejo zastavo, sicer bomo tudi mi drugače govorili. Predvsem pa zahtevamo, da ravnateljstvo odstrani čim prej oficijanta Ilanela. Ta mož si po krivici na-, devlje naslov inženirja in si prisvaja še večjih pravic od predstojnika; zato tudi dela celo kupčijo s premijskimi listki, za koje morajo po njegovem ukazu snažilci zbirati desetice od strojevodij in kurjačev, med tem ko morajo za-nj drugi izračunati nagrade in kilometrine in on le vpisuje že izračunane svote v listke.
Opozarjamo zato novega g. predstojnika in njegovega namestnika, da se bosta znala varovati pred klečeplazci in šepetalci zgoraj, popisane baže in da bosta znala ločiti zrna od plevela.
Ljubljana, Južna železnica. Z našimi »turnusi« imamo pač večne križe. Že veliko število osobja otežkočuje tako sestavo službe, da bi bili/vsi z njo zadovoljni, tem bolj, ker imamo še v naših vrstah lepo število tovarišev, katerim ni druzega na misli, nego »veliko vožnje« in veliko »kilometrine«. Seveda moramo vpoštevati današnje gospodarske razmere, ki stavijo na posameznike velikanskih zahtev. Ali to ni vse. Ogledati si moramo službo tudi od druge strani, in posebno zdravstvena stran je, katero se do mala skoro nič ne upošteva. Le malo tovarišev je, ki bi si stavili vprašanje: kaj bo v bodočnosti? Vsak vidi in gleda le v sedanjost in prepušča vse drugo dobremu bogu nad oblaki, ali pa strokovni organizaciji* -ki
bo že stvar uredila, kadar bo potrebno. Žal, da imamo tudi veliko takih tovarišev, ki goje take misli, kateri pa ne čutijo tudi potrebe, da bi v organizacijo tudi vplačevali in v njej sodelovali, pač pa so prvi na mestu, če se jim zdi, da ni vse v redu, odnosno če se ne razvija tako, kakor bi to oni želeli. Toraj že razlika značajev otež-kočuje vse zadovoljivo sestavo službe, in so toraj tozadevne pritožbe vsakdanja prika-.zen. Tega dejstva smo se pa že tako privadili, da nas pušča mirnim in nas več ne vznemirja. Služba je v obče tako razdeljena, da imajo tudi »dobri vozniki« dovolj, in vsako primaknjenje kake izvanredne službe se takoj jako občutno pojavi. To smo opazovali	posebno	v zadnjem	času na progi
Št.	Peter-Reka,	ker so bili	vsaki dan ma-
terialni oblaki v prometu in je službo pri teh vlakih opravljalo ljubljansko osobje osebnih vlakov. Evo vam, kakšna je ta služba:
prvi dan: vi. 49 odhod iz Ljubljane ob 8 uri 15 min. zvečer, prihod v Št. Peter ob 10 uri 49 min. po noči. .drugi dan: mat. vi. od 4. ure 30 min. zjutraj do 9	ure^ 5 min.	dopoldn , vi. št.
1613	iz Št. Petra	ob 1 uri 21 min.
popoldan — prihod v Reko ob
3	uri 2 min. popoldan; vi. 1616, odhod iz Reke ob 5 uri 5 min., prihod v Št. Peter ob 7 uri 11 min. zvečer, vlak 1601 ob 8 uri 40	min.	iz Št.	Petra, prihod v
Reko ob	10 uri	14 min. zyečer.
'tretji dan: vlak 1612 odhod iz Reke ob 5 uri 21 min. prihod v Ljubljano ob 9 uri 21 min. dopoldan. — • Skupaj toraj v treh dneh 37 ter in 36 min. službe brez počitka, pač pa z daljšimi odmori.
Radovedni smo, kje je duševni velikan, ki je	odredil	tako	službo	in kaj si je pri
takem	poslu	predstavljal.	Da ni posebno
mučil svojih možgan, to nam dokazuje ta nestvor, dokazuje nam pa tudi, da si niti vesti ni posebno izprašal, kajti drugače bi se moral vendar gospodine vprašati, če bo osobje moglo v danem slučaju odgovarjati za svoje početje ali ne. Mi smo popolnoma prepričani, da v 37 urni službi prenehajo vse duševne funkcije, da je odnosno njih eneržija tako obrabljena, da možgani ne morejo več redno poslovati. Da je tako stanje za službo lahko osodepolno, to nam je tudi znano iz izpovedb strokovnjakov, ki so jih oddali .pri raznih sodnih razpravah. In ker vse to vemo, si dovoljujemo vprašanja: »Kdo bo odgovoren za eventualne nezgode, ki bi lahko nastale v tako nečloveški službi? Je-li obratnemu vodstvu južne železnice v Trstu znano, da opravlja ljubljansko osobje na progi Št. Peter-Reka 37 urufl^ službo brez počitka — kakor je predpisan — in le v nezadostnih odmorih? Ali se kaj briga generalna inšpekcija avstrijskih železnic tudi za vozno osobje j' žne železnice ? Ali ni v Avstriji nobenega državnega pravdnika, ki bi hotel nastopati proti upravi južne železnice radi hudodelstva proti 'varnosti življenja?«
Na odgovore smo pač radovedni.
Ljubljana drž. žel. Navadno, če se kaj spremeni v vodstvu postaje, se to obelodani v uradnem listu. Ti običaji so bili vsaj do zadnjega časa v navadi. Sedaj je menda to odpravljeno, kajti drugače si stvari ne moremo tolmačiti. Dobili smo namreč novega postajenačelnika s tajnikom vred, ne da bi ■se o tej premembi osobje z oficijelnega mesta obvestilo. Mo ni;, 'p, že to prvi začetek onih reform, ki se Iv . mislijo na državnih že-lezniciih vpeljati. Službo je prevzel g. Pintar, izvršuje jo pa vestno po njegovi komandi g. Slatner, ki pa poleg te službe tudi še opravlja službo priganjača za Z. J Ž. tam je seveda vse eno, v čigavih rokah je vodstvo po-staje, vendar pa bi bilo dobro, če bi to vedeli, ker bi vedeli pri kom se imamo zglasiti. Tako smo n; pr. imeli pred kratkim mesečno šolo. Ko smq prišli od pouka, ki ga vodi star, (?) skušen, (?) strokov-
njak (?) gosp. Slatner, nas je gosp. Pintar vprašal, kje smo bili. Na naš odgovor, da v šoli, je dejal: »Škoda da tega prej nisem vedel, kajti poskrbel bi, da Vas Slatner »aufmischa«. Mi se sicer ne bojimo ni Slat-nerjevega pa tudi ne Pintarjevega »Aufmi-schanja«, dobro pa je, če si tovariši zapomnijo, kdo je povod marsikaterih neprilik, za katere ni mogoče najti povoda.
Da je pa slika popolnejša, zato imamo poleg glavnih bogov tudi še subbogove, in bi za danes omenili le gospoda Ješeta in Ruparja. Ta dva imata svoj poseben delokrog za »Aufmischanje«, in le kamor njuna moč ne sega, se poslužujeta skupnega pomožnega orožja v podobi g. Slatne rja.
Tako n. pr, naznanjata ljudi brez vsakega povoda in če se dotičnik zagovarja in utemeljuje neresnično naznanilo, potem pokaže g. Slatnar svojo avtoriteto, češ: »Kaj, sedaj bodete še tukaj lagali, kar je rekel g. N. N. to je tudi res«. Da je posledica na ta način sestavljenih zapisnikov kazen, je pač naravno. To početje bo pa toliko časa v veljavi, dokler uslužbenci pohlevno vtikajo vse take neslanosti v žep. Zavednim, organiziranim železničarjem seveda kaj takega ne bi bilo treba.
Konferenca premikaškega osobja južne želEznice.
V	nedeljo, dne 27. marca t. 1. se je vršila v Celovcu v Thurlerjevi gostilni konferenca premikaškega osobja južne železnice, ki jo je na splošno željo imenovanega osobja sklicala centrala Splošnega pravovarstvenega in strokovnega društva. Konference se je vdeležilo 21 krajevnih skupin po 27 delegatih. Od centrale je bil navzoč sodr. Adolf Muller. Za predsednika konference je bil izvoljen sodr. Hirner yl Celovca. Pred prehodom na dnevni red se je sklenilo, da se ne prizna delegat iz Beljaka, ki je zastopal neorganizirano premikaško osobje. Ta je na poziv predsednika zapustil zborovalno dvorano.
K prvi točki dnevnega reda: Položaj, želje in zahteve južno železniškega premikaškega. osobja, je poročal sodr. Muller. Govornik je natančno orisal sedanji položaj južnoželezniškega premikaškega osobja. Spominjal je na pred nekaj leti obstoječe razmere, ko so južno železniški premikači opravljali dolgo službo pri slabi plači in brez upanja, da bi bili kedaj nastavljeni. "Vsled neumornega dela organizacije so se razmere precej izboljšale in neupravičena je trditev, da se ni nič storilo za premikače. Take govorice so le namenoma raznesena obrekovanja. Vkljub že doseženemu izboljšanju se vendar ne more tajiti, da je položaj premikaškega osobja nujno potreben izboljšanja. Vsled tega priporoča govornik delegatom, da se pri stavljenju zahtev osla-njajo na tozadevne sklepe ptemikaškega osobja c. k. državnih železnic. V interesu premikaškega osobja južne železnice je, da enako c. kr. državnim železničarjem ne stavijo novih, daljesežnih zahtev, katerih iz-vedenje ni doseči v doglednem času. Tembolj pa se mora gledati na to, da se čim prej izvedejo stare, še neizpolnjene zahteve.
Sodr. Muller je nadalje obširno premo-tril zadevo skrajšanja personalnih doklad za premikače in nadpremikače. Kakor je znano, je pred štabiliziranjem premikaškega osobja na mnogih premikaških postajah južne železnice obstojal takozvani akordni zaslužek, katerega so bili .premikači in nad-premikači več ali manj deležni. S štabiliziranjem premikaškega osobja in uvedenjem nočne doklade se je odpravil akordni ^zaslužek in namesto tega se je posameznim premikačem in nadpremikačem na podlagi prejšnjega povprečnega letnega zaslužka odmerila, temu primerna personalna doklada.
V	dotični okrožpici južne: železnice, s, katero se je naznanilo Stabiliziranje premikaškega osobja, je uprava izjavila, da. si za
priliko perijodič.nega napredovanja v plači pridržuje pravico prikrajšanja personalnih doklad. V kakšni meri in v katerih okoliščinah se izvrši to prikrajšanje, je premi-kaškemu osobju še sedaj neznano; cel6 nekateri službeni predstojniki so izjavili, da ne poznajo dotičnih določeb. Centrala naše organizacije se je povodom tozadevne pritožbe krajevne skupine Gradec s pismeno intervencijo obrnila na generalno ravnateljstvo južne železnice v svrho pojasnila o načinu prikrajšanja personalnih doklad. Prometno ravnateljstvo je na to odgovorilo sledeče:
»Ustavljenje personalnih doklad se vrši vedno po enotnem načrtu. Ker se je zvišala začetna plača premikačem z veljavo od 1. januvarja 1909 od 800 na 900 kron, se je izvedlo prikrajšanje personalnih doklad za dobo od 1. januvarja 1909 do 31. decembra 1909 za 40 kron na leto in od 1. januvarja 1910 naprej za 60 kron na leto.
Pri premikačih, Stabiliziranih šele s 1. julijem 1909 se analogna prikrajšanja personalnih doklad pomaknejo za pol leta.
Istotako je s prikrajšanjem personalnih doklad nadpremikačem.
Pri napredovanju nadpremikačev v plačno stopnjo 1000 kron se zniža personalna doklada v prvem letu za 40 kron in v naslednjem letu za nadaljnih 60 kron na leto«.
Po predstoječi razlagi se je torej prikrajšala personalna doklada premikačem, ki so s 1. januvarjem 1909 uvrščeni v plačno stopnjo 900 kron, za leto 1909 za 40 kron, za leto 1910 pa za 60 kron, skupaj 100 K.
Ko je sodr. Muller končal svoje poročilo, je sledila živahna debata. Nato so se enoglasno sprejeli sledeči predlogi:
Centralno vodstvo naj na 'primeren način vporabi ves svoj vpliv pri generalnem ravnateljstvu jušne železnice, da se čim-prej ugodi sledečim zahtevam :
1. Prikrajšanje personalne doklade naj se ne izvršuje pri vsakokratnem napredovanju za 40 kron. Konferenca izjavlja enoglasno, da ne uvidi iz katerih vzrokov znaša prikrajšanje personalnih doklad v drugem letu 60 kron. To postopanje ne odgovarja na nikak način namenom v okrožnici 385a danih koncesij, ker se tudi pri c. kr. državnih žele r vicah ne postopa na takšen način pri znižanju doklad o priliki napredovanja v plači. Konferenca opozarja na tozadevno postopanje pri čuvajskem osobju c. kr. državnih železnic glede prikrajšanja ogibnili doklad, ki se izvrši o priliki napredovanja v plači vsako lelo za
4	krone;
2. Pcldrugokratno vračunan j e službene dobe za vse premikaško osobje;
3. Da se izvrši normiranje službenih mest za premikaško osobje na ta način, da je zd vsak stroj, ki opravlja premikanje določena premihaška skupina, obstoječa iz enega mestnega mojstra, enega nadpremi-kaca in najmanj štirih premikačev;
4. Omogočenje izpitov za službo mestnih mojstrov.
5. Izdajanje in nosno dobo službenih oblek za premikače naj se uredi na sledeči način :
Vsako leto sukneno bluzo.
Vsake dve leti volneno suknjo,
Vsake tri leta kratek kožuh s črno kožuhovino,
Vsake tri leta dežni plašč,
V	sake, štiri leta suknen plašč,
Vsake štiri leta unifoi msko suknjo, Vsako leto platneno bluzo,
Vsako leto platnene hlače,
Vsako leto službeno kapo.
Za službene obleke je vporabiti istasukno, ki se vpo ablja za obleke sprevodnikov j
6. Podelitev doklade mesečno po 24, K vsemu premikaškemu osobju.
Nadalje pozivlje konferenca centralo k delovanju, da se po možnosti spremenijo pravila personalne komisije, jrfc, sicer v to svrho, da se za premikače uvede posebna volilna skupina, ali pa, da dpbi ‘ pneirui-
kaško osobje vsaj en mandat v personalni komisiji.
Razven teh se je razpravljalo še o raznih predlogih glecle časa službe in počitka, odraerjenja stanarine na posameznih postajah, zvišanje dnine za premikaške delavce i. t. d.
Glede spremembe časa službe in počitka je sodr. Miiller raztolmačil, da se zadeva ne more urediti s splošnim sklepom. Organizacija zastopa stališče, da premikačem pri-tiče 12/24-urni službeni red, in da se je ta že na mnogih južnoželezniških postajah tudi dosegel. Kjer pa to še ni izvedeno, se mora gledati na to, da se doseže potom trdne organizacije. Posebne tozadevne pritožbe delegatov iz Zidanega mosta in Opčin je sodr. Mtiller vzel na znanje s pripombo, da bo centrala storila potrebne korake.
Na slični način je govornik orisal zadevo ureditve stanarine. Sploh pa še južna železnica ni izvedla tozadevne, 1. 1907 dane koncesije in je centrala že storila potrebne korake, o čem smo svoječasno že pisali.
Pritožbe delegatov iz Lienca glede zvišanja plače tamošnjim premikaškim delavcem bo centrala vpoštevala pri tozadevni intervenciji pri generalnemu ravnateljstvu južne železnice.
S	tem je bila rešena prva točka dnevnega reda in se je prešlo k drugi točki »organizacija«. Tudi k tej točki je poročal sodr. M iiller. Posebno je povdarjal potrebo razširjenja zaupniškega sistelna. Sodr, Kol-leger je v daljših izvajanjih podpiral govornikove nasvete, na kar se je sklenilo tudi med južnoželezniškimi premikači v svrho ojačenja organizacije razširiti in utrditi za-upniški sistem na podobni način, kakor je pri c. kr. državnik železnicah.
Ko so se rešile še razne lokalne zadeve, je predsednik zaključil konferenco s pozivom k vstrajnemu delu organizaciji.
Prvi majnik važnega osobja.
Prvi majnik je dan, katerega se v obče veselimo, že radi tega, ker vemo, da je ta dan vse delavstvo ene misli in enakih upov. Da to ni domišljija, pokažejo poročila o praznovanju našega praznika, in prepričani smo lahko, da se bo dal tudi tozadevno konštatirati le napredek. Praznovanje toraj samo ob sebi nam ne dela preglavice, tem manj, ker računamo tudi na popolno solidarnost železničarjev z ostalim delavstvom. Veselje bo prikipelo do vrhunca. Bojimo se pa, da tudi to veselje ne bo ostalo brez običajnih grenkob, če se domislimo, da je tudi 1. majnik oni dan, ko službeno preidemo iz zimske v poletno dobo.
Turnusi, da turnusi nam delajo preglavico, tembolj ker se tudi letos, kakor vsa leta doslej ne bo upoštevalo želj uslužbencev, nasprotno se bo zopet vsililo take' turnuse, ki bodo povod celopoletne nevolje in najnesramnejšega- izkoriščanja. Druzega pač ne moremo pričakovati, če uvažujemo; da se — vsaj na ljubljanskem državnoželezniš-kem kolodvoru — do danes še ne ve, kako in kaj .Južni železničarji so vendar vsaj v tem oziru srečneji in početkom marca se jim je naznanilo vlake, ki bodo v poletni dobi v prometu. Časa so imeli toraj dovolj, izraziti svoje mnenje in predložiti svoje zahteve. Pri nas tega ne bo. 30. aprila se nam bodo vročili vozni redi in ob enem naznanili turnusi in hajd na progo. Vse poznejše pritožbe bodo bob v steno in zagotavljalo se nas bo, da se bodd naše želje vpoštevale pri zimskem voznem redu. Kaj neki je vzrok takim razmeram? Znano nam je namreč, da je svoječasno izdalo ministrstvo predpise, po katerih se ima prizadeto osobje pritegniti k sodelovanju pri turnusih. Te določbe so še danes na papirju in če se koga pritegne, potem so to navadno ljudje, ki zato niso bili od osobja določeni in ki tudi nimajo prav nobenega zaupanja med tovariši. Če si pa stvar nekoliko bližje ogledamo, potem se gotovo tudi takemu početju ne moremo čuditi, kajti konštati moramo, du je zopet v
prvi vrsti osobje samo vzrok teh razmer. Tako se često dogaja, da se v gotovih slučajih v turnusih kaj spremeni. V takih časih se seveda osobje o premembi obvesti in mu ob enem predloži sliko bodoče službe. Mesto da bi v takih slučajih vzeli ljudje svinčnik v roke in računali, - seveda če bi tudi kaj vedeli — se navadno rajSe odločijo za 10 ali 14 dnevno vožnjo na poskus. Seveda so ti gospodje toli naivni, da se ne poslužimo kakšnega primernejšega izraza, in ne vedo, da so si s takimi poskusnimi vožnjami napisali prave to ubožno spričevalo, ki v bodočih časih predpostavljenim omogočuje popolno preziranje osobja j pri sestavi turnusov. To so dejstva, ki kažejo v zelo žalostni luči državno-železniško vozno osobje obeh službenih oddelkov. Da se tem nezdravim in tudi nečastnim razmeram napravi konec, je skrajni čas, da se izvede zistem zaupnikov in merodajne faktorje prisili, da ga pripoznajo. To potrebo uvidevamo že celo vrsto let in le lastnemu nezaupanju je pripisati, da do danes še ni uresničena, vzlic temu, da nas iskušnje iz postaj uče, da je to edina pot do napredka.
Denuncijanti in petolizniki igrajo še danes na našem kolodvoru glavno vlogo, in mi, ki smo v pretežni večini, gledamo to, ne da bi trenili z očesom. Da s takim početjem otežkočujemo stališče ne samo sebi, temveč tudi vodilnim organom, tega cela vrsta uslužbencev ne pojmuje, in zato se tudi ne smemo čuditi, če nam tudi letošnji 1. maj prinese službenih iznenadenj, ki nam utegnejo postati zelo neprijetne.
Toda prvega majnika si ne smemo pokvariti s črnimi mislimi. Z njimi si tudi nič ne pomagamo. Raje storimo moški sklep, da stresemo raz sebe vso svojo maloduš-; nost in svojo brezbrižnost, ter da ji nado-i mestimo s zaupanjem samega sebe in čilo : energijo, ki nam priborita vedno lepše in veselejše prve majnike, in nas privedeta vedno blžje našemu velikemu — zlatemu i cilju..
E
DOMPIČE VESTI
m
Postajenačelnik Mahorčič umrl! Po noči od 24. na 25. aprila je umrl v Trstu načelnik juž. žel., postaje, višji nadzornik gosp. Friderik Mahorčič.
Umrli je bil dolgo vrsto let postajenačelnik v Trstu ; Cez 2 meseca bi bil obhajal 50-letnico službovanja, ali nemila smnrt mu tega ni dopustila.
Pokojnik je bil blaga duša. Ravnal je se svojim osobjem vedno uljudno, v kolikor to pač zistem dopušča, samo žal, da je bil mnogokrat takorekoč — orodje drugih. Sicer pa je, kakor že gori rečeno, vsakega, ki je imel kaj pri njem opraviti z lepim sprejel, ter tudi z lepim odpravil, četudi ni vedno ugodi), ali svoje oblasti ni nikdar zlorabil kakor je to žal pri mnogih navada.
Od njegovega naslednika si ne želi osobje tržaške postaje druzega, kakor da bo pravičen in nepristranski, in kar se tiče medsebojnega občevanja, da si vzame ranj-kega za vzgled.
Pokojni pa nam ostane v blagem spominu.
»Narodni Delavec« napada v svoji 14. številki nadsprevodnika Cerarja in sprevodnika Jonka, o katerih piše gosp. Vales, progni mojster v Kanalu, da razširjata o njem po progi lažnjhe vesti glede glasovnic o priliki volitev v zavarovalnico proti nezgodam. G. Vales ju imenuje lažnika in obrekovalca, ki vedoma kradeta čast poštenim ljudem.
Dognano je, th g. Vales le nima tako čiste vest: kakor bi to rad natvezil svojim »narodnim« pajdašem. In človek mora imeti precej poguma, ako hoče resnico spremeniti v laž, ko -mora vendar biti uverjen, da so priče, ki dokažejo našo trditev. Kon-štatiramo, da je železaiški mojster Josip Vales res pri volitvi v zavarovalnico proti nezgodam njegovim podrejenim delavcem
izpolnjeval glasovnice in podpisoval njih sprejem.
Zdaj pa tožite Vi in mi Vam bodemo dokazali to volilno sleparijo.
Železniška nezgoda v Beljaku. Dne 17. t.
m. je na državnem kolodvoru v Beljaku zavozil brzovlak št. 702 Trst-Solnograd na skupino praznih voz. Stroj in nekateri vo zovi so poškodovani. Ranjen ni nihče. Brzovlak je napravil 71 minut zamude.
Narodni železničarji liuto napadajo našo organizacijo, posebno pa našega strokovnega tajnika. Ker smo imeli za to številko toliko Važnega gradiva, da se nismo utegnili pečati z infamijami in neslanostmi narodnjaških piscev, smo zategadelj odložili odgovor na one napade za prihodnjo številko.
Državna konferenca
postajnih mojstrov in nadzornikov.
(Konce/.
Konferenca je enoglasno sklenila staviti sledeče zahteve:
Za postajne mojstre :
Premestitev postaj nomojstrske kategorije v pocluradniško skupino A, obligatorično imenovanje postajnih mojstrov uradnikom v obstoječi status, ko dosežejo plačno stopnjo 1600 kron.
Za postajne nadzornike.
Premestitev postajnih nadzornikov v usluž-bensko skupino A z začetno plačo 1000 kron, uvrstitev postajnih nadzornikov v poduradniško skupino C-po dovršenih dveh službenih lotili v ustuž-benski plačni stopnji 1100 kron in dveletne napredovalim obroke; brzojavnikom je dovoliti dopolnilne službene izpite.
Jestvinskn doklada.
Zvišanje jestvinske doklade od 4 na 6 kron; za službeno potovanje, pričeto pred polnočjo in končano po polnoči pritiče polna jestvinskn doklada. Nakaznice prikrajšanih jestvinskih doklad je opustiti.
Stanarinska doklada.
Splošno ureditev odmerjanja stanarinskih doklad uvrstitve posameznih postaj v višje razrede z ozirom na nepristransko preiskane krajevne stanovanjske razmere in določitev stanaiinske, doklade v sledečem razmerju:
Vplačni stopnji mr Dunajska stanarina
kron	K
2200—8000   1000
2000   000
1000  000
1800   800
1700	  800
1000	  700
1500	  700
1400	  000	r
1.800   000
1200	 b00
1100   ‘">00
1000	..................... 450
Zopetno medenje 10 odstotne doklade stanarini v postajali, v katerih je obstojala pred 1. 1801* in podelitev splošnih doklad stanarini v istih krajih. kjer ni možno izhajati z navadno stanarino. Nadalje odpravo najnižjega stanarinskega- razreda (50°/o dunajske stanarine) in zvišanjo iste na 60%, dunajske stanarine.-
Za pomožne postajne mojstre.
Za dnevno plačo teh uslužbencev je normirati najmanj 4 krone na dan.
Čas služ .e in počitka.
Novo izdclanje predpisov za odmerjanje časa službe in počitka za eksekutivne uslužbence v sporazumu z njihovimi zastopniki na ta način, da znaša najvišji dopustni čas službe 35% in da ostane za počitek doma 45%-
Posebej bi bilo še odrediti: Skrajšanje službenega časa v upravni službi eksekutivnih službenih mest na sedem ur.
Služben red za prometno, brzojavno in ko-mercijalno službo, in sicer:
a) Na postajali z velikim dnevnim in nočnin prometom:	12 ur službe in 24 ur nepretrganega počitka.
b) Na postajah' z majhnim nočnim prometom: 16 ur službe, 24 ur nepretrgoma počitka, ali pa 12 ur službe, 18 ur prostega časa; 18 ur službe, 24 ur prostega časa (s popoldansko nadomestno službo pri odpravi voznega blaga).
c) Na postajah z majhnim prometom in najmanj peturnim nočnim počitkom (1 predstojnik, 1 vlakovodja):	Dostavljenje	namestnika (substituta)
za eno 16-urno službeno dobo, vsled česar sta službo prosta oba službujoča 32 ur enkrat v tednu.
d) Na postajah z enim nastavljeneem: Nado-, mestitev enkrat v tednu po 24 ur, ali pa dvakrat v' tednu po 12 ur. (Zadnje na posebno zahtevo dotič-nega uslužbenca).
ej V postajenačelniški službi zaposlenim postajnim mojstrom podelitev popolnem službe prostega 24-urnega počitnega dne enkrat u» teden.
f) Nastavi,jenje dveh prometnih uslužbencev na postajah, kjer se vrši vlakovni promet med G. uro zvečer in Š. uro zjutraj.
Službena obleka.
Podelitev bluz, plaščev in kratkih kožuhov in skrajšanje vporabne dobe službenih oblek.
Razpis mest v uradnih listih.
Vpoštevati je tozadevni odlok ministerstva. Pavšal za pisne potrebščine.
Zvišanje povšala za pisne potrebščine na dve kroni mesečno.
Vpokojenje.
Skrajšanje službene dobe od 515 na .10 let za dosego poine pokojnine. Omogočenje dosegljivosti končne plače v tej službeni dobi.
Dopusti.
Normiranje odmornih dopustov:
izpod 10 službenih let 10 dni čez 10 do 15 služ. ,,	14	,,
15	20 „	,,	20	„
,,	20 službenih let 2K dni
Sodr, Muller je tekom debate k 1. točki dnevnega reda poročal o stanj n novega ocenjenjevanja naturalnih stanovanj, katero je ministerstvo obljubilo izvršiti v najbližji priliodnjosti in pa o stanju vprašanja glede zakonite uredbe časa službe in pokoja.
Za postajne nadzornike južne železnice j so se enoglasno stavile sledeče zahteve:
1. Postajne nadzornike s prestanimi izpiti naj se imenuje postajnim mojstrom in sicer veljavno od 1. jnmivarja 190!) brez ozira na visokost njegove sedanje plačne stopnje.
2. S postajnimi nadzorniki, ki vstopijo v južno železniško službo šele po 1. januvarju 1910 in ki so vsled tega podvrženi dotičnifn določbam okrožnice 497 A je ravnati po enakih zahtevah za postajne nadzornike c. kr. državnih železnic.■ (Uvrstitev brzojavnih uslužbencev v poduradniško skupino C po dovršenih dveh službenih letih v plačni, stopinji 1100 kron).
K drugi točki dnevnega reda, »organizacija* je sodr. Muller posebno povdarjal, da s stavljenjem zahtev in vlaganjem proženj ni še vse storjeno. Treba je poskusiti sredstva in nastopiti pota, ki vodijo k dosegi izvršitve zahtev. Podjetniki in železniške uprave so nam same pokazale pot, ki nam jo je nastopiti. Popolnoma edine so si v tem, da svoje uslužbence kolikor mogoče slabo plačajo in jim natovorijo kolikor mogoče več službe. Ravnotako edini morajo biti uslužbenci v boju za svoje interese. Organizacije po kategorijah in narodnostih so pripravne le za razdvojitev moči uslužbencev. Le edina in trdna organizacija, ki ima ob strani tudi potrebno politično moč, je v stanu izvojevati izboljšanja in jih braniti. Postajnim mojstrom in nadzornikom torej priporočamo, da čimbolj izpolnijo zaupniki sistem.
Nadalje se je pečal govornik z novo--ustanovljenim društvom postajnih nadzornikov, ki vidi rešitev svojih članov le v vlaganju prošenj in meni, da je že v sedtnih nebesih, če dajejo meščanski politiki prazne obljube, da hočejo nastopati za to kategorijo. Nastopanje meščanskih strank za železničarje je obstojalo v resnici le v tem, da so iste v državnem zboru glasovale proti 20-milijonskenui predlogu sodruga dr. Ellenbogen-a. V času, ko se skuša spraviti v nevarnost železničarske interese in poslabšati njihovo zavarovanje proti nezgodam je nujno potrebno, da se postajni mojstri in nadzorniki včlanijo v veliki in trdni organizaciji, ki je tudi v stanu braniti njih interese. Kakor so bili postajni vodje in brzojavniki severne železnice deležni sadov svojega članstva v sQcijalnodemokratični organizaciji, tako jih bodo deležni tudi postajni mojstri in nadzorniki ostalih železnic. Burno odobravanje je sledilo govornikovim izvajanjem.
vSodr. Riemer je povdarjal potrebo skupne, razredno zavedne železničarske organizacije. Ta organizacija pa mora ustvariti predpogoje, da more v sebi združiti vse kategorije. Centrala pa ni storila ničesar, da bi pridobiia postajne mojstre in vodila k generalnemu ravnateljstvu, posamezni zaupniki organizacije so zanikali upravičenost zahtev postajnih mojstrov in nadzornikov.
Tudi »Eisenbatmer« se je premalo pečal z okrožnico 497 A južne železnice, katera ne
I	jamči tem kategorijam popolne enakosti z z istimi uslužbenci c. kr. državnih železnic in ni objavil tozadevne resolucije krajevne skupine Franzensfeste.
Nadalje so se udeležili debate sodrugi Kapnik in Kraivam/ in gosp. Haitinger. Hattinger se je zastonj trudil dokazati potrebo organizacije po kategorijah. Edini njegov argument za to je bil, da se je skliceval na ustanovljenje in obstoj takih organizacij. Da so pa od njega navedena društva večinoma ali pa izključno le podporna društva in da je že dosti takih društev prenehalo ali pa obstoja le še na papirju, je zamolčal.
Nato je sodr. M uller zavrnil trditev sodr. Riemerja. Dokazal je na podlagi gradiva, nabranega pri posvetovanjih personalnih komisij, da so se stavile in zastopale zahteve postajnih mojstrov in nadzornikov istočasno z zahtevami ostalih uslužbencev. Glede okrožnice 497 A je centrala opeto-vano posredovala pri generalnem ravnateljstvu južne železnice. »Eisenbahner« pa tega z ozirom na posvetovanja ni prej objavil, dokler niso ta. imela pozitivnega rezultata.
V	zadevi skupine Franzenfeste, ki je bila glavni povod pritožbe sodr. Riemerja, je pokazal sodr. Muller prepis pisma, ki ga je pisala centrala skupini Francensfeste v katerem je centrala obvestila omenjeno skupino o korakih, storjenih v zadevi okrožnice 497. Skupina Franzensfeste je nato pisala centrali zahvalno pismo, katero je sodi-. Muller istotako pokazal. Za naziranje posameznih zaupnikov pa se ne more centrale storiti odgovorne. Izjave sodr. Miillerja-so popolnoma udovoljile konferenco, kar je dokazala s tem, da je enoglasno sprejela sledečo
RESOLiUCIdO.
Danes v Albrechtovi dvorani zbrani postajni mojstri in nadzorniki izrekajo vodstvu splošnega pravovarstvenega in strokovnega društva, kakor tildi soeijalno-demokrKtični državnozborski frakciji i za dosedanje odločno nastopanje za interese železniškega osobja zahvalo in polno zaupanje,
Trdno upajo pod vodstvom mednarodne organizacije v doglednem času doseči realiziranje svojih upravičenih zahtev in poživljajo vse še izven organizacije se nahajajoče, ali pa v separatističnih or- j ganizacijah včlanjene tovariše, da izvršijo svojo dolžnost in dn s pristopom in neumornim delom v splošni organizaciji delujejo za koristi celega stanu.
K tretji točki dnevnega reda: * Raznoterosti, so se stavili in sprejeli sledeči I predlogi:
Predlog sodr. Le reku : V svrho podpiranja personalne komisije in delavskih odborov je zahtevati uvedenje od - železniške uprave pripoznanega zaupniškega sistema.
Predlog sodr. Reinstadler-ja : Skrbeti je za to, da morejo dolgoslužbu.joči postajni mojstri doseči končno plačo.
Po jedrnati končni besedi sodr. Kupnika se je zaključila konferenca, ki je opravila važno delo.
*
Po konferenci nam je došla hektografi-rana okrožnica društva vlakovnih odpravnikov, katero tukaj priobčimo:
TOVARIŠI!
Za dne 20. februvarja t. 1. ob 9. uri predpo-ludne je od strokovnega društva sklican shod postajnih nadzornikov in mojstrov. Sklicala ga je organizacija, ki je največja zapreka za naše stremljenje. — V svrho obrambe Vaših pravic in zabran-jenja, da se zapostavlja Vaš stan, vdeležite se mno-gobro.jno tega shoda, da morete nastopiti proti temu solističnemu vprizarjanju. Hoteli smo za Vas vedno najboljšo in tudi najboljše dosegli proti tej organizaciji. Varujte se razpršenja in vpoštevajte zvest opomin za splošno korist našega tovarištva. Pridite torej vsi v nedeljo dno 20. t. m. ob 7. uri I 510 zjutraj v društvene prostore Dunaj XV. Idagasse 1. Po posvetovanju odidemo ob H. uri 30 predp. v zborovalne prostore Dunaj VIII. Albertgasse 51, Albertove dvorane.	Društveno	vodstvo.
To.raj niso bili pojedini subjekti društva vlakovnih odpravnikov, temveč vodstvo samo, ki je skuhalo načrt, da razprši državno konferenco. Gosp. Hattinger je res prišel s približno desetimi možmi. To so bile mase, ki jih more na Dunaju in v oko- j lici spraviti na noge in s katerimi hoče j
doseči izvedenje zahtev na konferenci. Postopanje teh gospodov na konferenci je že kazalo njihove namene. Ko jih je pa predsednik odločno zavrnil, so se kazali užaljene. Ko je gosp. Hattinger videl, da mu je spodletel načrt, so se morali on in njegovi ljudje dostojno obnašati. Postajni mojstri in nadzorniki pa si lahko napravijo svojo sodbo o Hattingerjevem nastopu in če Hattinger res varuje koristi svojih tovarišev s tem, da skuša onemogočiti posvetovanja stanovskih tovarišev.
Književnost.
V	zalogi slovenskega izobraževalnega društva »Ljudski oder« je izšla brošura, vsebujoča tri predavanja sodrugov dr. Ren-nerja, dr. Danneberga in L. Winarskija in sicer: Moderni 'politični razvoj, moderni gospodarski razvoj in cilji socijalizma.
Cena brošure je 20 vin. Radi jako zanimive in velevažne vsebine in ker je cena zelo nizka, poživljamo sodruge, da skrbijo za razširjanje te brošure.
Vsaka krajevna skupina je dobila določeno število izvodov da jih razpeča. Na-daljna naročila na brošuro je nasloviti na »Železničarsko tajništvo« v Trstu, ulica Boj schetto 5.
Prvi majnik v Trstu.
Kakor prejšnja leta, bo tudi letošnje praznovanje prvega majnika v Trstu impozantna manifestacija tržaškega proletarijata. In kakor vedno, bo imelo to praznovanje v Trstu poleg vseh drugih še svoj poseben značaj. Ta je v obljubi, ki jo bo ta dan dalo delavstvo, da mora letos izvojevati zmago socijalno - demokratičnega delavstva pri volitvah v bolniško blagajno.
Praznovanje se bo vršilo po sledečem redu: Ob io. uri in pol predpoldne :
~zijaven shod
na trgu DONADONI.
Ob 2. uri in pol popoldne:
velika vrtna veselica
v restavi’ftciji „al Belvedere“ (sotto ii Casteilo)
Pri veselici bodo peli slovenski, italijanski in nemški pevski zbori. — Svirala bo godba socijalistične mladine.
Velika in bogata loterija — Umetalui ognji Električna razsvetljava in
= Ples   ................ "'
Vstopnina na veselico znaša 20 vin.
Politični odbor jugoslov. soc.-dem. stranke v Trstu.
Razne stvari.
Stroj z 28 kolesi. Iz Nju-Vorka se poroča: Najnovejši stroj, ki je napravljen za železnico Atichson — Santa Fe je zares mojstrsko delo. Ta stroj je naj večji na svetu; vaga brez tenderja 4720 stotov s tenderjem vred pa 7000 stotov. Tender ima prostora za 4000 galonov petroleja za kurjavo in 12.000 galonov vode za kotel. Stroj teče na 28 kolesih. Pri starih strojih gre velik del vročine skozi dimnik, ki se na ta način popolnoma izgubi. Goriomenjeni stroj"* pa je tako sestavljen, da se vporabi za kurjavo kotla. Kurjave se pri tem stroju prihrani 5O0/o. Stroj je vstanu, brez težave vleči težko obložen tovorni vlak, kije eno angleško miljo dolg.
INOZEMSTVO.
Ruski žandarji v boju proti finskim železničarjem. Od finske železničarske zveze se poroča, da so se preiskala stanovanja želez-n'čfirjev ob rusko-finski meji Več železničarjev so odvedli v zapor. Plišne preiskave in aretacije so se vršile na ruskem ozemlju, kjer je organizacija prepovedana. Vkljub temu je organiziranih več železničarjev, ki se navadno shajajo onstran meje (na Finskem). Glavni povod hišnih preiskav je bilo zaplenjenje železničarskega glasila »Juna«, ki je vsebovalo ve« člankov glede razmer ogibfiili čuvajev. Med zaprtimi osebami je več vnetih sotrudnikov za društveno delovanje. Enega izmed teh so zopet izpustili iz zapora, a prej so mu v policijsem zaporu še izpraznili žepe, v katerih je imel 46 mark in 12 rubljev (okoli 77 kron). Med tem ko je bil v zaporu, je žandarmerija preiskala njegovo stanovanje in zaplenila knjižnico, en del časopisov, zapisnike in t. d. Častnik, ki je vodil stanovanjske preiskave je izjavil, da izvršuje to na višje povelje in da so se ovadbe proti železničarjem izvršile od strani Fincev.
Mnenje delodajalca o vrednosti organizacije. V listu »Mitteldeutsche Arbeitgeberzeituug« se je izrazil en delodajalec o vrednosti organizacije na sledeči pomenljivi način: »Na-ziranje, da je dandanes mogoč obstoj brez združenja, je po mojem mnenju naravnost brezmiselno. Delodajalce, ki so tega nabiranja, sploh ne smatram za resne in prev-darne može. Ponajveč so to egoisti, za katere naj bi šli drugi v ogenj, da bi potem oni tem lažje želi, kar so drugi sejali. To so zaničevanja vredne kreature, in najbolje bi bilo, da se jih odpravi iz površja. Zvezno vodstvo naj resno prevdari kako je priti do živega ljudem, ki stcjč izven organizacije le iz egoističnih namenov, in kako naj se jim zabrani vživanje ugodnosti, ki jih pribori zveza, dostikrat z velikimi žrtvami. Kdor ni z nami, je proti nam, in nikdo nima pravice, biti deležen naših uspehov, kdor ni v naših vrstah;
Velika in hvaležna naloga zveznega vodstva je, da poišče sredstva in pota, po katerih se zabrani uživanje ugodnosti vsem, ki niso v naši zvezi. Oe se posreči ta velepomembni korak, in ta se mora posrečiti, bodo radi plačali par mark prispevkov tudi isti, ki sedaj o tem nočejo nič vedeti«.
Ako bi organizirani delojemalci zaklicali »fej« istim, ki sifcer radi vživajo ugodnosti, ki jih je priborila organizacija, žrtev pa ne marajo doprinašati, bi bilo to seveda vse kaj druzega. Takoj bi klicali delodajalci po izjemnih zakonih za varstvo teh koristnih elementov človeške drušbe.
e
Vršijo se sledeči shodi ®
Dne 10. maja t. 1. ob 7. uri zvečer se vrši v gostilni »International« ul. Giovanni Boccaccio občni zbor vplačevalnice Trst IV. z dnevnim redom: 1. poročila. 2. volitev novega odbora in pogovor o ustanov-Ijenju krajevne skupine. 3. Sklad za smrtne podpore in poročilo o spomenicah. 4. raznoterosti.
Podružnica »Spod. Šiška« ima svoj letošnji občni zbor, dne 3. maja ob ‘/2 8. uri zvečer v gostilni »Pri Anžku« gosp. Reber-šek-a (ne, kakor je bilo v zadnjem »Železničarju objavljeno, v salonu pri Reining-hausu) v Spod. Šiški. Dnevni red: 1. poročilo predsedstva; 2. podelitev absolutorija; 3. volitev novega odbora;	4.	predavanje;
5. raznoterosti. Dolžnost članov je, da se udeleže občnega zbora polnoštevilno. Odbor.
Podružnica »Ljubljana« ima svoj letošnji redni občni zbor, dne 4. maja ob pol 8. uri zvečer v gostilni restavracije »International« na Resljevi cesti štv. 22 Dnevni red: 1. poročilo predsednika; 2. podelitev absolutorija ; 3. volitev novega odbora; 4. predavanje ; 5. raznoterosti.
Dolžnost članov je, da se udeleže tega občnega zbora -polnoštevilno.	Odbor.
ie t. laiiii
V nedeljo, 1. maja ob 10. uri dopoldan na vrtu al v areni „Narodnega doma“
ZZ mciniFeskicijski shod ~
Dnevni red : Prvi majnik in socialno zavarovanje. Poroča sodr. Etbin Kristan. Vstop prost. Na shodu ne sme manjkati noben sodrug oziroma sodruginja.
Ob 3. uri pop. na vrtu in v areni ,,Nar. doma"
velika
ljudska veselica
pri kateri sodeluje „Slovenska Filharmonija" ter pevski zbor „Vzajemnost“. Pevski spored bo sledeči: 1. Socialistična koračnica (M. Ke-gel). 2. Jadransko morje (A. Hajdrih). 3. Naprej! (*%). 4. Rožmarin (*% osmerospev). 5. Pesem o delu (J. Scheu).
Po končanem vsporedu
— PLES in prosta zabava, = Vstopnina za osebo 30 vin.
Sodrugi! Poskrbite vsak v svojem krogu, da bo praznovanje prvega majnika letos čim impozantnejše. Agitirajte za mnogobrojno udeležbo ! Pridite vsi!
Okrajni odbor jugoslov. soc.*dem. stranke.
Pozor sodrugi!
Članom vplačevalnice TRST „prosta luka‘‘ prav. strok, društva se naznanja, da ima Rud. Bodinvvikler več brošuric, katere so članom na razpolago brezplačno. ODBOR.
Listnica uredništva.
Trst, Opčina in Postojna. Radi pomanjkanja prostora v tej številki priobčimo prihodnjič.
Jesenice. Pisma brez podpisov vržemo v koš.
Pa kaj se to pravi, Če trebuh boli ?
Pri pametni glavi:
zavzij
Krepčilo želodca,
potrebno v vsaki skrbni hiši 1
Ljudska kakovost liter K 2.40
Kabinetna kakovost
4.80
naslov za naročila: ..plorian*1. Ljubljana.
Postavno varovano.
Fran Uršič
krojaški mojster
Siodna Sla = mutasta cesti Sl. til
se priporoča gospodom železničarjem v napravo uniform in civilnih oblek po najnižjih cenah. Solidna postrežba.
•	m
Priporoča, se
restavracija „pri Levu"
na Marije Terezije cesti št. 16.
Točijo se pristna domača dolenjska, štajerska in go-riška vina in puntigamsko marčno vino
Dobra kuhinja,	—
zmerne cene
Na razpolago je tudi kegljišče.
Cenjenim društvam priporočam salon za shode, veselice itd.
Jvan Kalan,
restavrater.
ki prihajajo v Po-, stojno se priporoča
gostilna
ANDREJA BURGER]!)
v Postojni št. 10.
Dobi se tam izvrstno vino, kakor tudi mrzle in tople jedi
Nahaja se v tej gostilni tudi lokal železničarske organizacije.
Kavarna LNIONE-Trst
Ulica Caserma in ulica Torre Bianca —= Napitnina je odpravljena. =— Velika zbirka političnih in leposlovnih revij
in časnikov v vseh jezikih.
Železničarji!
Zahtevajte v vseh gostilnah kavarnah in brivnicah strankine liste kakor: ..Železničar" in „Rdeči Prapor".
SS
Tiskarna Dragotin Priora v Kopru.
Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Kopač.