(Olenst-Reglemenl) cesarsko in kraije^o vojsko. Tretji del. Pehota in lovska četa. Poslovenil in založil n d r e j Komel plemeniti Sočebran, C. in kr. major v p. Drugi natis slnžbovnika z leta 187fi. §§ 1-21 - ^ -__ Ljubljana, 1890. .Založil pisatelj. — Tiskala ^Narodna Tiskarna 8 '. J - -'■/OJ. Službovnik (Dienst-Regjement) za cesarsko in kraljevo vojsko. Poslovenil in založil A i k 1 rej Konnel pl. Sočelbran, c. in kr. major v p. Drugi natis službovnika z leta 1876. 8Š 1—21. Ljubljana, 1890. Samozaložba, — Tislc „Narodne Tiskarne". muo 3 najhitrejšem koraku in brez Suma na strojilišče (sto¬ jišče) [Formirungs-Platz]. Ce je zelo nujno, ter če ni časa, da bi se zamogel popolnoma obleči, naj za¬ grabi vsaj orožje in strelivo (municijo) in naj hiti na svoje razredalno mesto (Eintheilung). 10. Vojak mora s plačo izhajati; živi naj redno, če tudi skromno, in naj niti ne dela dolgov, niti naj denarjev ne posojuje. 11. Telesne zaloge, ki se redno med vojake delijo, morajo tisti shraniti po propisih in z njimi shajati določeni čas. Rezervna zaloga se sme v sili načeti le na ukaz poveljnika dotične čete. 12. Osobna vojaška pisma (poverilnico), [Le- gitimationsblatt], vojaški list, (Militar-Pass), potov- nico (Marschroute), dopustnico (Urlaubs-Schein itd.), mora vojak skrbno shraniti; ravno tako vse druge mu v shrambo izročene reči, 13. Vojak mora vedeti imenovati svoje pred¬ stojnike in najti stanovališča onih, ki spadajo k posadki (garniziji). Predstojniki od pododdelkovih poveljnikov navzdol naj poznavajo osobno vse svoje podložne. 14. Pri vsakem velevanju (komandiranju) pod- redjenih v posebno službo naj se ozira na sposob¬ nost dotičnika. V službo, ki se opravlja po redu, se veleva načelno po činu (rangu) od zdol na vzgor. Če bi koga dve službi zajedno (hkrati) zadeli, gre važnejša naprej. Nastopljena služba se mora vselej za izvršeno zaračuniti. 15. Vojak se ne sme porabiti za zasebna (pri¬ vatna) opravila, ki se ne vjemajo z njegovim po¬ klicem ali njegovo vojaško častjo. i* 4 16. Vojaki, ki ne stoje v službi, ne smejo po¬ zabiti na dolžnosti, ki jih še zmirom vežejo na vo¬ jaški stan, ter tiste točno izpolnovati. Ako se k vojakom nazaj pokličejo, morajo vselej brez ugovora ubogati Za možtvo. (Fur die Mannschaft), 17. Vojak naj si vsako jutro obraz, posebno oči, usta in ušesa, kakor tudi večkrat na dan roke umije, zobe očisti, brado in lase počeše, dalje kader je treba, nohte, lase In brado postriže. Kolikorkrat utegne, naj si tudi očisti noge in včasih umije ves život.. 18. Vojak naj ne hodi gologlav na solnce, pri hudi vročini naj se ne ohladi brzo in pri hudem mrazu naj se ne ogreje naglo. Če se okrepča s hladno pijačo, predno so se pljuča zadostno ohladila, naj sje z živahnim gibanjem izogne škodljivim nasledkom. Če se pri zelo hudem mrazu pokažejo znaki otrp- njenja s tem, da človek zgubi čut in da posamezni telesni deli otrpnejo, mora se tako dolgo s snegom ali mrzlo vodo trdo drgniti, dokler se zopet povrne čutje, telesna toplota in rudečica na koži. Posebno skrb, zlasti na marših naj se ima za ohranjenje nog. Vsako poškodovanje na nogi mora vojak neutegoma naznaniti. Če vojak zboli, mora to nemudoma naznaniti. . On ne sme nikdar svoje bolesti prikrivati, ker se mu v pravem času večkrat lahko k zdravju pomaga in v zdravilnici najde postrežbo, kakoršna je po¬ trebna, da ozdravi. Tam mu je tudi dovoljeno, ne samo pri vsakdanjih pregledih (vizitah), ampak tudi ko ga predstojniki Obiščejo, neposredno poprositi. 5 19. Manjše pokvare na obleki naj vojak sam popravi, vse druge pokvare na obleki in na opravi naj takoj naznani. Obleka se ne sme čistiti z ostrimi krtačami. Obutev naj se vsak dan osnaži in večkrat z neslano mastjo namaže. Vojak mora vsako pomankanje na svojem obu¬ valu neutegoma naznaniti. Kolikokrat dobi novo obu¬ valo, mora javiti (naznaniti), ali se mu prilega ali ne. Orožje in strelivo (municija) se mora po do¬ ločbah orožne instrukcije (\Vaffen-Instruction) ohraniti v najboljšem stanu. Golo železje na opravi (Riistung) se mora s tem, da se omasti in obriše, pred rujavenjem obva¬ rovati, in medenina s sposobnim sredstvom čistiti. Kuhinjske posode iz počrnjenega železnega pleha morajo se z gorko vodo umiti ; železne kuhinjske po¬ sode smejo se na vnanji nepocinjeni strani snažiti s pepelom. 20. Vojak mora si oskrbeti s plačo vse, česar potrebuje za čiščenje telesa in za snaženje obleke in oprave. 21. Vojak je dolžan one stvari (proprietete), za katere je določen denar, ki ga je dobil na roko, v rabljivem stanu ohraniti, dokler dokonča svojo služ¬ beno dolžnost v vojstvu, ter mora z njimi preskrben biti, kolikorkrat dojde v djansko (aktivno) službo. 22. Vojaškega duhana (tobaka), kojega dobiva po znižani ceni, ne sme prodajati. 6 Za osobje možtva. (Fiir Personen des Mannschaftsstandes). § 2. Za infanterista (lovca). [Fiir den Infanteristen] (Jager). 23. Infanterist (lovec) mora poznati svoje službene propise (Dienst-Vorschriften), si mora priza¬ devati, da se v vabljenju puške do cela izvežba in da postane izvrsten strelec (Schutze). On si mora prizadevati, da si pridobi posebno spretnost in ročnost v vstrajnih marših s popolnim obloženjem (Bepackung) in v vadbi bojne lopatice. Svoje orožje mora bistveno poznati in isto, kakor ostalo opravo in oblačilo ohranjevati v dobrem stanu. On mora poučen biti o dotičnih določilih in propisih v obleki in opravi, ki njega zadevajo, o nego¬ vanju zdravja (Gesundheitspflege), o splošni razvrstitvi vojstva in posebno svoje lastne čete, mora poznati svoje dolžnosti, ki mu jih nalaga vojna postava, ter kako se ima obnašati na začasnem dopustu in zunaj aktivne službe. 24. Znanje čitauja, pisanja in računanja je vo¬ jaku koristno in za njegovo povišanje bistveno mero¬ dajno; zatoraj naj si skuša to znanje pridobiti in kolikor mogoče spopolniti. 25. Infanterist mora se ravnati natanko po po¬ uku, kako naj se vede z obuvalom, kako naj se ogiblje, da si nog ne poškoduje in kako naj se ravna, če bi se kaj tacega vendar-le pripetilo. 26. Kjer je treba, naj se odločijo za službo raz- vodnikovo (frajteija) zanesljivi in sporočljivi infanteristi. 7 Po potrebi se sme izročiti izbeno poveljstvo, (Zimmer-Commando) kakemu pripravnemuinfanteristu. Ako se porablja infanterist kot pomočnik pri izobražbi novincev, si mora to smatrati za odliko¬ vanje in svoje mlade bojne tovariše z marljivostjo in potrpežljivostjo podučevati o službi. 27. Prošnje in pritožbe sme infanterist, z ozirom na določbe v I. delu omenjene, naznaniti svojemu najbližjemu predstojniku in potem s posredovanjem vodnika in službenega nadrednika (feldvebeljna) pri poveljstvu kompanije. Kompanijskemu oficirju (kadetu oficirskemu namestniku), katerega vrsta zadene, da mora biti pri kompanijskem raportu, morajo se na¬ znaniti prošnje in pritožbe do kompanijskega povelj¬ stva s tem, da se mu predloži raportna knjiga, ali pa se mu tiste posebej naznanijo. — Tako je ravnati tudi s tistimi naznanili, kterim je po določbah I. dela odkazana službena pot. 28. Taslužbenapotveljatudi zadrugo možtvo, v kolikor niso določene izjeme v naslednjih odstavkih. § 3. Za razvodnika (patrolovodja). [Fiir den Glefreitenj (Patrouillefiihrer). 29. Raz v o dni k (pat rolo v o d j a) je povelj¬ nik tovarišiji in rojovodja ali namestnik tistih in ne¬ posredni predstojnik za nadzorovanje odkazanih mu vojakov; on mora umeti poslednje ne samo v vseh službenih strokah poučevati, ampak tudi z lastnim izgledom ugodno na nje vplivati. 30. V nadzorni službi opravlja službo nad¬ zornega razvodnika, včasih tudi službo korporala od dne, v stražni službi je pa napelnik, če ni sam 8 stražili poveljnik. Rabi se tudi kot ordonančni raz- vodnik, kot patrolopoveljnik in če treba kot sobni poveljnik. 31. K navadnim delom v vojašnici (taboru) se veleva razvodnik le za poveljnika ali kot nadzorni organ. § 4. Za podoficirja v obče. (Fiii den Unterofficier im allgemeinen). 3:b Podoficir (Unterofficier) je pozvan v to, da poučuje, nadgleduje in vodi podredjeno mu možtvo. Bistveni delokrog mu je, nadzorovati, pod- redjenike (Untergebene), strogo jih pridrževati, da spolnujejo svojo dolžnost, kakor tudi, da izvrševajo posameznosti službe. 33. Podoficirju je' treba vseh lastnostij izvr¬ stnega vojaka, in naj bode glede nravnosti (morale), marljivosti in čutstva dolžnosti vzor svojim pod- redjenikom. On si mora prizadevati, da doseže potrebno urnost v čitanju, pisanju in računjanju, • da se pri- nauČi nemščine kot službenega jezika vojstva in da si razširi svojo izkustvo v službi in spretnost v po¬ učevanju vojakov. 34. Podoficir si mora znati pridobiti spošto¬ vanja podredjenikov, in umeti veljavo si ohraniti. Živeč v tesni skupnosti z vojakom, ima priliko, na¬ tančno ga spoznavati in z izgledom in pGukom ugodno uanj vplivati. On si mora prizadevati, dobre lastnosti svojih podredjenikov utrditi, zlim nagnenjem pa z vsemi pripravnimi pomočki nasprotovati. 9 Ni zadosti, da podoficir napake svojih pod- redjenikov graja, nego jih mora tudi poučiti, kako se je treba napak izogibati. Posvariti (pokregati) se pri vsi strogosti nikdar ne sme na ponižujoči način in niti v navzoč¬ nosti predstojnikov, niti pred tujci. Postopanje podoficirja ne sme nikdar niti sovražljivosti kazati, niti nezaupljivosti vzbujati. Ne da bi se ločil od svojih podredjenikov, se vendar mora ogibati vsake zaupnosti, ki bi mu ve¬ ljavo kratila. Z njimi igrati, popivati ali si njih denarja izposojati, je nepristojno in kaznjivo. Važna dolžnost podoficirjev je, nadgledovati podredjenike glede propisov za vzdrževanje zdravja. Giede tega mora zvrševati potrebna pregledovanja. '35. Ge predstojnikov ni blizu, ima podoficir pravico in dolžnost, kakega vojaka zapreti, ako po¬ stava ali vojaška pokorščina to zahteva. Pijani vojaki se morajo v zapor dejati in sicer izogibajoč se vsakega besedovanja z njimi, če se ne umirijo na prvi opomin. Kolikokrat se kedo dene v zapor, se mora to po službeni poti naznaniti predpostavljenemu poveljstvu. 36. Kedaj in do ktere mere podoficirju pristoji disciplinarno kazensko pravo, navedeno je točki v 664. I. dela. 37. Podoficirju kot poveljniku odposlanega (detašovanega) oddelka sme, ako mu je predpostav¬ ljeni poveljnik to pravico dal, zanesljivim šaržam in vojakom v posebnih slučajih dovoliti, da smejo zvečer čez uro izostati, pa ne v prevelikem številu in za predolg čas. 38. Podoficir mora biti preskrbljen; s propi- sanimi listinami in z listnico. 10 § 5. Za korporala (desetnika) [podlovca]. (Fiir den Corporal) [Unterjager]. 39. Kor p oral (podlo v ec) je poveljnik to¬ varišije (množici vojakov) in mora pri nji vzdržavati red in disciplino, kakor tudi ostro spolnovanje dolž¬ nosti. On ima vodnika krepko podpirati v izvrševanju njegove službe. 40. On mora skrbno paziti na telesno snažnost podredjenikov, da se obleka, oprava, orožje, strelivo in bojne priprave ohranijo v dobrem stanu, kakor tudi da se vojaki po propisu čedno oblačijo. On mora svoje ljudi večkrat pregledovati, na vsak način pa takrat, ko nastopijo službo ali ko se iz službe vrnejo. Korporal mora podred)ene mu novince ne samo v smislu obstoječih propisov sam poučevati nego ima tudi na to paziti, da ne dobe nikakovih krivih pojmov o službi. Ako se kak mož vidi bolehav, ali ako se po drugih znakih na njem sluti kaka bolezen, ga mora korporal poprašati in opominjati, da naj resnico pove, in takisto je treba ga dati zdravniku pregledati. 41. Poveljnik tovarišiji (Kameradschafts-Com- mandant) mora biti preskrbljen s tovaršinino listino (Kameradschafts-Liste) po sledečem obrazcu: 11 Polk (bataljon). . . . kompanija. . . . vod. Zags- (Kameradscliafts-) Liste. (Vudova [tovarišina] listina). 42. Vodi korporal kako sobno poveljstvo, pri¬ padajo mu v I. delu navedene dolžnosti. 43. Korporal je po navadi rojovodja, (Schvvarm- fiihrer). 44. V nadzorni službi se rabi kot korporal od dneva, na straži kot stražni poveljnik ali kot od- rednj, ^podofjcir, v ordonančni službi kot ordonančni !je služi kot poveljnik patrole ali _ ot podoficir poiskanja in priprave snovanja, kotpoveljnik straže za pismene ordonance, in tyeba. ijodi kot poveljnik detašema ali prevoza. 12 § 6. Za vodnika. (Fiir den Zugsfiihrer). 46. Vodnik (Zugsfiihrer) je predstojnik od- redjenega mu voda. K vodu spadajoči poveljniki to- varišin so njetnu neposredno podredjem. Delokrog njegov mu omogoči, da zelo vpliva na svoje podredjenike in zapopada v sebi odgovornost, ki ga mora spodbadati k delavnosti in neutrudljivi marljivosti. 47. On poučuje možtvo, svojega voda o nje¬ govih dolžnostih glede vzdrževanja zdravja, kako naj se v redu ohrani obleka, oprava, orožje, strelivo in bojne, priprave, glede reda in snažnosti v stano- vališčih ter je odgovoren za točno izvrševanje o tem obstoječih propisov. On pridržuje njemu poredjene izbene in tova- rišine poveljnike, da z največjo natančnostjo, spolnu- jejo službene dolžnosti. . Kako imajo kompanijske nadzorne šarže' k temu pripomoči, urejeno je po §. 28. I. dela. 48. On skrbi za to, da podredjeno mu možtvo pozna predstojnike po šarži ih imenu. 49. On mora ljudi večkrat pregledovati, po¬ sebno pa takrat ko nastopijo službo, ali ko dokon¬ čajo službo, dalje preden odhajajo (§ 33. I. del). 50. On nadzoruje obedovanje svojega voda. Kako ima oskrbovati živež, je navedeno v točki 235. I, dela. 51. On mora biti preskrbljen z vodovolistino, ki je sestavljena po sličnem obrazcu tovarišine listine (Kameradschafts-Liste). 52. Vodnik zaukazuje možtvu svojega voda tista opravila, ki ne spadajo v delokrog njemu pod¬ ložnih sobnih poveljnikov, in taka opravila, za ka- 13 tera mora celi vod dati potrebno možtvo. To zapi¬ suje v poseben, zaukazni zapisnik. On mora vselej vedeti, kam je vsak mož njegovega voda zaukazan (odposlan). 53. Vodnik ima o stanju obleke natančno be- ležbo (Vormerkung). On nadzoruje, čiščenje perila, poveri kakega podoficirja ali razvodnika, da vodi perilno knjigo in gleda na to, da se perilni denar točno plača. 54. Vodnik tudi posebej zapisuje, koliko tobaka potrebujejo možje njegovega voda, pobere za njega denar in ga izroči kompanijskemu poveljstvu. 55. V nadzorni službi se sme v potrebi rabiti kot nadzorni narednik. Za druge v točkah 44. in 45. omenjene službe se vodnik navadno porabi le tedaj, ako to zahtevajo posebne razmere. Brez nujne potrebe naj se vodnik sploh nikal¬ ne pošilja za dlje časa proč od svojega voda. § 7. Za narednika (nadlovca), [Fiir den Feldivehelj (Oberjiiger), 56. Narednik (n a d l o v e c) [Feldwebel (Ober- jiiger)] je službena roka kompanijskega poveljnika in kot tak neposredni predstojnik vodnikov. 57. On naj bode izveden mož in izkušenega poštenja, trdnega značaja in naj ima tudi one vojaške znanosti, ktere ga store sposobnega, da zamore svo¬ jemu kompanijskemu poveljniku pomagati. 58. Posebno važno za narednika je, da pozna značaj in zmožnosti podredjenih mu šarž in vojakov, da zamore rabljivost posameznih prav presoditi in o tem potrebna pojasnila dati. u 69. Narednik posreduje razglašenje vseh ukazov, kolikor se to ne zgodi po oficirju (kadet-oficirskemu namestniku) samemu, in pridržuje podredjene k temu. da jih izvršujejo, kakor se tiče. On mora krepko vplivati na vzdrževanje no'- tranjega reda. Njegovo vplivanje na službo kompanijskih nad¬ zornih š t rž je urejeno v § 28. I. dela. 60. Narednik veleva možtvu od vodnika navzdol v službo in vodi v to svrho velevalno listino (Com- mandier-Liste) in stražarsko knjigo (Wach-Bucb’) po sledečih obrazcih: Polk (bataljon). . . . kompaniji. Commandier-Liste. (Velevalna listina). 9 S 3 ► © " > O J§ J o .<£ +3 '5 it Kazalo — Inhalt XXIII. oddelek. Osobni propisi (Personliche Vorschriften). Stran § 1. V obče (Im allgemeinen).1 Za oficirje in možtvo (Fur die Officiere und Mannachaft). § 2. Za infanterista (lovca) [Fur člen Infanteristen] (Jager) . 6 § 3. Za razvodnika (patrolovodja) [Fur den Gefreiten] (Pa- trouillefiihrer).7 § 4. Za podoficirja v obče (Fiir den Unterofficier im allge¬ meinen .8 § 6. Za korporala (desetnika) [podlovca] (Fiir den Corporal) [Unterjager].10 § 6. Za vodnika (Fiir den Zugsfiihrer).12 § 7. Za narednika (nadlovca) [Fiir den Feldwebel] (Oberjager) 13 § 8. Za kadeta in za kadeta-oficirskega namestnika (Fiir den Cadeten und fiir den Cadet-Officiers-Stellvertreter) 17 § 9. Za jednoletnega prostovoljca (Fiir den Einjahrig-Frei- Avilligen).19 § 10. Za računarskega podoficirja (Fiir den Reclinungs-Unter- officier.20 § 11. Za štabnega vodnika (Fiir den Stabsfiihrer) .... 22 § 12. Za vozarskega mojstra (Fiir den Wagenmeister) ... 25 § 13. Za puškarja (Fiir den Biiclisenmacher) . . ... 27 g 14. Za pomagalca (Fiir den Hilfsarbeiter).28 g 15. Za glasbenike (Fiir die Spielleute).28 j 16. Za pijonirje (Fiir die Pionniere)..31 g 17. Za nosilce ranjenih in obezonosce (Fiir die Blessirten- und Bandagentrager).31 § 18. Za voznega vojaka in konjara (Fiir den Fahrsoldaten und den Pferdewiirter).32 § 19. Za mesarja (Fiir den Fleisclihauer). 34 g 20. Za marketendarja (vojaškega krčmarja) (Fiir den Marke- tender).35 § 21. Za oficirskega slugo (Fiir den Officiersdiener) .... 36 XXIII. oddelek. , Osobni propisi. (Personliche Vorschriften). § 1. V obče. (Im allgemeiuen). Za oficirje in možtvo (Fiir die Officiere I nnd Mannschaft). 1. Vojak, ki je navezan na naredbo svojih i predstojnikov, mora njihova povelja izvrševati z ne¬ pogojno pokornostjo, natančno, točno in čim bolje ,»more. Vsak vojak je dolžan, da svoje predstojnike v njihovi slnžbi dejansko podpira. Ako dojde. vojak v položaj, da mora samo- s stalno delovati, naj si vsikdar službene propise pred. oči stavi, v dvomljivih slučajih pa naj stori to, kar se mu pravo zdi po prisegi, časti in pameti. 2. Vojak mora imeti, oziroma si pridobiti tistih lastnostij, vednostij in ročnostij, ki so po njegovi L šarži in službi potrebne, da izpolnuje svoje dolžnosti. Zato mora pripoznati tudi dolžnosti svojih podložnikov, da jih . zamore, kakor daleč njegova oblast sega, nadzorovati in voditi. Vojak pa mora službo predstojnika toliko poznati, da ga zamore v potrebi nadomestovati, 3. V višo šaržo se povzdigne le. tak, ki izpolni vse za tisto potrebne pogoje. 4 Do vojaka se stavijo v prvi vrsti tiste tir- jatve, ki ga delajo sposobnega za vojno. i 2 Da je infanterist ali lovec pripraven za vojno, treba mu je reda in stroge pokorščine, mora vztrajno marširati, dobro streljati ter mora biti dobro izvežban (izurjen) za boj. Izmed možtva morajo tudi nebojniki (razun puškarjev) in godbeniki poznati splošne dolžnosti bojnikov iste straže, in vsak mora prej najmanj 6 mescev s puško služiti pri kompaniji. 5. Vojaški poklic zahteva zdravje, moč in vstrajnost (Ausdauer). Zdravje se ohrani s snažnostjo in zmernostjo (Massigkeit), moč se krepi z vajami, s skladnim (sistematičnim) okrepčavanjem in z odporno silo ter s tem se zadobi vstrajnost (Ausdauer). 6. Znanje nemščine, vojnega službenega jezika, je za oficirje in kadete potrebno, za možtvo pa ko¬ ristno. Možtvo naj si prizadeva, naučiti se vsaj toliko nemščine, kolikor je za službo potrebno. 7. Poznati jezik svoje čete fpolka, bataljona itd.), je potrebno za pouk možtva in za izkoristenje njegovih narodnih lastnostij. Kdor še ne zna jezika svoje čete, naj si prizadeva, da se ga kmalo nauči. 8. Vojak mora biti natančno po propisu oblečen in opravljen; oblačilo, opravo t. j. oborožbo, mora v dobrem stanu ohraniti. To naj velja tudi za tiste, ki potegujejo odmerjen denar za oblačilo (Bekleidungs- Geldpauschal), ali se na svoje stroške oblačijo in opravljajo. Da si zavarujejo spretnost v marših, mora biti vojakovo obuvalo prilično (passend) in priležno. 9. Vojak mora vse tako pripravljeno imeti, da zamore vsako uro po dnevu ali po noči naglo in popolnoma opravljen iziti (odriniti). Ob alarmu (zbegu) naj se vojak nemudoma poda v svoje stanišče in potem s popolno opravo v 15 Polk (bataljon). ■ . . komp anija. Wach-Bucli. (Stražarska knjiga). Glede velevanja (komandiranja) veljajo one v točki 14. podane splošne določbe. Infanteristi naj se velevajo v službo praviloma po vrsti ali vspored, to je : drug za drugim, pa vendar tako, da so stareji in mlajši, zanesljivi in manj zanesljivi primerno pomešani. 61. Osobe možtva, ki pridejo k raportu, mora narednik razvrstiti po vrsti, kakor so v raportni knjigi zapisani in potem javi (meldet) kompanijskemu 16 oficirju (kadetu - oficirskemu namestniku), ako se ima raport pred skupijeno kompanijo, naj javi naj- višjemu (po činu najstarejšemu) podredjenerau (subal- ternemu) oficirju. 62. Prej ko se kaznenci odvedejo v poostreni samotni ali ostri zapor, pusti jih narednik po zdrav¬ niku preiskati. On pazi na to, da se . možem, ki se imajo v zapor dejati, prej odvzame denar in druge vrednostne reči, dalje vse, kar bi jim zamoglo služiti za sredstvo k begu ali kot orožje, ali česar jim ni dovoljeno rabiti, dalje gleda na to, da so ljudje, ki se oddajo, štabnemu vodniku, preskrbljeni s propisano obleko in s službenim listkom, izdanim po kompanijskem poveljstvu. Iz tega listka (Dienstzettel) naj se razvidi, ime, šarža in tudi vzrok zapora, pri onih, ki so vzeti v kazenski zapor, tudi trajanje in vrsta kazni, ktero imajo prestati. 63. če se kak mož pogreši, ga da iskati ;>o po kakem podčastniku in nekoliko zanesljivih vojakih in javi (melda) dogodek nemudoma najvišjemu (po činu najstarejšemu) subalternemu oficirju (slučajno kadetu - oficirskemu namestniku), ki je ravno tedaj nazoč v vojašnici in kompanijskemu poveljniku. 64. Ob alarmu (zbegu) si mora vse prizadevati da se moštvo kakor hitro mogoče zbere. 65. Narednik mora pri vseh skupnih izhodih seboj vzeti beležbo staleža (Standes-Vormerkung). 66. Narednik vodi orožno glavno knjigo, knjigo o popravah orožja in beležbo o streljanju po obstoječih propisih. 67. On spravlja puške za sobo in njih opravo ter je odgovoren za to, da se ohranijo v dobrem stanu. 17 68. Kadar možtvo ostrega streliva več ne po¬ daje, naj ga narednik možem precej vzame in no spravi, kamor mu ukaže kompanijski poveljnik. 69. Pri izhodih (Ausruckungen) mora narednik lomestovati vodnika, če kterega manjka, zato ra popolnoma poznati njegovo službo. Na ukaz .npanijskega poveljnika se porabi tudi kot vež- 'ec ali učitelj vojakov. K nadzorni' službi se zaukaže kot nadzorni '•ednik. Glede njegove porabe za ostale v točkah 44. 45. določene službe, in glede dlje časa terpečega jioslanja nareduika od kompanije velja, kar je re¬ ti o v točki 55. 70. Če ima kompanija še druzega narednika, oči kompanijski poveljnik, kako se naj tisti po¬ ni v kompanijski službi. K nadzorni službi se pošilja kot nadzorni na- inik, k drugim službam po potrebi. Glede službene ■•ti (točka 27.) je drugi narednik navezan na služ- nega narednika, če je ta starejši po stopinji. 71. V odsotnosti oficirjev in kadeta-oficirskega mestnika je (po stopinji starejši) narednik vojaški ■ veljnik kompanije. 8. Za kadeta in za kadeta-oficirskega namestnika, lir den Cadeten und fiir den Cadet- OlFiciers-Stell- vertreteij. 72. Kadet, ki je izpolnil za kadeta potrebne :goje ter je naredil preskušnjo, pridobil si je s tem janje, da utegne kedaj postati oficir. To zaznamuje egovo stališče nasproti možtvu in nasproti oficiijem, r določuje njegovo obnašanje v službi in zunaj nje. 2 18 On si mora željno prizadevati, da si pridobi vseh tistih praktičnih vednostij, ki so mu potrebne, da zamore kedaj popolno izpolniti važno in zelo odgo¬ vorno službo oficirja; on mora kazati posebno roč¬ nost, točno izvrševanje dolžnostij in neomadeževano obnašanje, zraven pa še trden značaj, vitežko miš¬ ljenje, občutljivo čast in olikano vedenje. 73. Kadet zamore imeti šaržo korporala, vod¬ nika, narednika (nadlovca) ali kadeta-oficirskega na¬ mestnika; šaržo vodnika pa le po imenu. 74. Zadenejo ga tedaj dolžnosti njegove šarže in če take nima, osobne dolžnosti infanterista (lovca). Pri navadnih kosarnskih (tabornih) delih pa se sme kadet brez šarže porabiti le kot poveljnik ali nadzornik. 75. Jeden kadet od polka — izuzemši kadet častniški namestnik — nosi zastavo. 76. Kako se imajo kadeti udeleževati poučnih opravil oficirskih, določuje navodilo za četne šole c. in kr. vojske; ravno tako glede praktičnega iz- vežbanja kadetov zastran upravnih pisarij pri kom- paniji in pri polkovni (bataljonski) adjutanturi. 77. Zunaj službe naj se kolikor mogoče s čast¬ niki, sploh pa ie v dobri družbi nahaja. 78. Kadet-oficirski namestnik naj so rabi za one posle, ki zadevajo subalterne oficirje, razven onih, ki morajo biti opravljeni izključno po oficirjih. On ne službuje: kot pobočnik (adjutant), kot ordonančni častnik, kot poveljnik kake oficirske straže ali kot ud (namestnik) častnega svetovalska (častnopravnega odbora). - f Tudi ne sme zastopati kakega oficirja kot ud pri sodbenih razsodbah ali naglega soda (Standrecnt). 19 Kadet-oficirski namestnik tudi ne sme samo¬ stojno voditi gospodarsko-upravnih opravil, ki se opirajo na poroštvo in povračilno zavezanost. 79. Razun tega zadevajo kadeta kot tacega še določbe v točkah 72. 76. in 77. 80. Kadet-oficirski namestnik se ima v takih zadevah, ki so navezane na službeno pot, obračati do (po stopinji) starejšega poročnika ali nadporoč¬ nika, ki stvar predloži kompanijskemu poveljništvu. §9. Za jednoletnega prostovoljca. (Fiir (len Einjiilirig- Freinilligen). 81. Jednoletnemn prostovoljcu so po¬ stavne olajšave v tej nadi dovoljene, da postane kedaj pripraven oficir v rezervi. Zato mora skrbeti, da se v vojaških rečeh dobro izuči, in da glede značaja in družbinske omike zadosti tirjatvam, ki ga storijo vrednega ofi¬ cirske šarže. V spolnovanju svojih dolžnostij naj bo jedno- letni prostovoljec drugim vojakom v izgled. V obna¬ šanju naj kaže tisto skromnost in zmernost, po ka- terej se omikanec v vsakem stanu lahko spozna. 82. Sicer pa ga zadevajo osobne dolžnosti, ki so predpisane za infanterista (lovca), ali za šaržo, ktero ima. Šaržo pa ima za čas svojega prisotnega (aktivnega) službovanja le po imenu. 83. Za navadna dela v vojašnici (taboru) se jednoletni prostovoljci brez častne stopinje rabijo samo kot nadzorni organi. 84. Jednoletni prostovoljci, ki morajo še drugo leto ostati bot infanteristi (lovci) v prisotni službi, oproščeni so navadnih del v vojašnicah in taborih. 2 * 20 § 10. Za računarskega podoficirja. (Fiir den Reclinungs- Unterofficier). 85. Računarski podoficir oskrbuje po ob¬ stoječih predpisih gospodarsko-upravne in druge kom- panijske pisarije po ukazih kompanijskega poveljnika. Semkaj spadajo posebno: 86. Zapisniki o novi in stari zalogi vojaške obleke, orožja, bojnega orodja, armature in streliva za puške, posteljne odeje, izbine (vojašnične) oprave, orodja (potrebice) za telovadbo in boj, službenih knjig in drugih pododdelku izročenih cesarskih reči j, ter civilne obleke možtva in spisovanje poverilnic (legitimacijskih listkov), pisarije o spremembah staleža, (Standesveriinderungen) o sprejetih ali oddanih za¬ logah, o zgubah, nadomestilih itd. Spisovanje vseh kompanijskih potrebščin in dokazila o njih porabi. Zapisovanje dopisov in odpisov imenika ulog in poštne knjige; spisovanje ulog in druge službene pisarije. Spisovanje raportne knjige. Spisovanje knjige o bolehnih, zapisnika o zdravniških pregledih in beležnih listov. (Vormerk* bliitter). 87. Računarski podoficir skrbi nadalje, da se v redu ohranijo zaloge kompanijskega skladišča (ma- gacina). Kedar kaka osoba možtva v skladišče stopi, mora on biti vselej navzoč. 88. Računarski podoficir prejema iz polkovnega (bataljonskega) magacma in v isti oddaja obleko orožje in opravo, bojne priprave in strelivo (municijo). Prejema prirodne pridelke (naturalije) in tvarine in jih shranjuje in razdeljuje po ukazu 21 kompanijskega poveljnika; prav tako prejema in razdeljuje vojaški duhan (tabaka). 89. Računarski podoficir skrbi za razvidnost in ohranitev onih kompanijskih službenih knjig, ki niso za pridržano (rezervatno) službeno rabo. 90. On nadgleduje kuharje in kompanijske rokodelce glede njih del, ki jih imajo izvrševati. 91. On ima tudi izobraziti (poučevati) tiste ljudi, ki so izbrani od kompanijskega poveljnika za nadomestnike računarskega podoficirja. 92. Računarski podoficir vodi po določbah I. dela \ sakdanje staležne beležbe (Statides-Vormerkungen). 93. On odpošlje vsak dan ob določeni uri juterni raport, ki služi kot pomoček pri spisovanju raportne knjige pri bataljonskem poveljništvu. 91. Prisoten naj bo vsak dan pri kompanijskem raportu. 95. Računarski podoficir poda se ob odpravi o določeni uri s korporalom od dne v polkovno in potem v bataljonsko adjutanturo in donese potem povelje kompanijskemu poveljniku. 96. Prisoten mora biti pri periodičnih zdrav¬ niških pregledih in spisati ogledni imenik, on mora skrbeti, da se tisto možtvo, ki ni moglo k ogledu priti, predstavi zdravniku o prihodnjem ogledu. 97. Računarski podoficir opravlja v mirnem Času službo nadzornega narednika; ako ga ne zadr¬ žujejo druga opravila, sme se porabiti tudi za pouk vojakov in pozvati k vajam. Pri vajah s strelivom mora biti vselej navzoč. 98. Vojaško poveljstvo nad kompanijo ali nad jednim delom kompanije zamore-računarski podoficir v odsotnosti oficirjev in viših podoficirjev le tedaj prevzeti, ako ga pooblasti kompanijski poveljnik. 22 99. V boju ima po določbah II. dela in vež- bovnika za c. in kr. pehoto voditi vozove za strelivo, dajati strelivo in s tistim se zakladati iz divizijskih strelivnih vozov. 100. Bačunarski podoficir je glede gopodarsko- upravnih in drugih pisarij podložen kompanijskemu poveljniku, če tisti ni kterega druzega oficirja ali kadeta-oficirskega namestnika odločil za nadzorstvo pisarne. Glede službene poti (točka 27.) je računarski podoficir le tedaj navezan na službenega narednika ako je tisti viši ali po stopinji starejši od njega. 101. Računarski podoficirji pri kadru nado¬ mestnega bataljona (kompanije) vodijo po ukazih kaderskega poveljnika svoj lastni imenik in pregled tistih gažistov in vojakov, ki ne stojijo v aktivni službi, pa spadajo k dotičnemu polku (bata¬ ljonu). Kaderski poveljnik jih lahko tudi porabi za tista opravila pri kadru, ki spadajo v področje kom- panijskih računarskih podoficirjev. 102. Računarski podoficirji, ki so naredili stro¬ kovno preskušnjo ter so tudi sicer vredni, da se imenujejo za poročnike-računovodje in so za to imenovanje zabeleženi, kedar bi vrsta na nje prišla, naj se podvizajo, da se ne samo praktično izurijo za to službo, ampak da tudi glede značaja iri druž-, binske omike zadostijo tirjatvam, ki se stavij o do častne oficirske stopinje. § 11. Za štabnega vodnika. (Fiir den Stabsfiihrer). 108. Štabni vodnik (Stabsfiihrer) nad- gleduje disciplinarne zapore (Disciplinar-Arreste) svoje čete in vdržuje vrh tega red in snažnost v vojašnicah, v staniščih in taborih, pomaga provijantnemu oficirju' 23 nadzorovati vojaške krčmarje (marketendarji) in druge prodajalce, pri sprejemanju zalog in navadnih pošt¬ nih pošiljatev, včasih tudi v vojaškem skladišču (magazinu). On se mora vsak dan znajti pri odpravi (Ab- fertigung) polkovnega (bataljonskega) poveljstva. Kjer je več štabnih vodnikov, razdeli tu opra¬ vila med nje^četni poveljnik. 104-. Češe vojstvo postavi na vojskino stanje, potem je jeden štabni vodnik za polkovnega (ba¬ taljonskega) voznega mojstra, in sicer pri peš-polkih tisti, ki je bil v miru pri kadra nadomestnega bataljona. Jeden štabni vodnik komandira na marših bojne vozove, in drug štabni vodnik pa •vozove za živež, to pa le pri peš-polkih. Ostali štabni vodniki se porabijo’ za nadzornike pri strelivnih vozovih in pri jetnikih. Kadar se boj prične, prevzame poveljstvo nad strelivnimi vozovi po 96. točki II. dela najviši (po stopinji starejši) računarski podčastnik. 105 Štabni vodnik, ki se mu je zaupalo, da nadzoruj e disc iplinarne zapore, je odgovoren, ■ da se zvrše praviloma disciplinarne kazni. 106. On sprejema jetnike (arestante) vsled po točki 62. napisanega službenega listka po dotičnem ; poveljstvu in pregleda jih znovič natančno v smislu te točke. Reči, kterih jetnik po točki 62. ne sme pri sebi obdržati, se mu morajo vzeti in izročiti provijant- nemu oficirju. 107 Štabni vodnik mora zapore večkrat in o različnih urah po dnevu in po noči pregledovati in ! vsako nepriličnost takoj odpraviti. Posebno se mora ( prepričati, da jetniki nimajo nobenega nevarnega ' orodja, da ni nikakoršnih znamenj, da bi skušal kedo uiti, da so okna, vrata in peči dobro zavarovane, j 24 siraže primerno nastavljene in da svojo dolžnost spolnujejo, dalje da so spone, ktere ima, v priležnem, to je: v dobrem stanu nahajajo. Jetniki morajo se vsak dan snažiti in vsaj jedenkrat na teden preobleči perilo. Močne pijače smejo vživati le z višjim dovo¬ ljenjem. Obiske sprejemati ali popivati je jetnikom brezpogojno prepovedano K onim, ki so zarad sod- nijske preiskave zaprti, smejo se sploh le oni spuš¬ čati, ki so k temu službeno pozvani. Brez posebnega dovoljenja jetniki ne smejo pisem niti odpošiljati, niti sprejemati, in se morajo na nje opravljene pisma živežarskemu (provijantnemu) oficirju izročevati. Če kak jetnik zboli, je treba skrbeti za zdravniško pomoč. Štabni vodnik skrbi, da se zaporni prostor počisti in da se svitloba zadostno prikriva. Ključe od zapora hrani štabni vodnik, če je pa straža postavljena pri zaporu, pa poveljnik straže. * 108. Kedar izpusti kakega jetnika, ga odda dotičnemu pododdelku, povrnivši mu poprej omenjeni službeni listek, na kterem je potrdil izvršenje kazni. 109. O prirastku in odhodu zaprtih vodi štabni vodnik beležbo (Vormerkung), v kterem je treba na¬ vesti zraven njih imena in šarže tudi vzrok, trajanje, in vrsto zapora. 110. On javi (naznani) vsak dan živežarskemu (provijantnemu) oficirju število zaprtih, kakor tudi vsak jih zadevajoči dogodek. 111. Na marših čuva (gleda) štabni vodnik na zdržnost in red (Zucht und Ordnung), in skrbi na maršnih postajali, da so varno vmeščeni in nadzoro¬ vani (Vervvahrung und Bewachung). 25 Kadar se boj prične, ukrene, da jetniki doidejo k svojim pododdelkom. 112. Ako je štabni vodnik odmenjen, da vzdržuje s sodelovanjem red in snažnost v vojašnicah, v staniščih, in v taborih, mu odkaže nje¬ gova opravila provijantni oficir po odredbah poveljnika vojašnice, tabora ali čete. 113. Kadar nadgleduje štabni vodnik vo¬ jaške krčmarje (marketendarje) in druge po¬ oblaščene prodajalce, mora strogo na to paziti, da se drži polna mera in vaga, in da se ne prekorači cena, ki je morda določena, in da se ne prodaja nezdrav živež. Nepooblaščeni prodajalci se ne smejo trpeti. Vsako nepriličnost mora on takoj javiti (na¬ znaniti) živežarskemu (provijantnemu) oficirju. 114. V avgmentacijskem (četnem) ma- g a činu opravlja z vojaki, ki so mu dodani, dela manipulacije in ohranitve po ukazih magacinskega (provijantnega) oficiija. 115. Kot vozarski mojster (Wagenmei- ster), kakor tudi kot poveljnik voz sploh dolžan je se držati po § 12. 116. V zadevah, ki so navedene v 27. točki, navezan je štabni vodnik na živežarskega (provijant¬ nega) oficirja. § 12. Za vozarskega mojstra. (Fiir den Wagenmeister\ 117. Polkovni (bataljonski) vozarski mojster (Regiments- [Batallions] Wagen- meister) nadzoruje v taboru In v nastanovanju skupljen polkovni in (bataljonski) povoz (tren). On skrbi za to, da je možtvo z vsem oskrbljeno, da so konji nakrmljeni in napojeni in čuva vrh tega, da 26 so isti dobro p istreženi, da so dobro ohranjeni vozovi in oprave; dalje nadzoruje nakladanje in razkladanje . Utrujene in obolele konje mora on z rezervnimi ali priprežnimi konji nadomestiti, in o pravem Času poprositi, da se mu dado. 118. Vozarski mojster oznani povoznemu moj¬ stru (Mannschaft des Train) uro odhoda in zbirališča. Pred vsakim maršem gleda na to, da se je pri povozu (trenul vse pripravilo, dalje, da so konji in vozovi v dobrem stanu. On se prepriča, da ima priprave za popravljanje potov in vozov, in da se vozovi brezoblastno ne pre- oblože. Med maršem komanduje on prtljažni voz (Ba- gagetrain), ohrani povoz in stražo v redu in ne sme trpeti, da bi kedo brez pravice na kakem vozu sedel. 119. Jednake dolžnosti ima poveljnik bojnega in provijantnega (živežnega) vozovja, kakor tudi za nadzorstvo strelivuih vozov odredjeni štabni vodnik (podoficir). 120. On gleda strogo na to, da se nikdo okoli povoza (trena) ne nahaja, ki do njega nema pravice, dalje, da imajo na vozovih civilno oblečene osebe vse od četnega poveljnika podpisane izkaznice in na levem ramenu popisani črno-žolti trak. Vsak k trenu spadajoči voz mora biti preskrb¬ ljen s propisanim napisom. 121. Vozarski mojster je navezan na provijant¬ nega oficirja, v skopljenem prtljažnem povozu pa na poveljnika poslednjega. Jednako uredjena je tudi podložnOst povelj¬ nikov bojnih in provijantnih vozov. 122. Štabni vodnik (podoficir), ki je odredjen za nadzorovanje strelivnih vozov, je v tej službi pod- 27 ložen poveljniku tistega bataljona, Cigar je strelivo v vozovih. 1 Ako četa v boj odrine, prevzame poveljstvo i nad strelivnimi vozovi najviši (po stopinji najstarejši) računarski podoficir. § 13. Za puškarja. (Fiir ’ 128. Puškar vodi zapisnik o popravah pušk. ( 129. V vojski mora puškar popravka potrebno orožje, kolikor mu čas in pomočki dopuščajo, takoM popraviti, da je rabljivo za boj. 130. Puškar je v zadevah, ki se tičijo orožar- i stva, navezan na predstojnega orožnega oficirja, sicer j 28 pa na provijantnega (živežarskega) oficirja — pri na¬ domestnem kadru pa na tam uvrščenega stotnika. § 14. Za poroagalca. (Fiir den Hilfsarbeiter). 131. Računarski pomagalci pomagajo v računski pisarni izdelovati račune, kakor jim ukaže četni računovodja, ki je predstojnik računske pisarne. Pomožni pisarji v pisarnah nadomestnih okrajev pa oskrbujejo pisarije zastran dopolnitve in preglednega imenika po ukazih oficirja za dopolnilni okraj. 132. (Računarski) pomagalci so glede službe v pisarni podredjem pisarniškemu predstojniku, oziroma nadomestnemu oficirju in so v ostalem odkazani na tistega oficirja, ki je za nje poveljnik pododdelka. 133. Za računske pomagalce, ki so naredili preskušnjo ter so tudi sicer vredni, da so bili zabele¬ ženi, da se v svojem času imenujejo za poročnike —- računovodje, veljajo razun tega določbe v točki 102. § 15. Za glasbenike (fiir die Spielleute). 134. Glasbeniki morajo umeti propisane udarce (znake) popolnoma bobnati (trobiti) in svoje instrumente (glasbilo) v veljavnem stanu držati. 135. Oni morajo na vse znake paziti in jih takoj svojemu poveljniku javiti. Brez njegovega ukaza se ne sme — razun alarm znaka — noben znak dati in tudi ne povzeti. 136. Ako ima glasbenik spremljati kakega parlamenterja (bojnega odposlanika), naj se ogiba razgovaijanja s sovražnikom in ne sme nikdar ničesa razodeti o razmerah pri armadi (vojski). 29 137. Kompanijski bobnar (trobač) je glede svojega izobraženja kot glasbenik odkazan ba¬ taljonskemu bobnarju (trobaču). 138. Kompanijski bobnarji, kterim je podeljena razvodnikova šarža, opravljajo službo bataljonskega bobnarja, ako tega ni. 139. Bataljonski bobnar izobražuje kom- panijske bobnarje in odkazane mu infanteriste v pre¬ pisanem bobnanju in čuva nad tem, da se bobni v dobrem stanu ohranijo. Kedar so bobnarji bataljona združeni, jih on pelje in ravna bobnanje. 140. Glede svoje službe kot bataljonski bobnar je navezan na bataljonskega adjutanta (pobočnika), sicer pa na ono kompanijo, kteri je prideljen. Kolikor mu služba dopušča, naj se pri kom- paniji tudi k pouku pozove. 141. Za bataljonskega trobača pehote veljajo slične določbe, kakor za bataljonskega bobnarja. On mora spretnejše kompanijske trobače tudi v trobljenju na bataljonski znamenjski rog poučevati. 142. Lovski bataljonski trobačse ravna glede izobraževanja kompanijskih trobačev, kakor bataljonski trobač pri infanteriji. On spremlja pri vseh skupnih izhodih bata¬ ljonskega poveljnika. On je podredjen glede svoje posebne službe neposredno bataljonskemrr adjutantu (pobočniku), sicer pa provijantnemu oficirju (živežarskemu oficirju). 143. Bataljonski trobač mora svojega konja po dolžnosti varovati in čuvati glede njegovega oskrbo¬ vanja in krmljenja. Zunaj službe ga sme le toliko jezdariti, kolikor je konju v zdravje potrebno. Bataljonski trobentač 30 je odgovoren tudi za to, da se konjska oprava v dobrem stanu ohrani. — Konja Cediti in krmiti in skrbeti za čedno konjsko opravo mora konjar, kte- rega bataljonski poveljnik za to odloči. — Bataljonski konjar dobi mesečno doklado za podkovanje konja. 144. Polkovni bobnar je predstojnik vsega pri polkovni glasbi uvrščenega možtva. On ima v rokah vso notranja službo po na¬ ročilu provijantnega oficirja (živežarskega oficirja) na sličen način kakor pri kompaniji in čuva na red in disciplino (strah). Polkovni bobnar vodi pri vseh skupnih izhodih polkovno glasbo, jo vežba ter podpira glasbevodjo (Kapelmajstra), pazeč na to, da se njegova naročila glede godbenih vaj natančno spolnujejo. Njemu je poverjena vojaška odgoja mladega možtva in tako tudi godbenih gojencev. Polkovni bobnar je provijantnemu oficirju (ži- vežarskemu oficirju') neposredno 'podredjen in glede onih zadev polkovne glasbe (muzike), kterih vodstvo je polkovnik izročil drugemu oficirju, je podredjen temu oficirju. On si mora prizadevati, si znanja gospodarsko upravne službe v oni meri pridobiti, da zamore v tem poslovanju provijantnega oficirja (živežarskega oficirja) podpirati. Polkovni bobnar mora se vsak dan znajti pri odpravljenju (Abfertigung) polkovnega poveljstva. 145. Možtvo polkovne glasbe je pod- redjeno polkovnemu bobnarju, glede godbene odgoje (Ausbildung) v pa glasbevodji (Kapelmeister). 146. Šarže pri godbi imajo v notranji službi podobne dolžnosti, kakor šarže pri kompaniji. 81 § 16. Za pijonirje. (Fiir (tie Pioimicre). 147. Pijonirji so določeni za priprosta ročna dela v potrebah svoje čete, na marših, v taborih, v stanoviščih in v boju; včasih morajo tudi postaviti na bojišču za silo peči za peko kruha. Oni si morajo prizadevati, pridobiti si tiste vednosti in ročnosti, ki so za njih službo potrebne. Pijonirsko orodje morajo ohraniti v polnem številu in dobrem stanu. 148. Podoficirji, ki se postavijo k polkov¬ nemu pijonirskemu oddelku, se rabijo kot vodniki partij, v notranji službi oddelka kot poveljniki tovaršij, in tudi kot vodniki, včasih kot naredniki. Vsaj jeden podoficirjev naj bo zmožen, da pomaga poveljniku pijonirskega oddelka pri pisariji in v računih. § 17. Za nosilce ranjenih in obezonosce. (Fiir die Blessirten and Bandagentriiger). 149. Nosilci ranjenih oskrbujej6 zdrav¬ stveno pomočno službo (Sanitiits-Hilfsdienst) pri četi. 150. Med maršom, v taborih in stanoviščih se rabijo nosilci ranjencev za to, da strežejo bolehnim in bolnikom pri četi. 151. Med bojem opravljajo zdravstveno po¬ možno službo od bojne črte do pomočišč (Hilfsplatzen). Oni poiščejo ranjene, jim dajo piti, jih obve¬ žejo za silo ter jih nesejo do pomočišča. Take, ki jih ne gre prenašati, naj v skriven kraj položijo, mrliče pa naj tudi v stran odnesejo iz bojne črte. V gorski vojski se rabijo nosilci ranjencev tudi za pomožno zdravstveno službo na pomočiščih in za prenašanje ranjencev od pomočišča do obvezališča. 32 152. V miru naj dajo tisti, ki so izvežbani za nosilce ranjencev, pri nesrečah prvo pomoč. 153. Nosilci ranjencev morajo svo; j važno službo opravljati ljudomilo, udano in požrtovalno. Ostro jim je prepovedano, ranjenim ali mrtvim dra¬ gocenosti jemati ali dopuščati, da se jim vzamej*. 154 Nosilec ranjencev je podložen podoficirju, ki je neposredni njegov predstojnik. 155. Podoficirji pri nosilcih vodijo patrole, ki iščejo ranjencev. Skrbijo tudi za to, da se ranjenci, ki morejo še hoditi, sami podajo na pomočišče. 156. Tisti podoficir, ki je poveljnik čez nosilce ranjencev, dobiva ukaze od poveljstva svoje čete, naroči podoficirjem in patrolam, kaj imajo storiti, ter nadzoruje in pospešuje delovanje svojega oddelka. V vseh teh opravilih je neposredno podložen poveljstvu svoje čete. 157. Obezonosci morajo nositi zdravstveno orodje, držati se blizu zdravnikov, kterim so pri¬ redjem, ter jim biti pri roki. Oni so podložni tistemu pododdelku, kjer do¬ bivajo hrano. Samostojni zdravniki pa jim smejo ne¬ pogojno ukazovati v vseh zdravstvenih opravilih, § 18. Za voznega vojaka in konjara. (Fiir den Falir- soldaten und den Pferdewiirter). 158. Vozni vojak mora mu odkazane konje skrbljivo oskrbovati in stražiti. On mora njih čut in nrav (navade in muhe) poznati ter po tem z njinr ravnati, s konji naj ne postopa surovo, ampak , potrpljenjem in dobroto naj skuša odstraniti njih slabe navade. Redno jih mora krmiti, napajati in 3 Cediti; še le potem, ko je konjem postregel, sme misliti na samega sebe. r ■ ! Če bi se pri zdravju ali obnašanju konja pri¬ kazala le najmanjša sprememba, mora to precej na¬ znaniti. 159. On mora poznati starost, številko (V" knjigi) in imena svojih konj, in vedeti, kdaj je bil vsak zadnjikrat podkovan. On naj si pridobr 1 najpotrebnejše vednosti o podkovanji in o priprostibf' zdravilih, da zamore svojim konjem brž pomagati, ko bi bil sam pri njih brez druzega svetovalca. 160. Vozni vojak mora znati voziti, obrzdati, blago v zavoje in na voz devati, konja opraviti in[ razpraviti ter upregati. i 161. Voz in konjsko opravo naj ohrani v dobrem stanu, vsako poškodovanje pa naj brž na¬ znani. On naj tudi gleda, da se njegov voz ne pre- 6 obloži po nepotrebnem. 1 162. Ob alarmu (zbegu) mora konje nagici opraviti in vpreči. 163. Na marših mora spolnovati vse propiset ki se tičejo reda in discipline. 104 On naj pazljivo vozi, da komat konja ne c bo tiščal. Pri daljšem počitku naj brž, ko odsede, drgne z dlanjo po tisti strani konjske rame, kted se je komat dotikal, ter naj jo pogladi. Naj pogledi če so podkovi v redu in če na vozu ni kaj poškodovano! 165. Svojega voza ne sme vozni vojak pocf nobenim pogojem zapustiti, tudi ne v nevarnostih temveč naj se potrudi, da voz spravi na določeni kraj 166. Vozni vojak je podložen vozarskemič mojstru, oziroma podoficirju, ki to službo' opravlja, k 167. Konjar naj se uri v sedlanju, brzdanju! basanju in jczdarenju. H 34 168. Jahalno pripravo naj ima v dobrem stanu, vsako poškndbo pa naj brž naznani. 169. Da sedlo konja ne tišči, mora mirno se¬ deti in pazno jezdariti, pri daljšem počitku pa brž, to odsede, jermene nazaj spustiti (hlapne narediti), j sedlo in odejo s pomočjo kakega tovariša prezračiti, ser z dlanjo podrgniti in pogladiti tisti kraj hrbtišča pod sedlom. Ko jermene spet pritegne, naj pazi, da ideja pod njimi ne bo zgrbančena. Vselej, kedar idsede, naj pogleda na podkove, če so v redu. 170. Sicer pa veljajo za konjarja iste določbe to za voznega vojaka. 171. Zastran lastnih konj se ima ravnati po .ikazih tistega, čigar so konji. Pa tudi glede teh konj se mora ravnati po ikazih povoznega poveljnika in nadzornikov. § 19. Za mesarja (Piir (len Fleisclihauer) (pri armadi v boju). (Armee im Felde). 172. Mesar kolje živino za svojo četo, kakor nu poveljnik čete zapove. Če bi kaka klavna žival tbolela, mora to brž naznaniti. 173. Mesaiju so podredjem nekteri razvodniki lli pa infanteristi, ki mu pomagajo, živino čediti, krmiti, napajati, pobijati, klati in goniti. Ti so me¬ sarju podložni. 174. Kot povoznemu poveljniku mu je pod¬ ložna tudi povozila straža. 175. Mesar mora poznati svoj posel in njega dotikajoče se določbe propisa za preživljevanje c. in kr. vojstva II. del. 176. Klati mora prav in vestno po propisih sa zdravstveno redarstvo. 3 ! On ne sme oškodovati ne čete, ne cesarski blagajne. Razsekano meso razdeli med pododdelki po ukazih previjantnega oficirja. 177. Če vozi že razsekano meso seboj, mor; skrbeti, da se tisto dobro ohrani. On skrbi tudi z mesarsko orodje 178. On je v vseh rečeh neposredno podložei provijantnemn oficirju, pokoriti pa se ima tudi ukazon poveljniku bojnega vozovja in vozarskega mojstra kar zapovesta v svojem delokrogu. § 20. Za marketendarja (vojaškega krčmarja). (Fii den Markefender). 179. Marketendar se sprejme s pogodbo te kupuje in prodaja kot zasebni obrtnik na lastn troške in lastno nevarnost. 180. On mora imeti v zalogi tiste jestvine, k mu jih poveljnik napove, sme prodajati pa tuč druge reči za živež in užitek. Kar prodaja, mora biti dobro in nepokvarjeni Marketendar je nadalje zavezan, držati pri sel: jednega ali več zanesljivih pomočnikov. Posebne določbe izkazujejo, v kakem stan mora imeti vozove in konje. Marketendar je z vsem svojim blagom poro za to, da spolnuje pogojene zaveze, civilni mark( tendarji morajo jamčiti Še s kavcijo 181. Marketendar je v vseh rečeh podredje provijantnemu oficirju. Ubogati mora tudi poveljnika bojnega vozovj vozarskega mojstra in nadzornike, kar mu ukaže, v svojem delokrogu. 36 182. Marketendarji so podredjeni vojaški disci¬ plinarni oblasti in vojaški kazenski sodniji. Smejo se jim nakladati globe, zamorejo se od marketendarstva čisto odstaviti in uvrstiti med vojake iko svoje vojaške dolžnosti še niso dopolnili, ali pa se odpošljejo domov. 183. Marketendarji nosijo vojaško kapo, pro- pisani črno-rumeni trak na ramenu in morajo imeti propisano poverilnico (legitimacijo). 184 Natančnejše določbe se najdejo v pred¬ pisu za sprejem in službo marketendarjev pri ar¬ madi v vojni. j 21. Za oficirskega slugo. (Fiir d en Officiersdie’ r). 185. Oficirski sluga tOfficiers-Diener' je prideljen oficirju za osobno postrežbo. On naj \ alej azodeva zvestobo in udanost do svojega oficirji, in aaj se v svojem poslu vedno spominja dolžnosti vsa- ega vojaka. Oficirski sluga je dolžan čuvati nad stanovališčem svojega oficirja,. kakor tudi nad nje¬ govim imetjem; če bi bil ranjen ali bi zbolel, mu je iolžan skrbno streči in sploh njegovo korist v vsaki priložnosti kar je mogoče varovati. če doleti oficirja kaka nezgoda, ktera mu ne lopušča, da bi sam naročeval, mora sluga skrbeti za naglo pomoč in potrebno javiti (naznaniti). 186. Ako se porabi oficirski sluga za konjsko trežbo, tičejo ga tudi v S/fi|iepf>£laue določbe. 187. Oficirski slugvije na ti-g^ga oficirja na- tazan, kojemu postrežuj NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA 00000396356 Pri pisatelj v Gradcu (Grazbachgasse 40) se dobe sle¬ deče od c. in kr. državno-vojnega ministerstva potrjene i vojaškim šolam dopuščene knjige : 1. Prisefftšin vojni členi (Eid und Kriegs-Artikel, deutsch-** jvenisch''. 20 kr. 2. Službam h za \ kr. vojsko. I. del. (Pienst- Reglement, I. Tlieil, deutseh-slovenisch) . . 80 „ Slnzbovnih za c. in kr. vojsko. II. del. (Dienst- Reglement, II. Tkeil, deutsch-slovenisch) . . . 80 „ Slnzbovnih za c. in kr. vojsko. III. del. (Dienst- Keglement, III. Theil, slovenisch).15 „ Garnizonsha in stružna služba (Garnisons- und Wachdienst, slovenisch-deutsch) . . . . 20 „ Werndl-ova pušica za c. in kr. vojsko (Werridl- Gewehr, slovenisch-deutsch) . . . * • • •• 20 ; „ Pouk o zemljišču (Terrainlehre, slovenisch- deutsch) . 20 „ Organizacija rojstva (Heeres-Organisation) . 20 „ Slovnica vojaška (Grammatik der slovenischen Sprache).1 gld. 30 „ I 3 I 4 I 5 J* 6. 1 7 . 1 8l 1 9. Vse te knjige se lahko naroče tudi: v Gorici pri | | Likar-ju, v Trstu pri Dase-ju, v Ljubljani v Katoliškej § 1 bukvami in pri Kleinmayer-ju, v Celovcu pri A. Rau- § ; ncckerju, v Gradcu pri Cieslar-ju in Pechel-nu, na J)u- naju pri Seidl-nu, v Tcsinu (Teschen) pri Proliaski. 'i Oglas Sledeče vojaške knjige so tudi že poslovenjene in § bodo prej ko mogoče natisnjene : v I Poučilo o streljanju (Schiess-Instruction), Vez- ■■ bornih (Exercir-Ileglement), Puška repetirkd (Eepetir- ; Gewehr). ..