Poštnina plačana v gotovini. Štev. 16. V Ljubljani, dne 1. septembra 1926. VI. leto *$ OBLASTNEGA ODBORA ZA LJUBLJANSKO IN MARIBORSKO OBLAST V LJLBLJANI List izhaja 1. in 15. v mesecu. — Posamezna številka 1 Din. Naročnina mesečno 2 Din. — Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Uredništvo in upravništvo v Ljubljani, št. Peterska vojašnica. Protestni shod in anketa. Celokupno razdrapanost našega vprašanja ip, v zadniem času povečalo še sukcesivno ukinievanie. naše Protezne delavnice. Ko je Oblastni odbor uvidel, da ni mogel potom vsestranskih intervencii doseči izboljšanja razmer ie sklical protestni shod. ki se je vršil v nedeljo dne 22. avgusta t. 1. v dvorani Ljudskega doma v Liubiiani in ie bil združen z delegatsko anketo. Ob L; 10. uri ie otvori] predsednik tovariš Štefe protestni shod ter ie pozdravil predvsem zastopnike, organizacij. Zveze bivših vojakov gg majorja Colariča in Bonača, g. poslanca dr. Gosaria in zastopnike tiska. Navzočih ie bilo tudi precei delegatov naših Krajevnih odborov ter invalidov in vdov iz Ljubljane. Tajnik tov. Tomc ie kot prvi govornik nrimerial razne, naihuiše krivice, ki se gode vojnim žrtvam. Imajo že nad 8 mesecev nov invalidski zakon ki ea morein samo čitati. Poleg tega pa se stoonmie z ukinievaniem že starih pravic. Naihuiše ie da se že invalidskemu zdravstvu več ne prizanaša. To kaže naša Protezna delavnica, ta najpotrebnejši in samaritanski zavod, ki so ga že skoro docela razdrli. Kaj pomeni to za invalida, ki rabi v nadomestek udov za svoje eibanie in pripomoć pri delu, lahko vsak čuti. Toda v imenu štedenia državnih izdatkov, ali za ooolavlience, mogoče veleposestnike se ni prizaneslo celo že itak preskromno odmerienim Potrebam za vojne žrtve, celo na Protezni delavnici. Tudi od teh kreditov se ie odtegnilo 10%. Protezna delavnica. ki ima okoli 1800 invalidov za oskrbovati veliko oa še drugih civilnih pohabljencev. za katere orosiio ortooedirania socialno zavarovalni zavodi in ubožne akcije ne more svojega dela vršiti Leta 1920. iP bilo čez 60 delavcev sedai pa iih ima samo še 17, ki ne morejo še z daleka zadostiti potrebam. Krediti za materijal so odvzeti tako. da se ne more nabavliati vsega potrebnega materijala. Zaostanki, ki šobili že sedai za pol leta v delavnici sei bodo povečali naibrž na celo leto. Invalidi na moledujejo za potrebne ortopedič-ne pripomočke. Tako se godi našemu prepotrebnemu zavodu. To ie sukcesivno ukinjevanie in pričakovati nam ie na ta način kmalu oonolne ukinitve Protezne delavnice Kaj bo potem z našimi pohabljenci? Pa ne samo v tem vprašanju tudi, drugod smo brezpravni. Invalidski zakon nima veljave za pretežno večino, ker še niti tretjina vojnih žrtev ni prevedena. Ako niso prevedeni za me ne pride popolnoma nič v poštev. Starih pravic na tudi ne dobivalo. Tako ie na primer s pokojninami. Prevedbeni skleni nekje tiče in pokojnine se ne izplačujeio: veliko ie ukinjenih celo po starem. Glede zdravljenja v bolnicah morajo invalidi letati od oblasti do oblasti. Naihuiše pa ie. da se iim zdravniki branilo izdajati spri" čevala. Reduciranec ki ie hotel od zdravnika spričevalo da bi obnovil postopanje, ie dobil samo odgovor, da ie v interesu države izbaciti čim več nepotrebnih invalidov. Iz Narodnega fonda za razne pomoči In odkupnine nismo dobili odkar ie nov zakon niti pare. Invalidom obrtnim učencem se noče postaviti izoraševalne komisiie da bi napravili skušnie. Odgovorilo se ie da ie še čas. Da bi se iim preskrbelo kake službe, ali da bi imeli v tem oziru kako prednost ni govora Pač Pa se jih iz služb reducira pred zdravimi. Še bi se dalo razlagati v detajlih v vsem se z vojnimi žrtvami temu podobno ravna. Zato ie treba, da zbor dvigne protest. Javnost nai pomaga, naklonjena društva in osebnosti naj se Pridružilo boiu za pravice. Tov. Štefe pripominja da nai javnost ve za vse krivice, da pa invalidi hočemo državi dobro, ker io liubimo in če bomo rešili oovoli-no vprašanje voinih žrtev bomo napravili velik korak k ureditvi notranjega vprašanja. Mi ne tožimo države, ki io liubimo. ampak merodajni faktorii nai gledajo na nieno korist in prospeh. Z delom kakor se postopa z nami se izpodkopava temeli države in kdor to dela ie protidržaven. Tov. Jenko ie pojasnil par kričečih slučajev za katere so ga invalidi naprosili kot delegata. Revež invalid čaka obupan že 6 mesecev na protezo, brez katere ne more niti službe opravljati. Drug invalid, ki ima veliko otrok, čaka že 33 mesecev na svojo pokojnino in se nahaja v skraino slabem stanju. Zato se pridružuje protestu in akciii Oblastnega odbora Tov. Antolin ie povedal slučaj kako postopajo z vojnimi žrtvami oblasti. Vdova je dobila nalog sodišča da predstavi vojno siroto komisih za nadoregled. Peljala io je v oddaljeno mesto in ko sta se predstavili, ju je komisija spodila. Tako se postopa z vojnimi žrtvami Tov. Breznikar ie pojasnil v detailu kako zastaia delo v Protezni delavnici vsled oremalega števila delavcev. Tudi ie kritiziral, da; se ie izmed delavcev reduciralo invalide, dočim se ie neinvalidom še, povečala plača. Tov. Žabkar ie dokazoval kako veliko bedo trpe in bodo še. boli trpeli naši invalidi vsled večnih prikraišav v vprašanju. Poslanec g. dr. Gosar je pojasnil kako težko ie doseči kako pozitivno izboljšanje posebno. ker so parlamentarne počitnice. Ugotovil ie da ie bilo slišati danes take stvari, ki iih ni še slišal on niti njegovi tovariši. Prosil ie. da nai se pošlje take posamezne slučaje pismeno in hoče. se s svohmi tovariši zavzeti za nie. Upa. da se bo dalo oktobra pri zasedanju parlamenta gotovo kai doseči, kakor se ie dalo za položaj nekaterih naših vojakov Slovencev ki so se pritoževali. Njegov klub ie pripravliei/ vedno pomagati G. maior Colarič ie v imenu Zveze, slovenskih voiakov izrazil vedno pripravljenost tovariške zveze boriti se za pravice, vojnih žrtev. Kakor se ie dvignila zahteva že v magistratih dvorani o priliki protestovanh za in” validski zakon tako tudi danes ponavljamo, da ie treba nuine reviziie invalidskega zakona. Stojimo vam na strani, da pridete do svo-iih pravic. L I STE K. Iv. Vuk: Skozi okno wiaka ... (Mimobežni vtisi in epizode z mojega potovanja.) (Dalje.) Predstavlja: »Moja žena, Marija.« Klanjamo se. Podajamo roke. Izgovarjamo svoja *mena. Ona se smehlja. Beli so njeni zobje, biserni... °či' modre, lepe ... Ogenj je v njih. Posedamo. Vlak se je premaknil. Odhaja dalje na daljno pot. In nas mikasti in stresa... V njegovi oblasti slrio ... Zato smo pohlevni, kakor hlapci... Hlapci so vedno pohlevni. Zdravko odpira kovček. Nataka. »Gospa, na vaše zdravje.« In ji nudi kupico. »Kakšen jesih točiš?«, vpraša France. »Si ti Kranjec«, vpraša Zdravko. »Ne pijem jesiha«, odgovarja France. Zdravko odpre drugo steklenico. »Kaj pa delaš«, opominja Matevž. »Pogostim ga s pridelkom njegove domovine.« »S slatino?« »Tak ie njih pridelek.« »Hoho«, kriči France. »A olje?« »Kakšno olje?« »Alkoholno olje ... Pikerčan, Ljutomerčan, Haložan, Jeruzalemčan...« »Gospodje pijanci«, se vmeša gospa Marija. »Pustite litanije... pogovorimo se rajše, kako bo z vožnjo...« »Do Broda smo preskrbljeni. To je do dveh po-polnoči, ko se zbude petelini.« »V Krškem še vstopi eden«, pripomnim. »Petelin«, yprasa Zdravko. »Kolega vendar«, mu odgovorim. France se ozre po kupeju: »Tesno nam bo!« — Ko je vstopil kolega v Krškem, smo mu stiskali levico. Zavzeli smo še eden kupe, sosednji. »Ali ti je tesno«, ga vpraša Zdravko. »Sedaj mi ni«, odgovori France. »Ali kako bo v Brodu, ko prestopimo?« »Ko si spal v krtovih luknjah, pa nisi spraševal, če ti bo tesno.« »To je druga doba. Doba junaštva in zaslug.« »In odlikovanj«, pripomni Ivan Celjski. V Zagrebu so že prižigali luči, ko se je vDk ustavil. Popotniki so z vročično naglico stopali v vlak — iskali prostore. V naš kupe jih je pogledalo mnogo. Za dva bi bil še prostor. Marsikateri je hotel sesti. Ali ko je videl na polici nogo, obuto v širni čevelj, vso v jermenih, groteskno se režečo na človeka, je v tihi grozi odmaknil glavo in se splazil iz kupeja, kakor grešnik. Zdravko je zopet zataknil hlačnico za pas. Kakor da je handžar. »To je rešpekt«, je rekel ironično. »Večji kod pred lento častne legije.« »In koristen!« je dodal Matevž. Noč se je spustila, ko smo zapustili Zagreb. Na nebu so mežikale oči, drobne, žive in svetle. Skozi okno je gledala noč, molče in gluho, kakor bebec. Zagrnili smo okna in zastrli luč. Pet ur je še do dveh____ 2. Brod—Sarajevo. Sprevodnik je pogledal v kupe. »Brodi... Sarajevo izstopiti!« Bili smo že pripravljeni. Noge privezane k telesu. Imenitna iznajdba. Kdo more vedeti, ako natančno ne pogleda, da rti pristna. To smo videli pri neki priliki. Dan je bil in mnogo popotnikov. Prisedel je k nam nekak gospod. Rejen je bil in nič mu ni manjkalo. Rad G. Bonač. Zvezin tajnik. ie z živahnim govorom primerjal invalidski položaj. Obupani so in narod ie obupan. Po naših zasužnjenih bratih biie bič tuica. Toda naši primorski invalidi ki so se borili proti Italijanom, uživajo vendar enake pravice. Celo Mussolini ie priznal pravice tuicem. naši pa iih nočeio priznati — našim. Kako čudno se sliši, da naj krvave za poplavlience oni. ki so s svojo krvio poplavili bo.ine poljane. Zato se morajo priznati pravice invalidom, ki iim gredo po božiem in človeškem pravu. Zbor ie sprejel resolucijo, s katero energično protestira: 1. Ker se sukcesivno ukinjuJe državna iProtezna delavnica s tem, Ma' se odpuščajo potrebni delavci in se ne da dovolj sredstev za potrebni materiial. Zahteva da se upostavi Protezna delavnica v tako stanie. da bo zadostila vsem potrebam pohabljenih invalidov, ne na da bo za 10 mesecev zaostankov ko invalidi zastonj čakajo in moledujejo za proteze. 2. Ker se pri invalidskih zavodih in napravah štedi. Zmanjšali so se krediti po budžetu. sedaj na se ie raztegnila odredba od 10% prihrankov tudi na že itak nezadostne invalidske kredite Zahteva da se krediti za vojne žrtve iztočno od v°"kega štedenia in odtegljajev. 3. Ker se ne izvaia invalidski zakon. Zahteva da se takoi izvrše vse prevedbe na nov zakon in obnove postopam' reducirancev. Izplačati se moraio vsi zaostanki pokojnin in zakon se mora dosledno izvajati glede, vseh pravic. 4. Ker ie invalidski zakon skrajno slab in še z daleka ne poplača žrtvovanja borcev. Zahteva, da se. zakon revidira. 5. Ker se davčni cenzus za podlago siromašnosti spreminja. Cenzus se mora fiksirati in natančno določiti. Voine žrtve se mora onrostiti olačevania invalidskega davka1 In davka na ročno delo. Invalidska zadruga a. d. v Beogradu je skupna ustanova in last vseh invalidskih organizacij v celi naši državi. Okoli 80% njenih akcii so vpisali oblastni in krajevni odbori U. V. I. Zadruga obstoji že tretje leto. Odslej za naprei bomo več Pisali o njei. za danes nul bo samo toliko rečeno da ie prebolela vse začetne bolezni, ki iih vsaka taka ustanova mora preboleti. Posebno letošnje leto pomeni zanio leto intenzivnejšega delovanja ki vzbuja nade in nailepše uspehe. Tei naši skupni ustanovi ki ima že PO svoiih pravilih dolžnost skrbeti za invalidsko zadružništvo ie letošnii invalidski kongres še posebej naročil, da nai bo do ustanovitve »Zveze invalidskih zadrug« matica in centrala vseh naših že obstoječih in bodočih invalidskih zadrug. Njen upravni odbor je na svoii nrvi sed no kongresu rade votle sprejel ta časten noziv in težko nalogo dobro se zavedajoč. da rešitev našega vorašania treba zares iskati naiorm v organizaciji naše samopomoči v invalidskem zadrugarstvu ki bo slonelo živelo in delovalo po osnovni zapovedi vsakega zadružništva: »Zvesto in požrtvovalno delati vsi za enega, eden za vse!« Invalidska zadruga A. D. ie takoi ustanovila »Zadružni oddelek« v katerega ie odredila nekai svoiih članov, ki zadrugarstvo nai-bobe noznaio in um ie. priporočila da si tudi je govoril in ni vedel, da se vozi z namii, zaznamovanimi. Pa je potrkal Zdravko na svojo nogo, kakor se trka na vrata. Gospod je razširil oči. »Invalidi ste?« »Da gospod.« »Pa se vam nič ne pozna, da ste invalidi.« In ni gledal umetnih nog, nego v obraz nas je gledal. In ko se je poslovil, še se je čudil in ponovil: »Zares se vam ne pozna, da ste invalidi.« Ko ga že več ni bilo, me ie pogledal Zdravko. »Ati si slišal?« Pokimal sem. »Tako mislijo vsi... Gledajo te v obraz in mislijo: Saj se vam ne pozna, da ste pohabljenci. Saj ste gladkega lica, brazgotin ni na čelu. Pa tudi oblečeni ste, kakor mi. Haha... Suh in upadel, bled in onemogel, raztrgan... tak bi moral biti invalid, sS predstavljajo vsi, ki niso vohali smodnika, ne izpuhtevanja človeške krVi... Sprevodnik se je zopet pojavil in še enkrat opomnil: »Brod!« Vlak se ie ustavil. Na nasprotni strani so že stali vagoni ozkotirne železnice. Drugih prog v Bosni ni. In na teh ozkotirnih progah vozijo brzovlaki. Navzoči apelirajo na mednarodni invalidsko konferenco v Ženevi dne 7. septembra t. 1. in na naše delegate da nam pomagajo pri dosegi svoiih popolnoma upravičenih pravic. Po protestnem zboru so imeli delegati anketo. Tov. Štcfe pojasni dnevni red, in sicer. »Vprašanje dijaškega in obrtno-naraščajnega podpornega fonda« ter »Položaj Oblastnega odbora v Udruženju« Tov. Tomc ie pojasnil, da bi ne kazalo dajati denarnih štipendij ker ie fond premajhen. pač Pa bi imela več haska akcija za tozadevni dom. Vname se debata. Vsi delegati so bili za to. vendar so imeli glede izvedbe pomisleke. Tov. Belin ie usvojil potrebo kot nujno In nredlagal kuratorii. ki nai vse pripravi in noš* lie v potrditev Krajevnim odborom. Tov. Cresovnik. Žabkar. Tinta in Osana so zagovarjali mnenie da bi se s fondom počakalo do prihodnjega občnega zbora, ki naj šele. prične razmišljati o tem. za sedaj pa' le premajhen. Tov. Štefe ie oovdarjal da se mora vsaj načelno rešiti ali nai Se porabi fond v tej smeri ali v drugi? Končno se anketa zjedini na predlog: Imenuie se takoi kuratorii ki nai v kratkem času pripravi načrte in podlago za dom potem nai se elaborat odstopi v izjavo še Krajevnim odborom. Z delom se orične takoi. Ta predlog ie bil sprejet (proti 2 glasovom). Tov. Štefe ie razložil nastopanje Oblastnega odbora z ozirom na potek kongresa in pozval delegate k stvarni debati o tem. Po debati se odobri delo Oblastnega odbora radi nekaterih važnih vprašanj pa se pooblasti, da pošlje delegata v Beograd v svrho ureditve. Nato ie bilo zborovanje zaključeno. izven naših vrst naideio strokovnjakov in prijateljev s katerimi bi čim boljše in čim prej udarili temelj in dali navodila1 za ono grandiozno gospodarsko akcijo in organizacijo katero ie naš cetinjski kongres priporočil kot edino rešilno oot k dobri rešitvi našega invalidskega vprašanja. Odrejeni člani, svestni si velike odgovornosti in še težie naloge, so se takoi lotili dela in našli so si že nekaj orijateljev-strokovnja-kov Srbov. Hrvatov in Slovencev, ki so z veliko gorečnostjo stopili v skupno delo. Krog teh sotrudnikov se stalno širi in vsak dan se drže posvetovanja vseh ali vsaj nekaterih članov in mora se priznati da ie tega priprav" lialnega dela že nekai storjenega. Niso še vse stvari popolnoma razpravliene tudi je med njimi stvari, ki se bodo podrobnejše razložile samo oblastnim odborom U. V. I. ali gotove stvari bodo zanimale vsakega našega člana in zato nai bo dovoljeno povedati vsaj nekai o nekaterih vorašmih s katerimi se ie ta »Zadružni oddelek« doslei pečal. 1. Takoj se je pokazalo, da je vsako pametno sistematsko in usnešno delo nemogoče brez ooznavania pravega stama in dejanskih razmer v katerih žive voine žrtve. Moralo se ie razmisliti, kako čim prei priti do točnih sniskov vseh vojnih žrtev po posameznih občinah. Taki imeniki so »Kako neki vozijo«, sem se vprašal. Zakaj otroške igračke so se mi zdeli vagoni in lokomotiva v primeri z onimi normalnimi, katerih sem navajen. Majhni, lični in lokomotiva, kakor vzorec na razstavi. Ali ko je lokomotiva zacvilila, ko so se njena kolesa zavrtela in so njeni drogovi suvali bat semintja, urno, neutrudljivo, se mi je zdelo, kakor bi gledal v dirki človeka s kratkimi1 ^ nogami, ki jih urno privzdiguje, da bi bil v hitrosti enak dolgokrakemu. Vlak je bežal po Bosni. Na vzhodu se je pojavila zarja, sveža, kakor bi nekdo s svežo vodo umival nebo. Danilo se je. Nasproti teče reka Bosna. Blatna ie in počasi se vale njeni valovi. Vasi se pojavljajo. Bosanske vasi. Majhne so hiše, nizke, da se mi zdi, da so stene samo za pet visoke od zemlje. Na stenah pa čepi visoka, navpična streha, iz deščic... četverokotna, kakor piramida z odrezanim vrhom. Okna so majhna. Bele kot sneg nizke stene hiš in črne, visoke piramidne strehe dajejo vlid posebne prijaznosti. Tuintam se pojavi med njimi večja, z višjimi stenami. Okna niso pri tleh, nego visoko, pri' strehi, da se zdi, kakor da je ta hiša s prvim nadstropjem brez pritličja. Koklja med piščeti... Ali pa je to morda »spahljski« dom. Ne vem. In nikdo ne ve, kar nas je v vozu. Cicerona nimamo. Povrh smo pa vsi aceroni, dasi prvikrat gledamo vse to in vsak po svoje razlaga nam breznogoinn notrebni ne samo za zadružno. amnak tudi za stanovsko organizacijo Danes že vemo kako bomo do teh soiskov nrišli. V teh sniskib na ne bodo samo oni katerim te invalidnina- že končno dosojena amnak tudi oni, ki so morda šele no novem zakonu zaprosili za invalidsko pomoč, zlasti Pa moralo v te spiske oriti vsi oni ki so orosili za obnovitev. oziroma ki so bili reducirani. 2. Imeti popolne in obenem urejene spiske vseh voinih žrtev v rokah pa ie šele podlaga druge važne akcije ki io v kratkem lahko označimo kot: g