Glasilo »INGRAD« Naklada 1500 izvodov Izdaja gradbeno industrijsko podjetje »Ingrad« v Celju Odgovorni urednik Franc Vitanc Tehnični urednik Darko Maligoj Urejuje uredniški odbor Tiska GP »Celjski tisk« v Celju Naše podjetje si je ponovno pridobilo delo v Radečah. Investitorju smo v letošnjem letu oddali stanovanjski šestorček, v gradnji pa je dvanajstorček. S tem objektom bo v celoti realizirana urbanistična zasnova središča Radeč. Poleg teh dveh objektov pa smo opravili tudi večja adaptacijska dela v tovarni KORA. Vsem članom kolektiva, !; njihovim svojcem in poslovnim ]! ;! sodelavcem k prazniku republike j; .1 i rX/i n/ t /znf i/i/iZ ^ MESEČNI OBRAČUN IN LIKVIDNOST PODJETJA Vodja GRS STANE KULOVEC Obračun dohodka od 1. januarja do 30. septembra 1968 prikazuje naslednje temeljne postavke: Dinarjev Zjtp- Elementi 1967 1968 4:3 1. Realizacija storitev in gotovih proizvodov s saldom prenesenim iz preteklega leta 78,168.441 74,853.180 96 2. Terjatve od kupcev 30. 9. 23,823.245 19,642.759 82 3. Celotni dohodek 54,698.529 55,607.253 102 4. Vsega v breme celotnega dohodka (material, storitve, amortizacija itd.) 39,266.480 38,596.732 98 5. DOHODEK 15,432.049 17,010.521 110 6. Del dohodka za kritje osebnih dohodkov 13,109.385 13,625.121 104 7. 4% stanovanjski prispevek 610.706 544.000 89 8. Rezervni sklad podjetja, skupne rezerve in prispevek za Skopje 9. Sklad skupne porabe in poslovni sklad za osnovna (nabavo) ter obratna sredstva 437.588 355.885 81 1,274.370 2,485.515 195 Iz obračuna je sicer razvidno, da so se glede na leto 1967 terjatve nekoliko znižale, celotni dohodek pa malo povečal, vendar pa imamo tudi letos še vedno zelo velike težave z obratnimi sredstvi. STANJE OBRATNIH SREDSTEV I. VIRI 1. Poslovni sklad in krediti: a) poslovni sklad — del za obratna sredstva b) krediti za občasna obratna sredstva — KB Celje —• KB Ljubljana c) krediti za trajna obratna sredstva Skupaj (a do c) 2. Dobavitelji 3. Avansi (in predplačila) 4. Sklad za komunalno urejanje (137941) 5. Vsega (1 do 4) 8,935.158,44 4,360.098.07 3,721.265,75 638.832.32 931.526,78 14,226.783,29 5,585.780,35 817.622,82 27.342,35 '20,657.528,81 II. VEZAVA a) Kupci (in stanovanja) 19,619.629,23 b) Denarna sredstva 85.201,15 c) Zaloge materiala 4,698.524,62 č) Zaloge drobnega inventarja 1,669.348,40 d) Nedovršena proizvodnja 293.740,00 e) Komunalno urejanje Otoka III 1,068.163,09 Skupaj (a do e) 27,434.606,49 Razlika (II manj I) 6,777.077,68 Poslovni sklad, del za obratna sredstva, je absolutno prenizek. Med letom se je ta del poslovnega sklada povečal za obračunano amortizacijo in za sredstva od prodanih osnovnih sredstev. Zaradi zelo nizke sedanje vrednosti in velike iztrošenosti gradbene mehanizacije, transportnih sredstev in ostalih osnovnih sredstev, je DS podjetja odobril program za nabavo novih osnovnih sredstev v letu 1968. Ker bodo pa finančna sredstva, ki so formirana iz amortizacije in vrednosti prodanih osnovnih sredstev, prenizka za pokrivanje celotne vrednosti novih osnovnih sredstev, se bo razlika morala črpati V breme tistega dela dohodka, ki bi bil sicer namenjen za povečanje obratnih sredstev poslovnega sklada. Popravila izrabljene mehanizacije so zelo draga in se zato postavlja nujno vprašanje optimalne meje med novo nabavo in investicijskim vzdrževanjem. (Nadaljevanje na 2. strani) DEVETMESEČNI OBRAČUN 1968 Res je, da nam je Kreditna banka v Celju odobrila kratkoročne kredite za graditev montažnih blokov in pripravo zemljišča na Otoku III v Celju. Istočasno pa moramo vračati prejšnji kratkoročni kredit za stanovanjsko izgradnjo in kredit za razliko pri obvezni medsebojni poravnavi terjatev in obveznosti (kliring). Ko smo Kreditni banki prijavili neporavnane terjatve in dolgove do 15. 2. 1968, je znašal presežek terjatev nad 2,000.000 din. Na koncu pa se je na klirinškem računu pokazal negativen saldo, zato nam je morala Kreditna banka odobriti poseben kredit za poravnavo obveznosti v znesku 883.000 din, ki ga moramo sedaj odplačati. Kreditna banka in hranilnica v Ljubljani nam je podaljšala kredit za občasna obratna sredstva za prodajo stanovanj za trg na osnovi garantnih pisem kupcev stanovanj in odobrila nov kredit za pripravo zemljišča »Krim« — Rakovnik. 31. oktobra 1968 pa bomo dokončno vrnili KBH v Ljubljani srednjeročni kredit za graditev stanovanj za trg. Današnji pogoji gospodarjenja zahtevajo na eni strani enakomerno rast proizvodnje in obenem sorazmerno večanje osebnih dohodkov, na drugi strani pa nastopajo tržni zakoni z ostro konkurenco in brezkompromisno zahtevo, da si podjetje ustvari svoje lastne rezerve, s katerimi bi izvrševalo vse proizvodne naloge tudi v prihodnosti. Zato moramo temeljito preudariti, kaj od podjetja zahtevajo navedeni dejavniki in kakšne rezultate nam bodo_ zagotovili proizvodni in prodajni pogoji v prihodnosti, brez zanašanja na eventualne dogovore itd. Temeljni zakon o delitvi dohodka dosledno zahteva reševanje vseh problemov le na ekonomski podlagi. Podjetje bo moralo samo preračunati koliko lahko razdeli in troši.. Dobavitelji so v prvih devetih mesecih 1968 kreditirali podjetje v poprečju 69 dni (v letu 1967 83 dni), kar pomeii 61 dni čakanja nad običajnim rokom. V razpravah o izvedbi kliringa v gospodarskih organizacijah je bilo večkrat poudarjeno in predlagano, da naj bi bile predpisane posebne sankcije za obveznosti, ki bi bile starejše od 6 mesecev (taka nakazila bi imela prednost celo pred izplačilom osebnih dohodkov itd.) , Čeprav take sankcije še niso predpisane, nas v poravnavo obveznosti silijo predvsem zahteve upnikov, da jim predlagamo akceptne naloge (poravnava dolga s pristankom podjetja preko SDK), kakor tudi pretnje o ustavitvah dobav materiala (cement, siporeks), o prenehanju nekaterih obratnih del in končno vložene tožbe poslovnih sodelavcev. Pri tem pa ne smemo pozabiti na stalno večanje dolgov, zamudne obresti in sploh vprašanje likvidnosti podjetja. Temeljito moramo pretresti in ugotoviti, do katere meje podjetje lahko kreditira investitorje, odnosno odlaga njihova plačila in s tem v zvezi, kako bomo poravnavali že omenjene obveznosti. . Nelikvidnost podjetja se ponavlja redno vsak mesec po izplačilu osebnih dohodkov. Zaradi rednega izplačevania osebnih dohodkov smo prisiljeni odlagati plačila obveznosti do dobaviteljev, razen pri tistih, ki smo jih navedli zgoraj. Vse to bi lahko imelo za posledico tudi večje zastoje v proizvodnji. Nekatere obveznosti poravnavamo tudi s kompenzacijami in asignacijami. Stanje in struktura dolžnikov 30. 9. 1968: 1. Situacije investicijskih objektov 2. Stanovanjska graditev 3. Razni računi storitev, prodanih proizvodov itd. Skupaj 10.343.321 6.676.196 2,623.241 19,642.758 Vezava kuncev znaša 101 dan, kar pomeni 93 dni prekoračenja normalnega roka (v letu 1967 88 dni). Terjatvene odnose, kakor tudi vsa ostala odprta vprašanja z dolžniki-investitorji moramo čimprej urediti in dokončno rešiti zaradi zamrznjenih obratnih sredstev, večanja zamudnih obresti in sploh solidnih odnosov s poslovnimi partnerji. Saldi, ki se vlečejo iz preteklega leta, so predolgo odprti in zelo resno opozarjajo na nedoslednost pri končnih obračunih objektov in poravnavi teh s strani investitorjev. Vzroki za tako stanje so sicer različni, v precejšnji meri pa tudi v nedovoljnem prizadevanju in pomanjkljivi odgovornosti posameznikov. Vsa taka odprta vprašanja, ki se odlagajo iz meseca v mesec, prav gotovo vplivajo na točnost in doslednost obračuna ter na prevzemanje in odpiranje novih gradbenih del. Konkretnih primerov za gornje navedbe ne manjka. Tržni zakoni vedno bolj neizprosno zahtevajo, da se tudi teh vprašanj odločno lotimo. Vnaprej dogovorjena kreditiranja (odlaganja plačil) posameznih investicijskih del že sedaj znašajo precejšnjo vsoto in nam razpoložljiva obratna sredstva ne dopuščajo še nadaljnje povečevanje dolžnikov. Čeprav že sam gospodarski položaj v tem obdobju zahteva od investitorjev, da čim bolj preudarno vlagajo finančna sredstva v investicije, nam vsakodnevne izkušnje narekujejo, da smo pri kreditiranju previdni in da s posebnim poudarkom glede na tržne pogoje presodimo posamezne ponudbe. V preteklosti so bila mnoga investicijska dela vedno utemeljena z rentabilnimi in finančnimi izračuni, danes pa pod pritiskom ekonomskih zakonitosti nekatera celo propadajo. Vse premalo se poglabljamo v te pereče probleme, globlje vzroke ponavadi ne iščemo m ne pogledamo stvarnosti v oči, pač pa skušamo marsikaj le opravičevati. Tudi če bi bilo dovolj kreditov, vsega z že preživelimi prijemi dela ne bi mogli reševati, ampak bi lahko povzročili nove dodatne težave v likvidnosti podjetja. Zato moramo biti tudi v obdobju povečanega gibanja kratkoročnih kreditov preudarni in oprezni. Večje zaloge materiala in drobnega inventarja so delno odvisne od objektivnega položaja na trgu, delno pa tudi od naših pomanjkljivosti. Večkrat se čuti zlasti pri naročanju materialov odsotnost sodelovanja tehnične in nabavne službe. Gibanje zalog še vedno premalo zasledujemo organizirano in sistematično. Premalo se zave- (Nadaljevanje na 3. strani) Dolgo pričakovani nov stroi KNAUER COMET že dela s polno zmogljivostjo na nov), preko 3000 m" velik) beIonski ploščad) v Medlogu. Trenutno izdeluje betonske robnike 30/15/100 cm, betonske nloščice 50 X 50 X 5 cm in betonsko opeko 30 X 20 X 40 in 20 X 20 X 40 cm. Zveza komunistov Slovenije pred VI. kongresom V dosedanjih javnih razpravah o uresničevanju reforme na Slovenskem se že dokaj izčrpno govori o širših družbeno-političnih vidikih bodočega razvoja Slovenije. Gospodarska in družbena reforma prihajata v novo fazo, zato moramo vsi hitreje odpravljati pomanjkljivosti, ki še posebej izvirajo iz nekaterih sistemskih rešitev in ovirajo polnejši razmah gospodarsko-družbenih odnosov. ZKS je trdno prepričana, da je naša pot pravilna in edino možna v tem, da je naš samouprav-lialski socializem sposoben bogatiti našo družbo in samostojno skrbeti za lastno izpopolnjevanje, kljub nekaterim zaostrenim odnosom v mednarodni gospodarski in politični situaciji. To so nekatera dejstva, ki ustvarjajo ugoden položaj na Slovenskem in so na osnovi vseljudskega napora in znanstvenih spoznanj prišla do enotnih pogledov ter praktične poti našega razvoja. Ob vsem tem se moramo zavedati, da so napori na nacionalni ravni za naš nadaljnji razvoj prisotni v sedanjih pripravah na VI. kongres ZKS. Kot osrednja točka dnevnega reda na kongresu bo družbeno-ekonomski razvoj Slovenije. To je eden izmed najbolj zahtevnih dokumentov, ki je za- snovan na najbolj širokih idejnopolitičnih in praktičnih potrebah, katere izhajajo iz dejanskega stanja delovnih ljudi Slovenije. Zato moramo bolj ceniti in bolj nagrajevati znanje in sposobnosti ter izobraževanje in znanstveno delo. Pri tem ne mislim samo na tehnično znanje, pač pa tudi na družbeno znanje in družbenih zakonitosti. V bodočnosti bodo vloženi izredni napori, da bi uspešno presegli sedanje stopnje in uveljavili spremembe v gospo darski strukturi, katera je odločilnega pomena. Znano nam je, da živimo v obdobju modernizacije, avtomatizacije in obnavlja nja naših proizvodnih sredstev tako v industriji, kakor tudi v vseh ostalih vejah gospodarstva. Zraven tega pa ne smemo prezreti možnosti, ki nam jih nudi geopolitični položaj Slovenije in kateri je nujna dosledna modernizacija in povezava z modernimi zvezami jugoslovanskega prostora in s tujino. Ta ugotovitev bo imela odločilen vpliv na kasnejši razvoj in razmah gospodarstva in njegovo preusmeritev, modernizacijo in integracijo. Zato je tudi mogoče slišati, da se mora naše gospodarstvo v tem smislu razvijati učinkoviteje, organizirati in postaviti svoje za-(Nadaljevanje na 3. strani) ZK SLOVENIJE PRED VI. KONGRESOM (Nadaljevanje z 2. strani) hteve, da bi na tej osnovi lahko naša nacionalna skupnost usmerjala tak razvoj z ustreznimi sistemskimi rešitvami, pa tudi z materialnimi posegi, za katere mora biti skupen dogovor. Po vseh teh vprašanjih je nujno, da smo realni, ker moramo izhajati iz dejanskega stanja. Tehnična raven naših sredstev za delo ni zadovoljiva, stopnja sposobnosti osnovnih sredstev zaostaja v Sloveniji za jugoslovanskim povprečjem, in sicer je: v Sloveniji 56,9, v Jugoslaviji 62,7. Poleg tega ni zadovoljiva tudi izkoriščenost, saj znaša v industriji pri nas 72,2, v jugoslovanskem povprečju pa 69,1. Ta ugotovitev kaže na eni strani na visoko iz-trošenost, na drugi strani pa še opozarja na večje zmogljivosti. Eno izmed odločilnih elementov, jc naše tržišče, katero lahko odločilno vpliva na povečanje proizvodnje, zlasti pa bo potrebno raziskati potrebe potrošnikov doma in na tujem. V tem pogledu. nam bodo nudili največ čimbolj sposobni poslovni ljudje z razvitim znanjem in iznajdljivostjo. Kot osrednje vprašanje v našem konceptu nadaljnjega razvoja Slovenije, je zaposlovanje, kjer bo treba več organizirane skrbi. Težave, ki so nastale v tem pogledu, je bilo moč ob prehodu v reformo pričakovati, vendar ne v takem obsegu kot se je to zgodilo. V perspektivi je nujno potrebno zagotoviti zaposlitev vsem, posebno še tistim, ki so pripravljeni delati, prednost pa morajo imeti strokovno usposobljeni kadri. Prav gotovo bodo možnosti zaposlovanja odvisna od splošnega napredka, za katerega pa se moramo vsi angažirati in stremeti za ciljem, da preidemo pri nas do popolne zaposlenosti. Navezati moram vprašanje na manj razvite kraje na Slovenskem. Manj razviti kraji Slovenije morajo dobiti večje možnosti v vseh pogledih. Izogniti se moramo tendenci, da se bodo sedaj vsi naši kraji enako razvijali, saj bodo še vedno imeli prednost tisti kraji, kjer so večje ekspanzije surovin itd. Zato nesorazmerij v razvoju Slovenije ne bo mogoče odpraviti, mogoče pa bo manj razvite predele na Slovenskem povezati in približati na solidnejšo raven. Vsi ti procesi, ki so šele danes v razpravi in pred potrditvijo, kažejo, da je socialistična misel in praksa stopila v novo dinamično obdobje, katero odpira velike možnosti za obogatitev socialističnega gibanja. Spričo globljega razvijanja samoupravnih odnosov, kateri zahtevajo popolno javnost političnega dela ni slučajno, da je razvoj družbeno-političnih odnosov in ekonomskih, dosegel tempo, ki je v skladu z razvijanjem integracije v jugoslovanskem obsegu. Zato bo na kongresu ZKS odločilnega in zgodovinskega pomena sprejem statuta ZKS. Omenjeni dokument bo dobil ustrezno vlogo in pomen. Z novim statutom ZKS sc bo omogočilo, da bo članstvo ZK pri uresničevanju svojih skupnih ciljev in interesov dovolj enotno in celovito organizirano. Prav tako bo statut opredelil osnovna razmerja med organizacijo in družbeno strukturo, v Podjetja, vključena v poslovno združenje GIPOSS, se že več ali manj udejstvuje jo pri delih v inozemstvu — bodisi kot man n cement za kapacitete (delovna sila), bodisi kot samostojni prevzemniki določenih del — vendar vse pod naslovom nemških podjetnikov. Nastopamo torej tudi kot subizvajalci. Tako so znani primeri podjetij Tehnika—Obnova, ki so preko Radisa prevzela večja dela v Vzhodni Nemčiji, vemo za delo in akcije Tehnike v BRD, Franciji in Belgiji, Stavbarja v BRD ter nazadnje tudi Ingrada v Avstriji in BRD, najprej preko Konstruktorja Maribor in Stavbarja Maribor, sedaj na tuHi kot prvo podjetje preko GlPOSS-a. Osvajanje inozemskega tržišča je zelo težko zlasti v dobi gospodarske stagnacije kakršna je še pred enim in dvema leti vladala v zapadni Evropi in v klirinških odnosih, kakršni so v rabi med SFRJ in vzhodno Evropo. Zlasti težko pa postane prodiranje na inozemski trg, ko se zaradi obli- kateri člani ZK delujejo s tem, da bodo omogočeni dejanski demokratični odnosi v sami organizaciji. Pri tem pa dobiva izreden poudarek ustvarjalna vloga in odgovornost vseh članov ZK. Iz vsega tega vidimo, da je organizacija ZK pred svojim VI. kongresom polnih rok dela. Priznati moramo, da se tudi v našem kolektivu ukvarjamo z najbolj perečimi vprašanji življenja in dela naših delavcev in uslužbencev. Nedvomno bo k nadaljnjemu razvoju našega podjetja na vseh področjih imel velik vpliv akcijski program dela družbeno-političnih organizacij in organov samoupravljanja. Program v tej zvezi bo v mesecu novembru sprejet, zato pozivamo vse člane kolektiva, da pripomorejo k boljšim notranjim odnosom, kateri imajo lahko velik vpliv na naše uspehe. Posebej pa se bomo morali boriti proti raznim deformacijam, katere izvirajo iz raznih lokalnih gledanj, ke dela riziko poslovanja prenaša iz posamezne osebe na delovno organizacijo, pri čemer je možnost izgube in možnost dobička vsekakor enako možna in enako ogrožena. Kadar se jugoslovanske delavce neposredno zaposli pri inozemskem podjetju, je njegov riziko edinole večji ali manjši zaslužek, odvisen od njegove storilnosti in pridnosti, izražene v številu opravljenih ur. Kadar višina tega zaslužka pade pod določeno mejo, zapusti delo in se vrne domov, češ, za ta denar se ne izplača več delati. Kadar pa podjetje ali grupacija prevzame pogodbeno obvezo za večjo skupino delavcev, ki bo delala v inozemstvu, mora jugoslovansko podjetje poleg skrbi za potne dokumente, zavarovanje, za režijo, posredovanje in obračune, skrbeti še za finančno poslovanje, plače delavcev v inozemstvu, del plače družinam odnosno delavcem v domovini in za preverjanje in dopolnitev stro- kjer velikokrat pozabimo na podjetje kot celoto. Na take pojave bomo morali bolj energično reagirati, pa čeprav pride do kakšnih kadrovskih sprememb v DE, pa tudi v samem vodstvu enote. Naš delavec mora dobiti svojo vlogo in vpliv na večje sodelovanje v neposrednem upravljanju. Premalo resno si zastavljamo vprašanje, kje so razlogi, da še mnogo ljudi dobiva osebni dohodek izpod 500 N-din na mesec. Tukaj bi se morali vprašati, kakšna je produktivnost, kaj je z organizacijo dela na takih mestih in kakšna je sploh perspektiva teh delavcev. Za vse navedene probleme bo treba večje angažiranje celotnega kolektiva, kjer mora priti do izraza delovna disciplina, štednja, skrb za standard, večja informiranost po eni strani, po drugi strani pa bo treba vzbuditi večji interes za dogajanja v kolektivu in izven. Franc Vrbnjak kovnega znanja delavcev. Ko je končan obračun stroškov in izvršena primerjava s fakturo pri podjetju, ki mu delamo usluge, šele ugotovimo, ali so se naša pričakovanja glede skladov podjetja izpolnila ali ne. Iz navedenega opisa sedanjega stanja je v celtiti razvidna vloga združenja (GIPOSS) pri uveljavljanju na inozemskem tržišču. Predvsem pa bo treba: 1. poiskati dela na gospodarskem prostoru, ki je za našo deželo in za naše ljudi najbolj zanimiv; 2. doseči glede na konjunkturo take prodajne cene naših storitev, da bo finančni in devizni učinek čim večji; 3. izbrati in angažirati strokovne kadre, ki bodo v inozemstvu spoznavali poslovno življenje, iskali najprimernejše oblike udejstvovanja in take načine dela ter poslovanja tudi uvajali; 4. organizirati izobraževanje in kadrovanje primernih skupin (Nadaljevanje na 5. strani) VLOGA GlPOSS-a PRI OSVAJANJU INOZEMSKEGA TRŽIŠČA Na betonski ploščadi 102 X 30 m jo Istočasno deponiranih ca. 21.000 komadov različnih Izdelkov, kar odgovarja prostornini ca. 84.000 komadov zidakov normalnega formata. Vsekakor spoštovanja vredna številka. DEVETMESEČNI OBRAČUN (Nadaljevanje z 2. strani) damo, da je to naloga vseh dejavnikov podjetja. Le optimalen obseg zalog bo omogočil stabilno in bolj perspektivno poslovno politiko podjetja. Poprečno obračanje materiala je znašalo v tem obdobju 68 dni (v letu 1967 79 dni). Kakor vsako leto, tako bomo tudi letos izvršili inventuro (popis) vseh materialnih vrednosti na koncu leta, tj. vseh osnovnih in obratnih sredstev, kakor tudi virov teh sredstev, vključno terjatve in obveznosti. S popisom bomo morali ugotoviti stvarno stanje vseh sredstev, še posebej pa če ni prišlo celo do prekomernih zalog, kar zopet povzroča zamrzovanje obratnih sredstev. Nekurantne zaloge morajo izkazovati le realno tržno vrednost, nikakor pa ne smemo dopustiti, da bi se te prenašale v prihodnje leto s previsoko vrednostjo in bi negativno vplivale na materialne stroške v letu 1969. Pri inventuri za leto 1968 že morajo priti do popolnega izraza nameni novega temeljnega zakona o ugotavljanju in delitvi dohodka. Finančni uspeh zaključnega računa za leto 1968 bo odvisen tudi od dosledno izvršene inventure. Čas je, da se končno z vso resnostjo in brez vsakega popuščanja lotimo vseh proizvodnih nalog, ki stojijo pred nami in ugotovimo kakšne obveznosti lahko prevzamemo za leto 1969. Pri prevzemanju novih del se bodo kljub dobri pripravi pojavljali problemi, ki bodo pogojeni s konkurenco in z vse ostrejšimi zahtevami, ki jih postavljajo tržne razmere. S. K. Zaradi tako velike proizvodnje izdelkov je potrebna tudi popolnoma nova tehnologija izdelave. Nov viličar STEINBOCK je neobhodno potreben za prevoz betona in za nakladanje betonskih izdelkov. V 15 do 20 minutah obratovanja porabi stroj 2 m3 betona. DOHODEK PO NOVEM LUDVIK ARNUŠ: VODJA ANALITSKO PLANSKE SLUŽBE V mesecu avgustu je bil sprejet nov temeljni zakon o ugotavljanju in delitvi dohodka v delovnih organizacijah, ki bo začel veljati s 1. 1. 1969. Ta zakon vnaša nekatere nove kvalitete v dohodkovni sistem. Zato čaka naše samoupravne organe v zvezi s tem vrsta nalog, ker sc pojavljajo novi odnosi med delovno organizacijo in družbeno skupnostjo. Osnovna misel novega zakona je v tem, da dohodek ni le ekonomska kategorija, ampak pomeni predvsem eno od oblik odnosov med delovnimi ljudmi in njihov interes za aktivno sodelovanje v proizvodnji, v gospodarjenju in v upravljanju. Zakon izrecno določa načelo, po katerem delovni ljudje z združenim delom in z družbenimi sredstvi pridobivajo dohodek in razpolagajo z njim kot z rezultatom svojega in družbenega dela. V svojem in skupnem interesu delijo delovni ljudje dohodek po načelu delitve po delu in po načelu solidarnosti. Ustvarjanje in delitev dohodka po načelu delitve po delu in po načelu solidarnosti sc izraža tudi v tem, da so vse oblike v katerih delovni ljudje združujejo svoje delo, svojo odgovornost in svoj interes, imenovane s skupnim imenom SAMOSTOJNE ORGANIZACIJE ZDRUŽENEGA DELA. Kakšne naj bodo te oblike, je prepuščeno delovnim organizacijam samim, to pa pomeni, da je uresničenje načel samoupravljanja od delovnega mesta do delovne organizacije in do širših gospodarskih asociacij (združenj) odvisno od gospodarske in politične zrelosti kolektiva. Gospodarski organizaciji je torej prepuščeno, da sama določi oblike in stopnjo samostojnosti posa- meznih enot. Zato bo do novega leta potrebno v podjetju menjati oziroma izpopolniti naš statut in druge samoupravne akte, poleg tega pa bomo morali izpopolniti tudi medsebojne pogodbe, ki jih imamo sklenjene z združenji, predvsem GIPOSS in Biro grad- beništva. V razmeroma kratkem času se bomo torej morali odločiti, kakšna bo naša proizvodnja, poslovna in samoupravna struktura v podjetju, kakšne in katere enote bodo živele in kakšna bo samostojnost teh enot. Z novim zakonom so uvedeni tudi kot osebna kvaliteta v našem samoupravnem sistemu SAMOUPRAVNI IN DRUŽBENI DOGOVORI. Pri sklepanju teh dogovorov bodo sodelovale gospodarske organizacije, gospodarske zbornice, zveza sindikatov in izvršni svet. Take dogovore bomo mogli sklepati na področju občine ali na področju republike. Slovensko gradbeništvo takšno obliko sicer že pozna, to je naš dosedanji dogovor o vrednotenju dela, ki pa bo moral biti bistveno izpopolnjen in razširjen na celotno področje pridobivanja in delitve dohodka, predvsem glede zagotavljanja osebne in skupne potrošnje ter zagotavljanja materialne baze naših podjetij. Z drugimi besedami — dogovor ne bo več zajemal samo višine kalku-lativnih osebnih dohodkov,- temveč bo moral zajeti vse elemente, ki jih podjetje mora zagotoviti za ustrezen življenjski in delovni standard kolektiva. Kaj vsebuje dohodek? Gledano na dosedanje predpise, po katerih je dohodek vseboval le osebne dohodke in akumulacijo, vsebuje dohodek po novem zakonu ves novoustvarjeni del celotnega dohodka. To pomeni, da je dohodek po novem skoraj enak dosedanjemu neto produktu. Iz dohodka bomo torej po novem plačevali vse zakonske in pogodbene obveznosti, npr. obresti na poslovni sklad, članarine zbornicam, prispevke komuni in podobne dajatve. S tem naj bi bile delovne organizacije bolj zainteresirane za racionalno koriščenje teh sredstev. Vse področje družbenih dejavnosti bo tesneje povezano z gospodarstvom, kolektivi pa intenzivneje zainteresirani za gospodarjenje. Ena od značilnosti novega zakona glede ugotavljanja celotnega dohodka je tudi v tem, da bo pri ugotavljanju upoštevana fakturirana realizacija in ne plačana realizacija kot do sedaj ter da prometni davek ni več sestavni del celotnega dohodka. S tem bo zagotovljena večja učinkovitost in boljša preglednost notranjega obračuna in razmejitev odgovornosti znotraj podjetja in omogočena učinkovitejša notranja delitev dohodka med enotami. S sredstvi doseženega celotnega dohodka, v katerega ne spadajo več samo pridobljena sredstva iz proizvodnje (fakturirana realizacija), temveč tudi vsa sredstva pridobljena iz združevanja in obračanja sredstev, bomo najprej pokrivali izdatke za enostavno reprodukcijo, tj. stroške za porabo materiala, transportov in tujih storitev ter stroškov za funkcionalno amortizacijo. Po pokritju teh stroškov bomo ugotovili dohodek, iz katerega bomo najprej poravnali zakonske in pogodbene obveznosti. Npr. obresti od poslovnega sklada (ki bodo leta 1970 odpravljene), obresti od kreditov, povračila za razne bančne posle, zavarovalne premije, prispevki zbornicam, prispevki združenjem in druge pogodbene obveznosti, ki izvirajo iz predpisov ali sklenjenih pogodb, ki se krijejo iz dohodka. Ko so pokrite zakonske in pogodbene obveznosti, se preostala sredstva razporedijo na dva namena, in sicer: a) na osebno in skupno potrošnjo in b) na sredstva za razširitev materialne osnove podjetja. Pri razporejanju dohodka ne bomo več imeli v vidu samo osebne dohodke, temveč celotno osebno in skupno potrošnjo; torej poleg osebnih dohodkov tudi izdatke, ki se pokrivajo iz skupne porabe ter izdatke za stanovanjsko izgradnjo. Pri razporejanju dohodka bo potrebno posvetiti posebno pozornost razširitvi materialne osnove dela (vštevši tudi rezervni sklad). Ustvariti bo potrebno lastna sredstva za hitrejšo obnovo in razširitev mehanizacije, poleg tega pa ustvariti večja lastna obratna sredstva. Kako bo to v bodoče pomembno, si lahko zamislimo že ob tem, da od lastnih obratnih sredstev oziroma od lastnih poslovnih sredstev ne bomo plačevali obresti, dočim moramo na vsa izposojena sredstva (kredite) plačevati visoke dajatve (obresti). Zato bodo tista podjetja, ki bodo imela več svojih sredstev, lahko poslovala z manjšimi stroški in imela ob enakih tržnih pogojih boljše možnosti za zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb delovnih ljudi, poleg tega pa boljše možnosti za hitrejši razvoj in jačanje svojega proizvodnega in poslovnega potenciala. Temeljni zakon o ugotavljanju in delitvi dohodka predstavlja le osnovni in okvirni predpis in trenutno manikajo še podrobnejši predpisi, ki. bi omogočili konkretnejšo obrazložitev celotnega kompleksa. Zato naj bi ta prispevek služil le kot osnovna in okvirna obrazložitev, ki že sama po sebi daje dovolj možnosti za priprave in za razprave o bodoči organizaciji in gospodarjenju, dočim bodo vse podrobnosti sporočene članom kolektiva, bodisi v našem glasilu ali pa z razgovori na proizvodnih sestankih na naših deloviščih. L. A. S KOMPASOM NA »HOLIDAV ON ICE« Kot vsako leto, bo celjska poslovalnica Kompasa tudi letos organizirala ogled slovite ameriške revije »Holiday on. Ice«, ki bo od 17. do 24. 12. 1968 v Ljubljani. Cena prevoza bo 14,00 N-din za osebo. Letošnja revija bo, po besedah predstavnika celjske poslovalnice Kompasa, mnogo kvalitetnejša, v primerjavi z lanskoletno, saj bo letos nastopala »A« skupina z najboljšimi umetniki ledene ploskve. Cene vstopnicam sc gibljejo med 18 in 30 N-din, za šolsko mladino pa velja poseben popust — enotna cena 16 N-din. Z ozirom, na to, da. so v celjski poslovalnici Kompasa že sedaj sprejeli naročil za. 2 polna avtobusa, sodijo, da bo tokrat interes v primerjavi z lanskoletnim mnogo večji, ne nazadnje tudi iz razloga, ker se bo letos število predstav skrčilo za polovico. Polletno poročilo službe varnosti pri delu V prvi polovici leta 1968 smo imeli v naši delovni organizaciji 42 poškodb pri delu, od tega 23 lažjih primerov, 8 srednje težkih primerov, 10 primerov težkih poškodb in 1 smrtni primer pri porušitvi žerjava v Trbovljah. Od tega je bilo 8 prometnih poškodb, 5 na poti na delo, 2 na poti z dela in 1 med službo. L SR Zaradi nezgod pri delu je bilo izgubljenih 3.224 delovni ur ali 403 delovni dnevi, zaradi obolenj pa 87.102 uri ali 10.888 delovnih dni. Posamezne organizacijske enote so imele naslednje število poškodb pri delu: Od tega T SM P Skupaj Celje 2 štore 2 Montaža — Medlog — CO 3 ZD 1 Ljubljana 4 Trbovlje 8 Slov. Konjice — Žalec 3 Uprava — Skupaj: 23 Nezgode pri delu po mesecih: januar 9 februar 2 marec 6 april 9 maj 8 junij 8 Nezgode pri delu po dnevih v tednu: ponedeljek 8 torek 8 sreda 7 četrtek 11 petek 6 sobota 2 Nezgode pri delu po delovnih urah: 1. ura 3 2. ura 6 3. ura 3 4. ura 2 8 10 1 8 42 5. ura 5 6. ura 4 7. ura 6 8. ura 5 9. ura — 10. ura 1 Glavni vzroki poškodb: 1. Nepravilno vzdrževanje strojev 1 2. Nepravilno zgrajena, oprem- ljena ali vzdrževana delovna mesta 11 3. Nesmotrno in nepazljivo delo 11 4. Slaba organizacija dela 2 5. Ker delavec ni imel primernih poklicnih izkušenj 2 6. Nedisciplina in pretepi 2 7. Neuporaba osnovnih zaščitnih sredstev 3 Kakor je razvidno iz gornjega, so glavni vzoki poškodb pri delu enaki kot za prejšnje obdobje, za- Pri svojem obhodu je naletel varnostni tehnik tudi na nepravilno postavljen zaščitni oder. Kdo bo nosil odgovornost, če sc bo zaradi tega zgodila nesreča!' Ali je res treba ustvarjati dobiček tudi na račun varnosti!' Ali pa je to samo malomarnost gradbišča? to se mora varstvo pri delu še bolj dosledno izvajati v proizvod; nem procesu. Najbolj pogosti vzroki nezgod pri delu so: — neurejeno, nepravilno zgrajeno, opremljeno ali vzdrževano delovno mesto; — nepazljivo delo; — nekoriščenje osebnih varovalnih sredstev in prometne nezgode na poti na ali z dela. Za odstranitev teh najbolj pogostih vzrokov nezgod se mora na gradbiščih dosledno izvajati tehnično varstvo. Urediti je treba deponijo materialov tako, da bo njihov odvzem praktičen in varen. Odvečni material in odpadni les je treba sproti odstranjevati. Na delovnih mestih na višinah je treba nameščati varnostne ograje in pravilne pode, zavarovati odprtine in izkope. Vse stroje morajo montirati in upravljati le strokovnjaki, kakor tudi električne priključke in napeljave. Zaradi nekoriščenja osebnih varovalnih sredstev, ki je v podjetju. precej razširjeno, so se pripetile tri nezgode. Porast prometnih nezgod na poti na delo ali z dela je vsekakor odraz povečanja prometa. Na 3. rednem zasedanju je delavski svet obravnaval polletno poročilo komisije DS za varstvo pri delu in tekočo problematiko varstva pri delu v podjetju. Razpravljal je o ureditvi krožnih žag, cevnih odrov, predvsem pa o dnevnih prostorih na gradbiščih. Sklenil je, da se mora izdelati, oziroma nabaviti ustrezno število montažnih objektov, ki bodo služili za dnevne prostore na gradbiščih, saj prenekatero gradbišče nima urejenih garderob in sanitarnih prostorov. Delavski svet je vsestransko podprl predloge komisije in prizadevanje službe varstva pri delu za čim varnejše delo v naši organizaciji. Hubert Golner VLOGA GlPOSS-a (Nadaljevanje s 3. strani) strokovnih delavcev kot priprava za prevzem del v inozemstvu; 5. spoznati in posredovati gradbeno tehnologijo na inozemskem trgu članom združenja, da bi se s podobnim ali enakim delom doma, že prijavili na delo v inozemstvu; 6. ko bodo nastopile ugodne razmere za samostojen nastop, pa organizirati v inozemstvu udeležbo na licitacijah ali pa na drug način prevzemati celokupna dela z vsemi fazami (ne samo prevzem živega dela). Iz opisanega vidimo, da moramo v združenju GIPOSS najprej opraviti razvojna in uvajalna dela, da se moramo udejstovanju na inozemskem trgu šele priučiti. Zato je potrebno, da vsi člani GIPOSS preko tozadevne komisije posredujejo združenju svoje izkušnje, mu svetujejo, z eno besedo — oblikujejo delovne metode. Potrebno bo tudi, da vse do sedaj ločene akcije združimo pod okrilje GIPOSS, da pri tem ne pretrgamo koristnih povezav z drugimi poslovnimi formacijami. Za to delo bodo potrebne še velike žrtve in mnogo poslovnega Vital Mlejnik, dipl. gr. ing. Z novo trgovino v centru Laškega ie trgovsko podjetje Merx zopet razširilo svojo dejavnost, prebivalci tega prijetnega mesteca pa so dobili prepotrebno sodobno trgovino. Objekt skupno z ureditvijo okolice smo predali investitorju v letošnjem letu. Občni zbori sindikalnih podružnic in organizacij Za uspešno predlagamo v sindikalno delo razpravo članom naše sindikalne organizacije naslednjo organizacijsko shemo krat letno. Med konferencama bi organiziral delo izvršni odbor, v katerem bi bilo 15 članov + 3-članski nadzorni odbor. Odbori sindikalnih pododborov (do sedaj podružnice) naj bi štele od 5 do 7 članov, predsednik naj bo član izvršnega odbora, sindikalni pododbori naj bi bili v naslednjih delovnih enotah: 1. Celje 2. štore 3. Slov. Konjice 4. Ljubljana — Trbovlje 5. Centralni obrati 6. Medlog 7. Zaključna dela 8. Gomilsko 9. Skupne službe Gradbišče Žalec naj se odloči, ali bo imelo svoj sindikalni pododbor, ali pa skupno s Celjem, kjer je večina zaposlenih. Pododbori naj bi se formirali tam, kjer bi za to bila potreba z otvoritvijo novih gradbišč. O tem odloča gradbišče samo. Izvršni odbor naj bi po potrebi imenoval občasne komisije za posamezna vprašanja. Konference v sindikalnih podružnicah končajmo do 29. novembra, konferenca sindikalne organizacije »Ingrad« naj bo v sredini decembra. Prosimo člane sindikata, da s svojimi konstruktivnimi predlogi prispevajo svoj delež za uspešnejše delo sindikalne organizacije. Od izbire kandidatov za izvršne odbore bo odvisno bodoče delovanje sindikalne organizacije, reševanje problemov in uresničevanje kongresnih resolucij ter programa sindikalne organizacije. Zato je potrebno, da se predlaga člane v sindikalna vodstva, ki s svojim znanjem, ugledom in aktivnim delom prednjačijo v našem kolektivu. Predlagane in izvoljene člane pa prosimo, da zavestno sprejmejo zaupano jim nalogo in jo v svoji mandatni dobi tudi častno izpolnijo. Štefan Klenovšek Smo neposredno pred občnimi zbori naših sindikalnih podružnic, na katerih bomo analizirali naše dosedanje delo in sprejeli nove naloge v programu dela sindikalne organizacije. Razprave občnih zborov naj izhajajo iz programov dela, resolucij, VI. kongresa ZK Jugoslavije, stališč IK CK ZK Jugoslavije ter plenumov republiškega odbora sindikata gradbeništva. Vsekakor bo potrebno spregovoriti in zavzeti stališča do naslednjih vprašanj: — Gospodarska vprašanja EE in podjetja kot celote. — Način nagrajevanja po delu, tj. pravilnika o delitvi osebnih dohodkov, terenski dodatek, organizacija proizvodnje itd. — Medsebojni odnosi, izboljšave delovnih in življenjskih pogojev zaposlenih — prehrana, stanovanjska vprašanja, varstvo pri delu. — Delo centralnih samoupravnih organov in svetov EE. — Rekreacija in oddih naših članov, sprememba pravilnika o regresih, kulturna dejavnost, šport itd. — Obveščanje naših članov o stanju v podjetju, spremembi pravilnikov in ostalega družbeno političnega življenja mora biti bolj stalno in neposredno, preko proizvodnih sestankov, ki naj bi bili redni. Preko našega glasila, ki naj redno izhaja in poroča o delu in življenju naših članov, o ukrepih za izboljšanje proizvodnje, samoupravnih organov, družbeno političnih organizacij in strokovnih služb. Pojasnila: Kot najvišji sindikalni organ v podjetju naj bi bila konferenca, v katero bi volili na 25 članov enega delegata, ki bi se sestajala po potrebi vsaj dva- Pooblastila! Nova pooblastila za Izdelovanje investicijsko tehnične dokumentacije ali. za vodenje pri graditvi investicijskih objektov so prejeli: čonč Anica, dipl. gradb. tehnik Črepinšek Elza, dipl. ing. arcli. Hladnik Silvo, dipl. gradb. tehnik Krajnc Alojz, dipl. gradb. tehnik Okrogar Bojan, dipl. gradb. ing. Pelko Jernej, dipl. ing. arh. Po dveh letih premora so bili spomladi letos prvi strokovni izpiti v organizaciji Gospodarske zbornice SRS. Iz: našega podjetja so navedeni inženirji in tehniki uspešno opravili strokovne izpite. Zato jim jc podjetje izdalo ustrezna pooblastila. Tudi ostale inženirje in tehnike, ki so že pridobili pogoje, vabimo, da sc prijavijo za strokovni izpit, ker bodo sicer po pravilniku OD prejeli 10 % manjše dohodke. Čeprav mnogi zagotavljajo, da gradbena podjetja nočejo slišati besedo skupnega sodelovanja, je objekt Tkanina-galanterija na strugi stare Voglajne dokazal nasprotno. Gradbena podjetja Gradis, Obnova in Ingrad so z združenimi silami zgradili objekt v zadovoljstvo investitorja in sodelujočih podjetij. MATERIAL JE TUDI »DINAR«! Vsi vemo, da predstavlja material na zalogi, ki čaka na vgraditev, odnosno za izdelavo gotovih proizvodov, veliko denarno vrednost, ki veže obratna sredstva. Žal se pa tega vse premalo zavedamo. Naročanje prevelikih količin, nepravilnih materialov in spreminjanje vrste že naročenih materialov, je pri nas vsakdanja praksa. Tako je po vseh skladiščih razni odvečni material, ki ča- ka tudi po več let na uporabo. Največkrat pa se mora cena takega materiala znižati v našo izgubo, da se ga lahko odproda. Kako sc temu izogniti? Odgovorni za naročanje materialov bi morali pred naročitvijo dobro preštudirati načrte, že izdelane izvlečke potrebnega materiala, poleg tega pa se prej prepričati, če se potrebni material dobi na tržišču brez predhodnega naročila. Tako bi gradbišča pravočasno dobila potrebni material in po skladiščih ne bi imeli tako imenovan nekurantni material. Vrednost takega materiala sili v poprečju vedno v težke milijone. In kakšen odnos imamo do materiala? Bodisi pri manipulaciji z lesom ali z drugim gradbenim in instalacijskim materialom, zasledimo pogosto nerazumljivo početje z njim. Zelo malo gradbišč je, kjer je les zložen po vrstah in dolžinah ter očiščen. Zaradi neurejenosti lesa se uporablja in žaga vedno nov les. Nerazumljivo je tudi, da ni nikjer zaslediti pri obračunu učinka delavcem, ki razopažujejo, odbitka za neočiščen in nezložen les, kar je v normah zajeto. Manipulacija s cementom je v nekaterih skladiščih nemogoča. Dogaja se, da so večje količine razsute po tleh, a to nikogar ne moti (glej sliko!). Prav tako je z drugimi materiali, skratka v materialu ne vidimo »dinarja«. Navedenih nepravilnosti ne moremo posploševati, a ker je to le pogost pojav, je nujno, da odgovorni — skladiščniki, tehnični operativni kader in sleherni delavec, spremenijo odnos do materiala ter pričnejo res gospodariti z njim pravilno, smotrno, kar bo vsenakov izboljšalo uspeh podjetja. August Markovšek Klasičen primer kako se ne sme vskladiščiti material, nam kaže ta slika. Razmetane in raztrgane vreče cementa v proizvodni hali v Medlogu, se smejijo v brk vsem prizadevanjem, da bi se napravil red vskla- diščenja tistega materiala, kjer je to mogoče. Program izobraževanja v letu 1969 Kadrovska komisija jo v oktobru obravnavala okvirni program izobraževanja za leto 1969 ter zaradi nujnih potreb po Izobraževanju potrdila program seminarjev in tečajev. V izobraževalni sezoni za leto 1969 bodo naslednji seminarji in tečaH: 1. Tečaj za priučitev tesarjev — opažerjev, 30 oseb, sodeluje Zavod za zaposlovanje Celje 2. Tečaj za priučitev tesarjev — opažerjev, 30 oseb, sodeluje Zavod za zaposlovanje Pmjavor 3. Tečaj za priučitev železokrivcev, 25 oseb, sodeluje Zavod za zaposlovanje Dobo j 4. Tečaji za strokovno izpopolnitev tesarjev zaposlenih pri podjetju (iz analize 1968), 25 oseb 5. Tečaji za priučitev zidarjev za opažerstvo (iz analize 1968). 25 oseb 6. Tečaj za strokovno usposobitev strojnikov težko mehanizacije pri Zveznem instruktorskem centru v Ljubljani, 6 oseb 7. Tečaj za strokovno izpopolnitev strojnikov lahko mehanizacije, 20 oseb + signalisti 8. Tečaj za strokovno izpopolnitev kleparjev, 14 oseb 9. Tečaj za priučitev slikarjev za plastične omete in polaganje tapet, 8 oseb 10. Tečaj za delovodjo in mojstre. 2 dni. obravnava poslovnika in HTV 11. Tečaj za inženirje in. tehnike, 2 dni, obravnava poslovnika in HTV 12. Tečaj za nemščino (za delavce, ki bodo poslani na delo v ZR Nemčijo). Tečaj organizira Delavska univerza Celje 13. Tečaj o pogojih za delo v inozemstvu (za vse, ki bodo poslani na delo v ZR Nemčijo ali Avstrijo) 14. Seminar za novoizvoljene člane UO, DS in SEE ter funkcionarje političnih organizacij 15. Seminar za pripravnike (po programu) 16. Uvajalni seminarji za vse novosprejete delavce 17. Krajši seminarji n področja varstva pri delu po gradbiščih 18. Seminar za mrežni plan 19. Seminarji za strokovne izpite 22. Seminar za uporabo orodja za odstranjevanje žičnikov 21. Tečaj za signallste Priučevanje delavcev za gradbeno poklice ima namen pokrivati potrebe gradbišč v Inozemstvu, po potrebi pa tudi na domačem tržišču. ALPE—ADRIA Turistična organizacija za rekreacijo, izletništvo in letovanje delavcev Dovolite, da. sc vam ob zaključku našega sodelovanja v letošnji poletni sezoni zahvalimo. Naš cilj je, da se vse napake, ki so se dogodile letos, v naprej odpravijo. Zato vas prosimo, da nam posredujete vse morebitne pripombe, za kar vam bomo zelo hvaležni. Upamo, da bomo sodelovali tudi v zimski sezoni, kakor tuui v prihodnji poletni. Skrbeli bomo, da bodo naše usluge čim boljše in vaš obisk nam bo za to najboljše potrdilo. Jeseni in. pozimi lahko obiščete naša letovišča v Kranjski gori, kjer imamo dva objekta, v Planici in v Soči. Za vse tiste, ki si želijo mirnega počitka, bodo ti kraji najbolj ustrezali. Tisti pa, ki želijo ali pa jim je potreben morski zrak, naj obiščejo naš penzion v Portorožu. Še enkrat sc vam za sodelovanje najlepše zahvaljujemo in v upanju, da sc bo le-to še poglobilo, vam želimo veliko uspeha in vas tovariško pozdravljamo! Vodja recepcije Metka Benčič KOMPASOVA SILVESTROVANJA J V celjski poslovalnici Kompasa so sc za letošnje slive- J strovanjc že dobro pripravili. Na programu imajo kar štiri silvestrovanja, in sicer: v hotelu »Turist« v Mozirju, na Du- f naju, ob Gardskem jezeru in v Poreču. Vsa ta silvestrovanja j* bodo trajala 3 dni. Silvestrovanje v Mozirju bo stalo 21.500 J) starih din, na Dunaju 55.000, ob Gardskem jezeru 44.000, v 4 Poreču pa 26.000 S-din. V ceno je vračunan prevoz, vse go- 4 stinske usluge in seveda tudi primeren novoletni spored. <> Izvedeli smo, da je največ interesa za silvestrovanje v Mo- 4 zirjv. in ob Gardskem jezeru. V celjski poslovalnici unaio, 4 da bodo do Novega leta zbrali toliko prijav, da bo iz Celja 4 peljal po en avtobus v Mozirje, ob Gardske jezero, na Dunaj 4 in v Poreč. 4 Priporočila občinske skupščine Zakl jučki in priporočila, ki jih je predlagal zbor delovne skupnosti pri občinski skupščini na svoji seji, dne 20. 9. 1968, ko je obravnaval in razpravljal o analizi gi- stev za osebno in splošno potrošnjo, ki sta v nasprotju s preteklimi obdobji naraščali bolj usklajeno s splošno gospodarsko rastjo: 1. Prepočasno preusmerjanje proizvodnje glede na sortiment, kvaliteto in cene je povzročalo nadaljnje težavo pri prodaji in vplivalo na povečanje zalog, kar Betonski robniki dimenzije 30/15/100 so iz dvoplastnega betona in odgovarjajo zahtevam modernih cest. Enodnevna proizvodnja betonske opeke je z novim strojem tako velika, da lahko zgradimo z njo nai-manj dve celi enodružinski hiši. Betonska oneka le za sedaj iz enozrnatega betona, preizkušamo pa tudi z drugimi materiali, ki bi še zboljšali toplotne in zvečne kvalitete izdelkov. banja gospodarstva v prvem polletju 1968 in katere je sprejela skupščina občine Celje na svoji skupni seji dne 29. 10. 1968. Osnovne ugotovitve gospodarskih gibanj v letu 1968 kažejo zopet na rahlo oživljanje gospodarstva. Ob povečani proizvodnji in prodaji, precejšnji stabilizaciji cen, pri večji aktivnosti delovnih organizacij pri prilagajanju proizvodnje potrebam na trgu in zniževanju nekaterih stroškov v proizvodnji, so bili tudi rezultati poslovanja v občini sorazmerno ugodnejši kot v letu 1967. Tako beležimo v letošnjem I. polletju precejšnjo rast finančne realizacije, saj je fakturirana realizacija v občini višja za 12,8 %, celotni dohodek se je povečal za 8 %, neto produkt pa za 6,8 %, kar je mnogo ugodnejše kot v tem času lani. Pozitivno ocenjujemo tudi porast industrijske proizvodnje, ki je lani stagnirala, letošnje povečanje ob polletju za 4,8 % pa se približuje predvideni stopnji za leto 1968. Manjše povečanje beležimo letos v izvozu, vendar pa kot pozitivno ocenjujemo dejstvo, da je regionalna usmeritev izvoza čedalje bolj usmerjena na konvertibilno področje, kamor so ob polletju podjetja izvozila 81,5% celotne vrednosti izvoza. Večja stabilizacija cen, upoštevanje načel nagrajevanja v skladu s produktivnostjo in doseženimi rezultati ter omejevanje nekaterih stroškov, je pozitivno vplivalo na dinamiko gospodarskih tokov, zlasti pa na porabo sred- Kljub takim pozitivnim premikom pa ne moremo mimo nekaterih težav, ki še vedno spremljajo gospodarska gibanja, tako v naši občini kot tudi v širšem jugoslovanskem merilu: se je odrazilo na večanju nelikvidnosti gospodarstva ter je zadrževalo naraščanje proizvodnje. Podatki izkazujejo naraščanje zalog gotovih izdelkov, predvsem velja to za industrijo in obrt. Za- loge gotovih izdelkov v industriji so že lani močno porastle, saj so bile ob koncu junija 1967 večje za 52 %, tendenco naraščanja pa imajo tudi v letošnjem letu, saj so ob koncu junija letos večje še za nadaljnjih 17 %. Če pa upoštevamo zaloge gotovih izdelkov v industriji ob koncu lanskega leta in jih primerjamo z junijem letos, pa so se povečale za nadaljnjih 27%. Večje zaloge kot lani ima 12 industrijskih podjetij in le v sedmih podjetjih so zaloge nižje. Močno so se povečali problemi plasmaja, ker je domače tržišče zasičeno zaradi omejene kupne moči in uvoza, po drugi strani pa zavirajo rast proizvodnje nekatere slabosti, kot so: prepočasno uvajanje novih bolj atraktivnih proizvodov in kvalitetnih izdelkov, previsoki proizvodni stroški, nezadostno proučevanje tržišča. Zaradi navedenih problemov so zaloge izgotovljenih izdelkov v industriji in obrti že lani močno porastle. tendenco še nadaljnjega naraščanja pa imajo tudi še letos. Zato morajo gospodarske organizacije posvečati večjo pozornost potrebam in željam domačega trga in hkrati seveda tudi nenehno povečevati izvoz, če bodo hotele uspešneje plasirati svojo proizvodnjo. 2. Problem gospodarskega razvoja, zlasti upadanje stopnje rasti industrijske proizvodnje ter njen neposredni vpliv na rentabilnost in ekonomičnost v nekaterih industrijskih panogah kot so: črna in barvasta metalurgija, kovinska in delno lesna industrija, dobivajo letos veliko ostrejšo obliko. Da bi bili ustvarjeni čim-boljši pogoji za hitrejšo in ekono-mičnejšo rast proizvodnje, je treba doseči pospešeno zmanjšanje medsebojnih dolgov in terjatev, postopno normalizacijo in boljšo (Nadaljevanje na 9. strani) Zopet se je ponovila stara praksa: precenjevanje samega sebe. Ob začetku del je bilo »vsem jasno«, da bo objekt do roka gotov. Sedaj pa že zopet hodimo okoli investitorja z vsemi mogočimi izgovori. Ali se ne bi lahko že naučili pravila iz športa: »Kdor na kratke proge zamudi na startu, zamudi tudi na cilju!« (Nadaljevanje z 8. strani) strukturo zalog ter odpravo glavnih žarišč gospodarske nelikvidnosti. 3. Likvidnost gospodarstva se v letošnjem letu ni izboljšala. Povečanje medsebojnega zadolževanja se je nadaljevalo tudi v prvih šestih mesecih letos, kar se kaže v manjšem porastu plačane realizacije. Kljub klirinškemu načinu poravnave dolgov in terjatev, se je poslabšala likvidnost gospodarstva, povečani krediti za o-bratna sredstva še vedno ne zadostujejo in tudi ne izboljšujejo dovolj finančne situacije, saj so predvsem kratkoročni in z visokimi obrestnimi merami. Tudi za letošnje leto je značilno, da ostajajo gospodarske organizacije na področju naše občine še vedno kreditorji svojih odjemalcev; terjatve od kupcev so bile ob koncu junija letos za 113.521 tisoč din (preko 11 milijard starih dinarjev) večje kot obveznosti do dobaviteljev. Zato naj gospodarske organizacije izvajajo doslednejšo politiko pri izterjavi terjatev od kupcev, saj bi s hitrejšo izterjavo pripomogle k izboljšanju likvidnosti gospodarstva, obenem pa je to trenutno edini način kako priti do večjih sredstev. 4. Čeprav moramo iskati vzroke za težave ter možnosti za njihovo reševanje v samih delovnih organizacijah, pa je treba ugotoviti, da tudi nekatere sistemske rešitve ter reševanje tekočih problemov gospodarske politike niso vedno podpirali naporov delovnih organizacij za doseganje boljših uspehov. Prav tako se tudi udeležba gospodarskih organizacij v neto produktu še naprej zmanjšuje. Pristojni zvezni organi namreč niso podvzemali pravočasno ukrepov, s katerimi bi odpravljali nastale probleme. 5. Glede na zastarelost osnovnih sredstev in tehnologije, bi morale delovne organizacije v sodelovanju s kreditno banko pod-vzeti ukrepe za hitrejše izvajanje modernizacije, predvsem predelovalno industrije, kjer do sedaj niso bili doseženi zadovoljivi uspehi. 6. Zmanjšanje akumulacije in sprememba njene strukture v obliki naraščanja zalog, sta zmanjšala investicijsko potrošnjo, predvsem v sektorju modernizacije in rekonstrukcije gospodarstva. To pa se je direktno pokazalo pri obsegu in strukturi proizvodov v nekaterih gospodarskih organizacijah in pri dinamiki njihove proizvodnje. Očitno pa je, da brez večiih vlaganj v modernizacijo proizvodnje tudi ne bodo možni večji uspešnejši prodori posameznih delovnih organizacij na domačem in tujem trgu. Doslej je modernizacijo zavirala tudi politika v porabi razpoložljivih sredstev v delovnih rn-mniza^i-jah, ki so ta svoja sredstva v veliki meri namenjale za pokrivanje zalog. 7. Uspešnejše izvajanje programa modernizacije kot osnove za hitrejše naraščanje produktivnosti dela in vključevanje v mednarodno delitev dela, zahteva bolj učinkovito pristopanje k integraciji in poslovnem sodelovanju delovnih organizacij. Zaradi večjega medsebojnega sodelovanja in povezovanja gospodarstva v naši občini, je občinska skupščina na- ročila pri Zavodu za napredek gospodarstva kompleksno študijo možnosti kooperacije in integracije med posameznimi gospodarskimi dejavnostmi in znotraj njih med posameznimi organizacijami na našem področju. Ugotavljamo, da je bilo doslej integracijskih procesov pri nas izredno malo, kar velja predvsem za področje obrti in gostinstva. Do uresničitve teh procesov večinoma ne pride zaradi ozkega in subjektivnega gledanja posameznikov, predvsem vodilnih u-službencev v gospodarskih organizacijah. Zaradi istega vzroka tudi ni prišlo do fizične integracije med Celjsko opekarno in opekarno Ljubečna, kljub temu, da obstajajo vsi ekonomski faktorji za tako združitev. Zbor delovne skupnosti pri občinski skupščini, je na svoji seji dne 20. 9. 1968 zavzel stališče, da je treba integracijo izvesti, če za to obstajajo ekonomske potrebe in če vse ekonomsko-finančne analize kažejo na boljše poslovanje združenega podjetja, pa četudi taki združitvi nasprotujejo nekatere osebe, ker se boje za svoja delovna mesta. 8. Na področju menjave s tujino, si je treba prizadevati, da se odstranijo ovire, ki so napoti našemu izvozu, da bi na ta način pospešili in povečali izvoz, ki je v skupnem interesu ter s tem vplivali na gospodarsko aktivnost. 9. Delovne organizacije morajo pri delitvi dohodka povezovati uresničevanje načela delitve po uspehih dela s politiko takih razmerij med akumulacijo in osebnimi dohodki, ki bo hkrati ustrezala tudi razvojnim potrebam. 10. V zadnjem času se vršijo razprave o problemih bazične industrije v naši občini, predvsem za nadaljnji razvoj Cinkarne. V dosedanjem razvoju je bazična industrija (Cinkarna, Železarna) predstavljala in predstavlja še danes osnovno komponento v celotni dinamiki industrijske proizvodnje na področju naše občine. Zato tudi ne more biti vseeno, kako se naj razvija ta panoga v prihodnosti. Glede na stališča, ki so se doslej izoblikovala, pa je potrebno se opredeliti glede razvojnega programa Cinkarne. Zato se predlaga sestanek med Društvom ekonomistov, Društvom inženirjev in tehnikov iz Celja in Inštitutom za ekonomska raziskovanja kot nosilcem izdelave koncepta dolgoročnega družbenoekonomskega razvoja Slovenije, na katerem bi se dogovorili glede izhodiščnih stališč bodočega razvoja Cinkarne. 11. Spričo težavnega položaja črne metalurgije, je Železarna Štore, skupno z obema ostalima železarnama v Sloveniji, s posebno vlogo, naslovljeno ha republiško skupščino, dala le-tej predlog za rešitev sedanjega položaja. Skupščina občine Celje ta pred- log v celoti podpira, ker smatra, da podjetja sama v trenutni situaciji niso v stanju, kljub notranjim sanacijskim ukrepom, rešiti problematike črne metalurgije. 12. Gospodarske organizacije morajo posvetiti več pozornosti raziskavi novo nastale gospodarske situacije in se ji bolj prožno prilagajati, posebno tam, kjer sedanji razvojni programi niso več aktualni. Pri tem imajo gospodarske organizacije, v kolikor same ne razpolagajo z ustreznim strokovinm kadrom, vso možnost poslužiti se znanstveno-razisko-valnih institucij. Še večjo skrb pa je treba posvetiti kadrovski politiki v podjetjih samih in zaostriti vprašanje odgovornosti vodilnih in stro- kovnih delavcev in to tudi v samoupravnih aktih konkretizirati. 13. Stanovanjska izgradnja zaostaja, ker podjetja zanjo namenjajo vedno manj sredstev. Za pospešitev stanovanje izgradnje in njeno bolj smotrno usmeritev, bi bilo nujno potrebno, da delovne organizacije poleg sredstev, ki so jih dolžne izločiti v te namene, prispevajo tudi iz sredstev svojih skladov, s čimer bi prišlo do večje aktivnosti v gradbeni in drugih dejavnostih. 14. Trgovina še vedno razpolaga z majhnimi obratnimi sredstvi, zato ni sposobna prevzeti zalogo iz proizvodnje. Iz tega sledi, da mora trgovina stremeti za tem, da čimbolj poveča lastna sredstva, da s tem razbremeni sredstva industrije, ki jih ta nujno potrebuje za modernizacijo svoje proizvodnje. 15. Možnosti zaposlovanja so danes manjše, kar povzroča številne nove probleme tako social-no-politične in ekonomske. Zato je treba v politiki zaposlovanja dosledno izvajati že sprejete ukrepe, ki neposredno odpirajo možnosti zaposlovanja (omejitev zaposlovanja upokojencev, uvajanje pripravništva, spreminjanje kvalifikacijske strukture), predvsem pa je osnova za doseganje večje zaposlenosti v oživljanju gospodarske rasti in v večji akumulaciji za razširijeno reprodukcijo. Hitrejši razvoj proizvodnje bo omogočal tudi nekoliko večje možnosti zaposlovanja. Apeliramo, da organi samoupravljanja in družbenopolitične organizacije v delovnih organizacijah ob priliki analiziranja gospodarskega položaja lastnega podjetja razpravljajo tudi o problemih, ki jih nakazujejo ugotovitve in priporočila občinske skupščine. Tudi na Otoku III bodo kmalu dokončana vsa uredi.vena dela. In ko bo zelena trava z drevjem še bolj poudarila tlakovane poti in asfaltna igrišča, se bo zopet povečala površina urejene stanovanjske soseske. NO VE MOŽNOSTI AKUSTIČNE IZOLACIJE OBJEKTO V Vzporedno z razvojem tehnike, ki omogoča človeku lepše (lagod-nejše) življenje, prinaša s seboj tudi pomanjkljivosti, ki jih ne smemo prezreti. Poleg onesnaženja ozračja in rek s povečano industrializacijo, je predvsem škodljiv naraščajoči hrup v najrazličnejših oblikah. Strokovnjaki na ZIMSKI ODDIH člane kolektiva obveščamo, da bo tudi v tej zimski sezoni na razpolago hišica na Rjavi Skali pod Voglom za zimsko letovanje. Ekonomska cena dnevnega penziona bo 30 din. Vabimo člane kolektiva, da izkoristijo to izredno ugodnost in obiščejo prelepa smučišča na Voglu. 5£5£S5S®S!S!£5£>SSS!S5£5S'SS5S!£š£S5Sv£? Naš »Janko« odlikovan za 100.000 prevoženih kilometrov Firma Daimler-Benz je odlikovala našega šoferja tov. Janka Žilnika za 100.000 prevoženih km z vozilom Mercedez-Benz. Ob tej priložnosti je tov. Žilnik prejel zlato značko in diplomo, v kateri mu. firma Daimler-Benz, delniška družba, čestita k 100.000 prevoženemu. kilometru, in želi še vnaprej mnogo sreče in uspeha. Podjetje jc za ta uspeh prejelo plaketo in diplomo za vozilo. K čestitkam firme Daimler-Benz sc pridružuje tudi uredništvo. področju medicine so ugotovili niz motenj v človeškem organizmu, ki jih povzroča hrup — kot so: zvišan krvni pritisk, bolezni slušnih organov in neuroza. Zato je velikega pomena, da temu vprašanju posvetimo več pozornosti in to že od koncepta urbanizacije naselij, preko javnih zgradb do stanovanjskih objektov. Omejila se bom na ukrepe, ki so možni na področju zračne izolacije javnih in stanovanjskih objektov. Že pri projektiranju si mora arhitekt postaviti vprašanje, do katere mere je zvočna izolacija v določenem objektu, glede na značaj in okolje, potrebna in ekono- mična. Tu gre za reševanje dveh problemov in sicer za dušitev zraka in za vpijanje zraka. Dušitev zraka je zaščita pred vdorom hrupa od zunaj, na primer hrup s ceste ali zvoki z zgoraj ležečih in sosednjih prostorov; vpijanje zraka pa ublaži hrup v samem prostoru. Zato pride slednji v poštev zlasti v industriji, velikih uradih in skratka v vseh javnih objektih, kjer lahko pričakujemo večji hrup. V večstanovanjskih objektih je zlasti pereč hrup hoje, ki se prenaša preko stropne konstrukcije ter hrup iz sosednih stanovanj. V naših stanovanjskih objektih preprečujemo prenos zvoka stropne konstrukcije s plavajočimi estri-hi. Meritve so pokazale s takimi izvedbami zelo ugodne rezultate v primerih, kjer jc bil plavajoči estrih izdelan tako, da ni imei ni-kakega stika s stropno konstrukcijo in stenami. Materiali, ki pridejo v poštev za plavajoče estrihe so predvsem razne volne (žlindrina, mineralne. steklene), izdelane v raznih oblikah in po možnosti kaširane s strešno lepenko ali impregnirani papirji ali penaste plastične mase (zlasti profilirane). Za ostale dušitve zvokov izven prostora uporabljamo predvsem, dušilne konstrukcije ali obloge, montažne dušilne predelne stene, dušilna vrata in okna ter akustične obloge instalacijskih vodov. Pri uporabi teh rešitev akustične izolacije se lahko vzporedno rešujejo tudi številni problemi toplotne izolacije. Kot drugi problem zvočne izolacije je vpijanje zvoka, ki nastaja v samem prostoru, kar je predvsem primer v javnih objektih. Rešitve so v mehkih ali perfori-ranih oblogah, ki vpijajo zvok (kot npr. mehki fiici iz mineral- nih ali steklenih vlaken ali perfo-riranih obložnih plošč). Predpisi zahtevajo za akustično izolacijo pri enoslojnih zidovih prostorninsko težo 400 kg/m'2, to pa se lahko doseže le z minimalno debelino 24 cm, kar često privede do neekonomičnih rešitev. Enak učinek lahko dosežemo z dvoslojnimi zidovi z znatno manjšimi težami in debelinami. Možne so tri različne izvedbe takih sten in sicer: stene z mehkimi oblogami, dvoslojni lahki zidovi ter dvoslojni težki zidovi z vmesno zračno blazino. Podobno kot za stene, obstojajo učinkovite in ekonomične rešitve zvočne izolacije tudi za s trapove in sicer kot obloge, ki vpijajo zvok, ki nastaja v samem prostoru. Specialne akustične obloge izdelujejo iz mineralne volne, ki imajo že vidno površino ali iz perforiranih plošč z vložki iz mineralne volne. Montirajo se lahko direktno na stropno konstrukcijo ali kot viseči stropovi. Prednost slednje izvedbe je še zlasti v tem, da se lahko skrijejo vse instalacije in klima naprave. Problem pri akustični izolaciji prostorov so zlasti okna in vrata, kjer prodira v prostor največ hrupa od zunaj. V kolikor tudi tu niso izvedeni ukrepi akustične izolacije, so lahko vsa ostala prizadevanja akustične izolacije neučinkovita. Večletne študije so omogočile proizvajalcem oken in vrat, ponuditi na tržišče specialne izvedbe oken s posebnimi dvojnimi zasteklitvami, ki dušijo zvok. Vzporedno s tem je rešen tudi problem prezračevanja prostorov, ki bi bil v nasprotnem primeru le delno odpravljen problem. Okna so zato tesno zaprta, sveži zrak pa doteka pod oknom skozi ka-(Nadal jevanje na 11. strani) Letos je bila zgrajena nova bencinska črpalka na Ljubljanski cesti. Čeprav smo rok izgradnje podaljšali sporazumno z investitorjem, smo ga zadovoljili in nam je zaupal tudi gradnjo črpalke na Mariborski cesti. Objekt je arhitektonsko lepo oblikovan, in se z estetsko opremo dopolnjujeta, škoda le, da ni bil višinsko bolje vsklajen z obstoječim terenom. Samopostrežna trgovina v Vojniku bo nudila kupcem mnogo različnih artiklov. To bo kompletna trgovska hiša v malih dimenzijah. Objekt je moderno zasnovan, z dobro funkcionalnostjo in toplozračnim ogrevanjem. Investitorju ga bomo oddali še v letošnjem letu. Nove akustične izolacije (Nadaljevanje z 10. strani) nale, ki prav tako delujejo kot dušilci zvoka. Nad oknom pa so sesalci za dovod zraka. Srednja vrednost dušenja zvoka take izvedbe oken je okrog 30. Le 1/6 do 1/8 zunanjega hrupa lahko pride skozi taka okna, in so motnje tudi pri najmočnejšem zunanjem hrupu le neznatne. Tudi vrata lahko izolirajo zvok. Običajne izvedbe so zlasti dvoslojne z vmesnimi vložki iz filcev ali penjenih mas ter elastičnih tesnil, ki preprečujejo stik z ostalimi konstruktivnimi deli zgradbe. Ne nazadnje, je učinkovita zvočna izolacija odvisna tudi od načina vgrajevanja instalacij (predvsem vodovod, kanalizacija in centralna kurjava). Zlasti kritična mesta so na prodorih instalacijskih cevi skozi konstrukcijo, ker se tu pri direktnem dotiku lahko zvok širi po vsej konstrukciji. Vsa taka mesta bi bilo potrebno obložiti z dušilci, ki so lahko iz filcev ali na mestu brizganih pen. Enako se izolirajo tudi vsi instalacijski jaški. Če bomo že pri projektiranju predvideli vse te ukrepe in jih sprejeli kot nujnost glede na sodobne življenjske pogoje, bomo kljub morebitnim navideznim podražitvam posameznih izvedb dejansko dosegli velike prihranke skupnosti s tem, da bo lahko v vseh javnih objektih delo potekalo nemoteno in brez zdravstvenih posledic zaradi teh vplivov, stanovanja pa bodo postala dejansko kraj počitka in miru, ki je v tem tempu življenja potreben slehernemu delovnemu človeku. Elza Crepinšek, dipl. ing. arh. Še en pogled na oblekt »Slnalco« v Žalsu. na katerega smo še vedno in s pravico ponosni. Ker se nam tako malokrat »posreči« dokončati objekt v pogodbenem roku, ponovno čestitamo kolektivu, ki je to nalogu izpolnil. ZAHVALA Sindikalni podružnici direkcije in souslužbenkam v oddelku se najtopleje zahvaljujem za izraženo sožalje in pozornost ter za poklonjeno cvetje in venca ob smrti mojo drage mame, Posebna zahvala tov. Lei Cmak za ves njen trud. in skrbi. Pepca Meiač kniig. osebnih dohodkov Dečkova 10 V letih 1963—1967 je naše podietje izvajalo obsežna gradbena dela pri prvi fazi rekonstrukcije Cinkarne Celje. Slika predstavlja objekt Lltopon, zgrajen leta 196*. Športno izživljanje naših športnikov se ie sedaj umaknilo v dvorane. Kegljanje, streljanje, namizni tenis in šah bodo za nekaj mesecev prevladovali. Slika pa nam prikazuje še »letno« panogo in sicer srečanje ženskih odbojkarskih ekip Izole in Ingrada. Na novem industrijskem področju pod Bežigradom je bil zgrajen velik obrat za proizvodnjo žveplene kisline. Zahtevna gradbena de-)•'. so teriala veliko naporov in strokovnosti. Upamo, da nam bodo zaupana tudi predvidena nova dela pri drugi fazi rekonstrukcije. Jubilanti člani kolektiva, ki bodo letos prejeli priznanja — za 10, 15 ali 20 let neprekinjenega delovnega staža pri podjetju 10-letnlkl: Avdič Franc, Baloh Branko, Cvetrežnik Marta, Čander Franc, Conč Anica, Dobrotinšek Jožica, Gačnik Vlado, Horvat Franc, Hribernik Milhior, Ivšek Viktor, Jelačič Stanko, Jelen Franc, Klopo-tan Anton, Kokot Štefan, Kovač Tomo, Kralj Ivan, Kutnjak Stje-pan, Kuzmič Duro, Košič Jože, Kranjc Ivan, Krušlč Štefka, Lju-tlč Mohamed, Lah Oton, Martln-ko Ljudevit, Martlnko Željko, Novak Duro, Novak. Krista, Petelinšek Ivan, Podcedenšek Jakob, Podlogar Ludvik, Poličnik Franc, Povšo Srečko, Ratej Jože, Razgoršek Jože, Stamol Franc, Skubic Drago, Šturm Gabrijela, Šalamon Martin, Škrabi Jože, šnajder Erik, Štrukelj Franc, Švab Martin, Tauzes Jože, Topolak Jože, Turnšek Ivan, Tavželj Jožica, Terglav Vinko, Vračko Ivan, Vrenko Ivan, Verdnik Jožica, Veber Milena, Uranič Stana, žlčkar Viktor, Žilnik Janko, Zebez Branko, Ha-rinski Jože. ZAHVALA Marija Jeseničnik, delavka na gradbišču »Ingrad« v Slovenskih Konjicah, sc iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, znancem, prijateljem, za izkazano zadnjo čast mojemu možu, ki so ga pospremili na zadnji poti, dne 11. 9. 1968 izpred hiše žalosti Grušovje, na pokopališče Prihova pri Slov. Konjicah. Zahvaljujem sc sindikalni podružnici »Ingrad« Slov. Konjice, ki jc poklonila krasen venec za zadnji pozdrav od kolektiva. Nadvse iskreno se zahvaljujem tov. Vohu za izredno lep in ganljiv govor ob odprtem grobu na Prihovi. Še enkrat izrekam vsem skupaj tisočera hvala! Žalujoča žena Marija s sinovoma Jožetom in Pavlom. 15-letniki: Aman. Anton, Arhanič Josip, An-dolšck Bogo, Belehar Franc, Bibič Franc, Brežnik Martin, Cvikl Franc, Cafuta Ivan, Čoh Ivan, Čmak Ivan, Drofenik Simon, Firšt Jože, Filipič Franc, Funki Rafko, Gmajnič Štefan, Gajšek Maks, Gajšek Dragica, Gomboc Franc, Golubič Milan, Grabner Pavel, Hrastnik Ivan, Jevnikar Emil, Jagrlč Marija, Kajba Franc, Kajba Stanko, Klenovšek Štefan, Kokovnik Franc, Korošec Miran, Kotnik Franc, Kraševec Jože, Krošl Marjan, Kruleč Franc, Kug- ler Anton, Kunc Bogomir, Legvart Stanko, Lipovšek Jože — delovodja, Lipovšek Jože — kurjač, Lupret Albin, Logar Zlatka, Mar-zidovšek. Ivan, Meštrič Rudolf, Mohorko Ignac, Ojsteršek Alojz, Pajk Ivan, Petrič Peter, Poslek Franjo, Praprotnik Vinko, Pristovnik Franc, Pukšič Franc, Rečnik Franc, Ribič Franc, Sevšek Franc, Strabič Jože, Strmec Stanc, Šarlab. Miroslav, Šeligo Franc, Šoštarič Štefan, špoliar Mijo, Teržan Vili, Varovič Nikola, Vaš Ivan, Velenšek Jože, Vipotnik Franc, Vlahek Dragotin, Vovk Jo- že, Zupanc Martin, Mastnak Lovro, Perkovič Jože, Vervega Janez, Vrbnjak Franc, Simonič Marija. 20-letniki: Berčnik Franc, Brežnik Franc — zidav, Čebela Pavel, Franetič Adolf, Korošec Franc, Kovač Ivan, Kranjc Ivan roj. 1919, Maček Rok, Pilih Ivan, Prekrat Jože, Križnik Karel, Arnuš Ludvik, Fale Alojz, Honigmann Berta, Goršek Stanko, Jenko Marija, Kopitar Olga, Kukovec Slavko, Mirnik Karel, Plevčak Netka, Rebemišek Danica, Žlaus Martin, Tomas Marko. Štiriletno naporno delo našega kolektiva v Trbovljah je bilo 24. t. m. kronano z nedeljivim priznanjem. Termoelektrarna Trbovlje II je ta dan s svojim 125 megavatov močnim agregatom —- ki je največji v Sloveniji in med naj večjimi v državi — svečano začela redno pošiljati v omrežje in našemu gospodinjstvu dragoceno energijo. Nagradna križanka 1 2 -> 4 3 O 7 8 9 W 11 12 m 13 63 14 15 m 16 17 63 18 19 03 20 21 03 22 >3 EU 24 m 25 26 03 32 60 >7 63 28 29 30 21 33 34 03 35 (3 0 36 63 37 38 © 39 to 41 42 43 03 44 45 46 (D 47 (3 48 49 50 E3 51 ED 52 53 |54 Vodoravno: 1. naša dobitnica zlate kolajne na 01, 6. človekovo pravo, 12. indijsko moško ime, 13. oblika pom. glagola biti, 14. proizvod nekaterih velikih školjk, 15. Evina last, 16. domača žival, 18. čez drn in..., 19. neumen, 20. tuja plačilna sredstva, 22. veznik, 23. narodna republika, 24. kraj pri Gorici, 25. 13. in 15. črka abecede, 27. vodna žival, 28. največji vzporednik na zemeljski površini, 32. kraj na Dolenjskem (suha roba), 35. Verdijeva opera, 36. staroslovanska pijača, 37. težko tovorno vozilo, 39. začetnici imena in priiimka predsednika IS SR Slovenije., 40. vranji glas, 42. oblačilo, 44. moško ime, slovensko, 45. drevo, 47. enota, 48. utežna enota, 49. ptica roparica, 51. kazalni zaimek, 52. moško ime, 53. deli hiš, 54. okostje. Navpično: 1. prelaz med Avstrijo in Italijo (1372 m), 2. drevo z zelo belim lesom, 3. knez beduinskega plemena, 4. časovna enota, 5. osebni zaimek, 6. predel Celja, 7. začetek abecede, 8. otok v Jadranskem morju (znan iz NOB), 9. enaka, 10. kraj, znan po partizanski bolnici Franji, 11. italijanska reka, ki je poplavila znano kulturno zgodovinsko mesto, 13. določene barve, 15. jugoslovanska folklorna skupina, 17. latinski veznik, 20. pismeni poziv, 21. žensko ime, 24. zabavišče, 26. upanje, 27. 18. in 2. črka abecede, 29. ljubkovalno žensko ime, 30. kazalni zaimek, 31. šport, 33. rudnik živega srebra, 34, gojitelji »kraljice športa«, 38. celjska tovarna, 39. narodni heroj Franc Rozman, 40. krožek, zbirališče, 41. poziv, 43. začetnici priimka in imena slovenskega skladatelja (Pohujšanje v dolini Šentflorjanski, Hlapec Jernej....), 44. stara ploščinska mera, 46. atletsko društvo Kladivar, 48. oblika glagola iti, 50. različna samoglasnika, 52. začetnici narodnega heroja Petra (1912-1953). Rešitve pošljite do 15. decembra 1968 na upravo podjetja.