------ 40 ------ Dopisi. Iz Hulla na Angležkem 18. jan. P. T. —- Politično življenje in gibanje na Angležkem je, kakor navadno, precej živo tudi zdaj. Izvedeni govorniki in po-litikarji predlagajo zdaj v umnih govorih v različnih mestih angležkih svoje reforme, ktere bi se prihodnjič v parlamentu storiti morale. Tudi na Angležkem so mnoge politične stranke, kakor v Avstrii, akoprem tukaj le ena narodnost vlada; posebno pa je časnikarstvo razcepljeno na dva kampa, tema na čelu ste „Times" in „Daily News." Najbolj v razpor so časnike spravile dogodbe na Jamajki; „Morning Star" in„Daily News" sta brezobzirno proti barbaričnemu postopanju pisala, nasproti pa „Times" in časniki njegove stranke ravnanje prejšnjega gouvernerjaEyre-a zagovarjajo. Pa pri tej priložnosti pokazali so sopet Angleži kakor nekdaj v Indii, da svobodo hočejo oni le sami za se, kot nekakošen monopol, pa joj narodu, kterega si podvr- žejo; ta mora služiti! „Daily News'; in „Morning Star" odkritosrčno pišeta, da Turki niso kedaj bolj barbarično ravnali, kakor na Jamajki angležki vojniki, ki so nad 2000 črncev (zamorcev), kteri so milosti prosili, brez milosti poklali; v mestu Bath je bilo 200 žensk (žen in deklic) bičanih, in, da žene na Angležkem vejo, kako se žene na Jamajki kaznujejo , pripoveduje dopisnik v „Daily News-u" iz Jamajke, da jih vojniki bičajo celo — nage. — O Avstrii pišejo zdaj angležki časniki vrlo ugodno, dopisniki v „Times" in „Daily News" ne morejo novih prenaredeb in novega svobodnega gibanja dosti prehvaliti. Tudi Angleži (ne tedaj samo Slovenci) pravijo, da naj veča nesreča za Avstrijo je bilanemškabirokracija, nemški centralizem in despotizem, ter da jo iz te nadloge le federa-lizemin ravnopravnasvobodaizkopati more. Ministerstvo Belkredi-jevo je Angležem se brž prikupilo , ko se je preiskava za popotne liste odpravila; mislim, da odzdaj bodo angležki popotniki Avstrijo bolj obiskavali. Da je bil še dolgo Schmerlingov regiment, pravijo Angleži, Avstrija bi bila nehala biti! Pogodbe za svobodno trgovino med Avstrijo in Anglijo, ki se je sedaj dogovorila, so Angleži zlo veseli. — Zdaj pa še eno velevažno stvar. Goveja kuga še tukaj vedno huje razsaja, poginulo je prošlo leto nad 60.000 glav, zato Angleže tudi silno skrbi, kako bi bilo tej bolezni v okom priti. Poskušalo se je in se poskuša vse mogoče, cel6 homeopatija, pa se ve da brez vspeha; govoril sem v mestu Scabro-u z nekterimi farmerji, ki so mi tožili, da so ob vso živino. Angleži sicer sprevidijo, da se s tem najbolj kuga širi, ako se živina prevaža in iz kraja v kraj goni; ostro je zato vse to prepovedano; al ta zapoved je tako, kakor jih je mnogo v Avstrii, le na papirji. S prostim ljudstvom angležkim je težko ravnati ali mu kaj zapovedati; straže se pa ne morejo tako razstaviti kakor v Avstrii, ker ni mnogo vojakov. Vendar Angleži hočejo priti bolezni sami do korena in jo izru-vati ter najti pravi lek za njo; že se tudi piše po Časnikih , da so spoznali bolezen. Mnogo zdravnikov trdi, da so po pazljivem in marljivem opazivanji našli pri živinski kugi ravno take prikazni, kakor pri človeških osepnicah (kozah) in tedaj goveja kuga ni druga kakor osepnice (small-pox, cow-pox). Kakor se ljudčm cepijo osepnice, tako tudi jih hočejo cepiti govedom. *) — Na morji so tukaj strašni viharji, mnogo brodov je konec vzelo. 12. t. m. je bila silna burja s snegom, kteri se je letošnjo zimo prvikrat prikazal, pa tudi že drugi dan izginil, da ga zdaj ni več videti. Od slovenske Soče 24. jan. Velik šum je na- j pravil v Kanalu dopis „Novic" od 9, t. m. Lahi so zelo srditi na pisatelja *), da se je predrznil prvi besedico ziniti za slovenščino. Zahtevali so tudi od kanalskega gosp. župana, rojenega Slovenca, naj vrlemu zagovorniku tukajšnje slovenščine, kteri ima pri njem službo, službo odpove\ Gospod župan sicer ni tega storil, al resno ga je opomnil, naj drugekrat kaj tacega ne piše, češ, da so vsi Kanalci proti temu?! — Iz tega se lahko vidi, kako da je laščina tukaj vkoreninjena. Kdor I pa tega ne ve, naj gre skoz kanalski trg, in zavzel se bo, da sliši govoriti skoro samo laški (furlanski), ; Za tega voljo imajo prav kanalski Slovenci , da imajo zaupanje do moža, kakoršen je g. dr. Tonkli, da utegne oživiti slabo iskrico slovenščine, ki vendar še v Kanalu tli. Saj vendar okolico kanalsko nahajamo na Koz- *) Menda so Angleži ves Čas spali, ko so druge dežele se borile z govejo kugo, da ničesa ne vejo o tem, kar so drugod obile skušnje že ovrgle! Vred. *) Ako bi naznanjeno nam željo spolnili, ae huji bi bil hrup. Vred. ierjevem zemljevidu med slovenskimi okraji; ali je tedaj napak, da se da vsacemu svoje! Iz Senožeč 24. pros. — Nekdaj po svetu sloveča edina tukajšnja pivarna na sopar z vsem premoženjem vred cenjena na 135.220 gold., sec je danes po očitni dražbi za 43.066 gold. prodala. Ce se ne motim, je Dred dvema letoma kupčijska in obrtnijska zbornica tržaška vprašala zagrebačko, bi se li dalo in koliko ledii iz Zagreba v Trst prepeljati, in ta ji je odgovorila, da takega blaga po nizki ceni ji more od leta do leta do 40.000 centov podati. Na našem trgu vsred prostora, kjer je živinski sejm, stoji globok in obširen kal, kojega površno obzidje je v prav slabem stanu; ako bi se naredilo ostrešje, bi se dalo tu spraviti več tisoč centov ledu, kterega se zmiraj več potrebuje in še več se ga bode potrebovalo za jutranje dežele, kadar se odpre sueški kanal, kar se vtegne v kratkem , morebiti v 2 letih, zgoditi. Naš zali trg je nekoliko ur od Trsta. Prevdarite! Ledenica more marsikak goldinarček sose-skini blagajnici donašati. Izpod Ljubelja na Gorenskem 20. januarja. T. (Ena, kije vredna, da se v „Novice" zapise.) Včeraj dopoldne prižene neki kmet iz bližnje kovorske fare kravo v Tržič ter jo pelje naravnost k tukajšnji okrajni gosposki. Prišedši s kravo v vežo ga vprašajo okrog-stoječi, kaj da misli z živinčetom? Kmet pa togotenveli: „Prignal sem kravo za dolžne 3 gold., za ktere so me zarubili, da jim ne bode treba samim po ujo hoditi" — ter hoče v kancelijo. Žena, ki je tudi kravo v Tržeč spremila, prosi moža, naj se ne obnaša nespodobno. Kmet pa ne mara za opomin, ter kriči: „Primaruha da ne jenjam! tukaj je krava; plačajte se, meni pa dajte nazaj, kar je odveč, da vam ne bode treba potov, meni pa ne novih stroškovla Gosposka je potolažila ubozega kmeta ter mu rekla, naj plača zaostale 3 gold. brž ko more. — Iz tega se vidi, da je kmet dandanes res velik revež, in da bi večkrat znabiti rad plačal, kar mora, da bi le mogel kakošno reč v denarje spraviti. Bog daj kmali bolje! Novomesto 29. jan. *) ^ „Post nubila Phoebus!" — prestali smo vse overe, ponosno smo odprli čitalnico našo, narodni naš dom. 21. januarja smo praznovali ta dan, kakor je bilo primerno visokemu namenu. Na večer ob 7. uri se je v prelepo okinčani dvorani pri „kroni" sebralo polno domoljubnih naših rojakov in druzih gostov. Vvodni govor imel je predsednik dr. Rozina, ter konečno visokodušnemu našemu vladarju Francu Jožefu slavo zaklical; potem pa zbrana množica in združeni ljubljanski in naši pevci pojo cesarsko pesem, ter navdušeno kličejo „živio" in „slava." Govor predsednikov se je glasil: „Zakon natore je tak, da iz malega raste veliko — začetek je trud, okorna beseda detinstva — pravi naš slavni pesnik — pa ne vstrašite se! moč neizmerna je sklep." Nezmožen se človek rodi, pa poljub materne ljubezni ga jači, in on, ki je neme ročice po pomoči stegoval, je zdaj močen steber državi, krepka podpora cerkvi. Umetnije starih Egipčanov, znanstva neumrljivih Grkov in vladarstvo ponosne Rome niso naprave enega dne, ampak plod so minulih stoletij. Pregnani naseljenci osnovali so stan, množil in krepil se je, duševno in materijalno napredoval, in krasno je sad ob uri dozorel, kajti zakon natore je tak, da iz malega raste veliko! — Tudi mi, slavna gospoda, danes prvikrat stojimo pri zibelki novorojene devojke, pa volja se je izbudila; truda se ne vstrašimo, — izida ni dvombe. Zatonela stoletja v večnosti so nam priča, da slovenski ) Ko je bil ta dopis natisnjen, sprejeli smo se druzega. „Konec" njegov utegne dopolniti, kar v tem ni omenjeno. Vred. ------ 41 ------ narod se ni danes rodil, marveč, da se je udeležil vseh neviht in nezgod preteklosti; slovenska tla, napojena se slovensko krvjo, razglasujejo hrabrost naših dedov, pa vdanost vladarju. Al Slovenec pod jarmom tujega jezika se ni mogel zavedati svoje narodnosti, duševna omika na tuji podlagi mu je bila nasprotna. Ta žalostni stan so nekoliko olajšali viharji 48. leta in že takrat smo, slavna gospoda, ravno na tem mestu osnovali „slovenski zbor." Toda po kratki spomladi privihrajo hude nevihte; politično obnebje je popolnoma otemnelo, tačasne razmere so hitro umorile mlado društvo in vsako gibanje, sistematično uničeno, nas je nehote opominjalo časov narodnega spanja. Leta so tekla, želja je ostala želja, dokler ni oktoberska diploma megel pretrgala, ktere so zginule pred mogočno vladarjevo besedo „enakopra vnos t!" (Gromoviti živio- in slava-klici.) S tem se je pričel nepozabljivi večer. Medposamnimi številkami besednimi odlikovala se je pesem „Sarafan", kterojepela tukajšnja domorodkinja. Da bi jo pač posnemale tudi druge krasotice, kterih imamo, da malo kje toliko. Dalje peli so naši pevci čveterospev „Domovina", druge pesmi pa izvrstni pevci pevskega zbora ljubljanske čitalnice. Pripotovalo jih je 10 — dolgo pot v zimskem času, in povzdignili so svečanost s krasnim svojim petjem. Po besedi bil je ples, ki je veselo trajal do belega dne, med tem ko so v bližnjih sobah prepevali in zdravice napivali. — Došli so od vseh slovenskih čitalnic pozdravilni listi, med kterimi nam je posebno list gosp. dr. Bleiweisa, predsednika čitalnice ljubljanske, v srce segnil. Da so presrčnim besedam njegovim doneli ogromni slava-klici, ni mi treba omenjati. 22. zapustili so nas vsi dragi gostje, sosebno težka nam je bila ločitev od hrabrih ljubljanskih pevcev. Prerano so nam odhiteli! Povabljeni so bili namreč k ljubeznjivi domoljubni Greselnovi rodbini v Trebno na obed opoldne. Slišimo, da so prav po slavjanski gostoljubnosti bili sprejeti *) ter se težko ločili iz slavne hiše, kjer že od nekdaj bivajo goreča srca za milo domovino našo. Iz Ljubljane. Minulega sejma nič kaj ne hvalijo. Da ni denara, čedalje očitnejše je; posebno žalostno je to bilo viditi na živinskem sejmu; živine obilo, cena nizka, kupca pa skor nič. — Kdor volivcev še ni volil odbornikov za kupčij s ko in obrtnijsko zbornico, naj se podviza, da voli, da pa voli tiste može, ki so jih nas veto vale v poslednjem listu „Novic". Razpošiljata se sicer še dvojna druga imenika; al kdo ju razpošilja, ni znano; — kdo pa priporoča v našem listu nasvetovane . može, že volivci dobro vejo iz prejšnjih let. Dobrim znancem zaupajte! — Telovadno društvo ,,Južni Sokol" je dobilo dovoljenje za premembo svojih pravil; sedaj ima društvo tudi pravico, svojo šolo si vzdržavati, in namesti sedanjih 5 za naprej 7 odbornikov voliti. Omenimo le še, da je to dovoljenje že v 9 dneh po vloženi prošnji društvu došlo, tedaj ravno v tolikih dneh, kakor mesecev moralo je društvo leta 1863. in 1864. čakati po-trjenja svojih pravil. Naglo in pravično ! to se nam do-pada; tako se bodemo učili, vzajemno spoštovati se. — Prihodnjo nedeljo 4. dne t. m. je v čitalnici naši slovesna beseda v spomin ValentinuVodniku. Program je mikaven, kakor še nikoli poprej. Ta-le je: 1. Slovenija Vodniku. Prolog. Zložila gospa Luiza Pesjak-ova; govori gospodičina E. Tomanova. 2. Triglav. Zbor, zložil J. Pleišman, poje zbor čitalničin. 3. Souvenir de Bellini. Fantaisie brillante par J. *) Tako je. Gospodje, prišedši iz Novega mesta in Trebna, niso mogli dosti dopovedati, kako dobro se jim je godilo. Vred, Artot; gode gospodičina Jen. Frolich-ova. 4. Svoji svojim. Zbor K. Bendla, poje zbor čitalničin. 5. Tič-nik"; kratkočasna spevoigra (opereta) v 1 djanji; po Kotzebue-u poslovenil Bogoslav Rogački, muzika dr. B. Ipavčeva. Osebe: Gospod Poljanec (g. Vojt. Valenta), Ljuboslava, varovanka njegova (gospodičina Koza Frolich-ova), Zorinka, hišna njena (gospodičina Ivana Pod-krajšek-ova), Blaž Zelenkovič (g. Anton Jenti), Ključar (g. Viktor Koloretto. Pomagači ključarjevi. — Igrališče: Soba v Poljančevi hiši. — Po besedi ples. — Ker so dohodki današnje veselice namenjene g. glasovodju čitalničnemu, plača vsak gospod 1 gold., vsaka gospa in gospodičina 50 kraje, vstopnine; vstopnice se že zdaj dobivajo v g. Jamšekovi štacuni pod Trančo, ali pa na večer pri kaši. Plačilo, ktero morebiti presega odločeno vstopnino, potrjuje g. odbornik Jamšek še posebno. Vsakemu častitemu udu je pripuščeno, da more k tej veselici seboj vzeti še kakega za vpeljanje v čitalnico sposobnega gosta, kteri pa tudi odrajta vstopnino. — Začetek ob 7. uri zvečer. — Na svečnice dan popoldne obhajajo „Sokolci" v rojstni hiši Vodnikovi v Šiški (pri Žibertu) spomin rojstnega dne prvega buditelja slovenskega naroda. — Pust mora noreti; tako je bilo in bode. Da le pošteno nori! Najpoštenejše je pa gotovo to, ako se z veselico druži dobrotstvo. Tako je bilo pri lepem kupčijskem plesu vpondeljek, kterega čisti dohodki so namenjeni bolnišnici kupčijski. Prihodnji torek pa, kakor današnji „ Oglasnik" pripoveduje, se zopet lepa prilika ponuja po taki poti vsakemu dobrotniku biti za otročjo bolnišnico, ktera zasluži podpore. Gotovo se bodo tudi udje čitalnični in Sokoli obilo udeležili krasne veselice v omenjeni namen. — Iz Zagreba smo prejeli sledeče pismo: „V „Tri-glavu" br. 8. sem čital, da je Njih eksc. deželni poglavar odgovoril v deželnem zboru na Svetčevo vprašanje zavolj realke ljubljanske: „dass Herr Tušek aus Jvgram in seinem Gesuche zugleich um die Belas-aung seines hoheren Gehaltes, den derselbe in seiner gegenwartigen Stellung geniesst, gebeten hatte, dies aber aus dem Grunde bestehender Normen iiber Gehaltsvorriickung nicht zulassig er-schien" itd. — Na to mi je treba odgovoriti, da se Njih eksc. deželnemu poglavarju baronu Bachu, ki ga takrat, ko je šlo za realkino službo, še v Ljubljani ni bilo, ni dalo pravo izvestje za odgovor njegov na Svetčevo interpelacijo, kajti jaz v svoji prošnji od 20. junija 1865 nisem prosil, da bi mi pustili višo plačo, ki jo tu vživam („Belassung des hoheren Gehaltes, den derselbe in seiner gegenwartigen Stellung geniesst"), ampak točka D. moje prošnje se je tako-le glasila: „Der gehorsamst Unterfertigte waget sich jedoch die Bemerkung zu machen, dass er obige Stelle nur dann annehmen wurde, wenn er gleichzeitig mit der Ernen-nung auch in die hohereGehaltsstufevonjahr-lichen 840 fl. versetzt werden wiirde, da er ja jetzt an der k. Agramer Oberrealschule einen Gehalt von 900 fl. geniesst." To, se mi zdi, je vse drugo in ni bilo zoper zakon, ako sem prosil, da bi bil stavljen v Ljubljani med stareje učitelje, saj se mesta na tistih realkah, kjer je najniža plača 630 gold., razpisujejo vselej tako: plačo 630 gld., eventuelno 840 gld. — Mogel bi še marsikaj povedati, kar vem po besednem in pismenem sporočilu, al privatnih reči za zdaj nočem vleči na dan. Iv. Tušek, učitelj kr. više realke t Zagrebu. ----- 42 -----