55 Regijski park Pohorje po stoletju od prvih prizadevanj
Pohorje je eden od večjih strnjenih zele-
nih biserov v Sloveniji, kjer je najvrednejši 
ovršni del s pohorskimi barji in planjami še 
razmeroma neokrnjen, zato kar kliče po na-
črtnejšem ohranjanju in predvsem načrtnej-
šem (sistematičnem, ciljnem) upravljanju in 
nadzorovanju. To pa je tudi bistvo pobude, 
o kateri smo se župani šestih občin dogovo-
rili na skupnem sestanku oktobra leta 2016 
in ki smo jo v januarju leta 2017 naslovili 
na Sektor za ohranjanje narave Ministrstva 
za okolje in prostor. 
V zadnjih štiridesetih letih poznamo kar 
nekaj tovrstnih pobud iz strokovnih kro-
gov, ki pa, žal, zaradi različnih razlogov 
niso uveljavljene. Od takrat je preteklo pre-
cej časa. Naše intenzivnejše sodelovanje z 
Zavodom Republike Slovenije za varstvo 
narave je pristneje steklo z razvojnimi pro-
jekti LIFE in INTERREG: Razvojna vi-
zija in strategija »Pohorje 2030«, Ohranjanje 
sladkovodnih mokrišč - Wetman, Ohranja-
nje alpskih pašnikov - ALPA, Ohranjanje in 
upravljanje suhih travišč v Vzhodni Sloveniji 
- LIFE to Grasslands. V vmesnem obdobju 
smo uspešno sodelovali pod okriljem Za-
voda za gozdove Republike Slovenije tudi 
v projektu Trajnostno upravljanje Pohorja - 
SUPORT. V kratkem pričakujemo, da bodo 
pod vodstvom Regionalne razvojne agencije 
za Koroško zagledali luč sveta tudi ukrepi 
projekta Pohorka, s katerim želimo izboljšati 
stanje občutljivih življenjskih prostorov na 
Pohorju. Vsi projektni partnerji smo s temi 
razvojnimi orodji pridobili možnost aktiv-
nega, partnerskega projektnega sodelovanja, 
ki nam je precej razbistrilo naše poglede na 
vlogo in pomen ohranjanja pohorske nara-
ve. Ta so, v kombinaciji z ustreznim pove-
zovanjem gospodarskih virov, kmetijstvom, 
gozdarstvom, gostinstvom in turizmom ter 
našo bogato kulturno dediščino, gotovo na-
ša izredna razvojna prednost in priložnost. 
Tokrat iskreno upamo, da smo zrelejši in 
mnogo bolje pripravljeni, obogateni z novi-
mi spoznanji in izkušnjami, ki jih lahko kot 
prednosti nudijo številni ukrepi načrtnejšega 
ohranjanja in upravljanja naše najvrednejše 
naravne dediščine na Pohorju, ki zajema 
približno 5.000 hektarjev najobčutljivejših 
in hkrati turistično najzanimivejših in obi-
skanih območij. Zato verjamemo, da lahko 
z zadostno voljo in sodelovanjem skupaj z 
državo, tokrat že v 21. stoletju, korenito 
(pre)stopimo naprej pri vzpostavljanju in 
institucionalizaciji, upravljanju ter nadzoro-
vanju (ožjega) Regijskega parka Pohorje. Tega 
preprosto ne gre izpustiti iz rok, saj se kaže 
tudi kot skupno (dejansko in simbolno) ve-
zno tkivo Partnerstva za Pohorje, ki je bilo 
pred kratkim tudi formalno vzpostavljeno. 
Gre, skratka, za novo energijo, intenzivnejše 
in pristnejše sodelovanje v celotnem obmo-
čju Pohorja, kar se nam lahko ponuja kot 
izredno dobrodošla, nova razvojna paradi-
gma, ki mora zamenjati naše okorele in v 
mnogočem preživele vzorce razvojnih mo-
delov, ki temeljijo po eni strani na pretirani 
centralizaciji, ob tem, da nimamo »pravih« 
politično-razvojnih pokrajin, pa hkrati tu-
di na pretirani atomizaciji in nepovezanosti 
širšega prostora.  
Zato tudi verjamemo, da nam bo s sku-
pnimi močmi vseh dejavnikov, tokrat na 
tej skupni vožnji, tudi uspelo. Pa srečno in 
uspešno pot vam pri tem želimo.
Brez izjeme, kot pravi Vodovnik: »Le na 
noge, le na noge, vsi ti Pohorci …«.
Boris Podvršnik, župan Občine Zreče,
Bojan Borovnik, župan Občine Mislinja, 
Ivan Žagar, župan Občine Slovenska Bistrica,
Marko Rakovnik, župan Občine Lovrenc  
na Pohorju,
Slavko Vetrih, župan Občine Vitanje,
Srečko Geč, župan Občine Ribnica na Pohorju 
Regijski park Pohorje po stoletju  
od prvih prizadevanj