let0 187,1	125
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos X. — Izdan in razposlan dne 7. marea 1873.
TS Postava od 17. februarja 1873.
o praktiki ranocelnikov (kirurgov).
8 privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem tako:
1;
j^. Preklicuje se dozdanja prepoved, po kateri se ranocelniki (patroni, magistri in doktorji Orgije), kadar je v tistem kraji zdravnik pričujoč, ne smejo lotiti ozdravljanja notranjih °0*ezni.
2.
Ranocelniški diplomi se smejo samo do konca leta 1875 pridobivati ter bode sploh Cl pravice , da kdo sme imeti praktiku za ranocelea, poprijemati se samo na podlogi 'Plotna pred letom 1876 zadobljenega.
.	§ 3.
^vršiti to postavo naroča se ministroma za notranje reči in uk.
Na Dunaji, dne 17. februarja 1873.
Frane Jožef s. r.
Auersperg s. r.	Lasser	s.	r.	Streinayr	s. r.
36.
^ kaz iniuisterstva za poljedelstvo od 19. februarja 1873.
s ààteriw se razlaga ukaz od 1. avgusta 1872 (Drž. zak št. 122) o veljavi immatriknlacije na visoki šoli za zemljedelstvo gledé drugih Dunajskih visokih šol.
. ^ ukazom miuisterstva za poljedelstvo od 1. avgusta 1872 (Drž. zak. št. 122) izgo-, se je izrekoma, da so redni poslušalci visoke šole za zemljedelstvo, kadar gre za njih -jemanje, oziroma matično vpisovanje v eno ali drugo izmed obeli družili Dunajskih viso-8°1, dolžni držati se pravil ondi veljavnih.
(8l”»i'fh.)	n
L
Ker se po pravilih na c. kr. vseučilišči veljajočih sme za rednega poslušatelja spreje1 in v matico vpisati (immatrikulirati) samo ta, kdor izkaže državnoveljavno svedočbo od ka višje gimnazije, sledi odtod, da smejo redni poslušalci visoke šole za zemljedelstvo J10 zgornjem tomestnem ukazu samo tedaj zahtevati, da bi se vpisali v matico c. kr. vseučib^8’ ako so bili v visoko šolo za zemljedelstvo vpisani na podlogi državnoveljavnih svedočeb z,e losti od kake višje gimnazije. A kdor je na podlogi državnoveljavne svedočbe zrelosti od kake višje realke bil vpisan v visoko šolo za zemljedelstvo, ne more se potem takem na *cvl' vseučilišči, sme se pa na c. kr. tehnični visoki šoli vpisati za rednega poslušalca ; ali nihce mu ne brani, dati se na c. kr. vseučilišči za eno ali več lekcij zapisati med preizredne poslušalce.
Kar se tiče preizrednih poslušalcev na visoki šoli zemljedelstva, imajo oni na podijo' svojega sprejetja in vpisa v matico te visoke šole pravico, biti v tej istej lastnosti vpisa°l v matico, samo na c. kr. tehnični visoki šoli, a na c. kr. vseučilišči ne smejo zahtevati neg'"’ da bodo za eno ali več učeb zapisani (inškribirani).
Chlumecky s. r.
T7
Ukaz pravosodnega ministerstva od 22. februarja 1873,
s katerim se veleva v Liberci (Reichenberg) tkalskemu obrtu ustanoviti obrtno sodišče.
Po postavi od 14. maja 1869 (Drž. zak. št. 63) ukazuje pravosodno ministerstv"> prejemši nasvet Liberske trgovinske in obrtne zbornice in zaslišavši mnenje deželnega zbo»a kraljevine češke, dogovorno s trgovinskim ininisterstvom tako :
§• 1.
Za podjetja tkalske obrtnosti in z njo združenih ohrtov barvarstva, valjavstva, tiska' nja ali pisanja tkanin, predivstva (prelstva) in likavstva (apreture), katera se v okohsU Liberskega mestno-delegiranega okrajnega sodišča po fabriško zvišujejo, napravi se obrt"0 sodišče.
§. 2.
Obrtno sodišče ima svoj sedež v Liberci.
Ono sestoji iz 24 udov, izmed katerih mora po določilih H. 23 postave od 14. »'"J'1 1869 vsako leto odstopiti in z novo volitvijo nadomestiti se 8 udov, namreč 4 iz izvoljenih po veleče,n razdelku delodavcev, in 4 iz onih, ki so bili izvoljeni po delavske"1 voleecm razdelku.
§• 3.
Navzočnina (prezenčni denar), gredoča po postavi udom iz delavskega stanu vrt" povračila gotovih stroškov, ustanavlja se na 78 krajcarjev avstrijske veljave za pol dne.
Odmeri navzoenine naj se za podlogo jemlje čas, v katerem je delavcu bil zasluzi odtegnen.
§ 4.
L iberska trgovinska in obrtna zbornica hode po svoji prevzeli dolžnosti zalagala trošk" s poslovanjem obrtnega sodišča združene.
f. 5-
l8gg^UPa"stvo Liberske občine je dolžno, po določilih §§/" 10 in 11 postave od 14. maja '°lilc ^I Z zak" s*' 03) brez odloga narediti kar je treba, da se napravijo imeniki
§- 6.
Libersko okrajno glavarstvo postavi dan, katerega se bodo udje obrtnega sodišča volili.
§• 7.
|. Po tem ko se je obrtno sodišče upostavilo (konstituiralo) ter so mu udje storili ob-f o Je odobren opravilni (poslovni) red, kateri si je ustanovilo, določi ono in primerno ^ dan, katerega začne uradovati.
Glaser s. r.
28.
Ukaz ministra za poljedelstvo od 24. februarja 1873,
8 bterim se ustanovilo (uredilo) c. kr. visoke šole za zemljedelstvo na Dunaji, odobreno z najvišjo odloko od 6. junija 1872, dogovorno z ministrom uka, razglašuje.
Zvršujoč postavo od 3. aprila 1872 (Drž. zak. št. 46) je minister za poljedelstvo,
1 ogovoru z ministrom uka, izdal naslednje, z najvišjim sklepom od 6. junija 1872 po-0 ustanovilo Dunajski visoki šoli za zemljedelstvo.
Ustanovilo Dunajske visoke šole za zemljedelstvo.
Namen visoke šole.
§•1. Visoka šola za zemljedelstvo na Dunaji, v napravo in vzdržavanje katere se po . avi od 3. aprila 1872 vsi potroški zalagajo iz državnih novcev ali denarjev, ima to g°» da daje najvišjo znanstveno izomiko v kmetijstvu in gozdarstvu.
> . Ona torej zlasti proži priliko primerne izomike za upravo večjih posestev ali grajščin, (|. or tudi uku in razmisljevanju po predelih kmetijstva in gozdarstva, ter je po njej tudi jin)t ni 86 državoslovja in pravoznanstva mogoče, zadobiti si iz zemljedelstva znanosti, ki utegnejo v njihovem bodočem zvanji biti koristne.
H §• 2. Ta visoka šola je razdeljena na dva odseka (dve sekciji), kmetijski in gozdarski, a*era sta pa pod vkupnim vodstvom.
Uéne stroke.
§• 3. Uk obsega podlogo dajoče, glavne in pomočne stroke, in sicer v take n razsežaji v P° taki razdelitvi, da bode popolni tečaj v vsakem odseku po tri leta trpel. To, kako se l^116 stroke imenujejo, katere se zedinijo in katere vsaka posebej uče, zavisno je od vsako-a*nega stanja in zahtevanja znanosti ; njih število in omejitev se vidi iz naslednjega
Vzgleda:	'
A. Za kmetijski ali poljedelski odsek.
I. Stroke podlogo daj ô c e.
1. Mineralogija, 2. geologija, 3. zemljeznanstvo, 4. nauk o podnebji, 5. spl"*113 botanika, 6. rastlinska fizijologija, 7. splošna zoologija, 8. živalska fizijologija, 9. spl°sna fizika, 10. splošna kemija, 1 1. mehanika in nauk o mašinah ali strojoznanstvo.
11. Glavne stroke.
12. Propedevtika in metodologija nauka kmetijstva, 13. kmetijska kemija, 14. km*-tijsko zarejanje rastlin, 15. živalska za reja, 16. nauk kmetijskega gospodarstva in ure (ustrojbe) grajščinske, 1 7. tehnična in postavna poljska obramba, 1 8. enciklopedija goZ darstva, 19. za reja in ravnanje gozdov, 20. uredba gozdarskega gospodarstva, 21. kmetij sko inženirstvo, 22. mehanična tehnologija, 23. kemijska tehnologija, 24. narodno g°9P° darstvo (nacijonalna ekonomija).
III. P o m o e n e stroke.
25 Nauk, kako živali ozdravljati, 26. staviteljstvo, 27. knjigovodstvo, 28. grajsčm sko pisarništvo in računstvo, 29. Zgodovina in statistika zemljedelstva, 30. zakonoznanst'6 (postavoznanstvo).
Poleg učeb (lekcij) prihajajo na vrsto dela v kmetijsko-kemijskem laboratoriji, v lal)0 ra torij ih kinetijsko-kemijskega poskuševališča na Dunaji in kemijsko-fizijologijskega Pos^ ševališča za vinstvo in ravnanje ovočja (sadja) v Klosterneuburg-u, demonstracije v muzej1 ’ na kmetijsko-kemijskem poskuševališči in v njegovih hlevih, kjer bode treba, na poskusu' njivah, zadnjič izgredi.
It. Za gozdarski odsek.
I. Stroke podlogo daj oče.
1.	Matematika, 2. nižja geodezija, 3. risanje črtežev, 4. mineralogija, 5. geologU ' 6. zemljeznanstvo, 7. nauk o podnebji, 8. splošna botanika, 9. rastlinska fizijologU8,
10.	splošna zoologija, 11. splošna fizika, 12. splošna kemija, 13. mehanika in stroj0 znanstvo.
II.	Glavne stroke.
14. Propedevtika in metodologija nauka gozdarstva, 15. gozdarska kemija. 16. zaKl3 in ravnanje gozdov, 17. jemanje užitkov iz gozda, 18. nauk, kako les meriti, 19. dohH'e vanje dohodkov iz gozda in izračunjanje vrednosti gozdov, 20. uredba gospodarstva z o°l dom, 21. tehnična in postavna obramba gozdov. 22. enciklopedija kmetijstva ali polje«® stva, 23. gozdarsko inženirstvo, 24. mehanična tehnologija, 25. kemijska tehnolog1.!1 ’ Ni. narodno gospodarstvo.
III. Pomočile stroke.
27. Lovstvo, 28. staviteljstvo, 29. knjigovodstvo, 30. grajščinsko pisarništvo računstvo, 31. zgodovina in statistika zemljedelstva, 32. zakonoznanstvo.	„
Za učbami prihajajo na vrsto dela v laboratoriji visoke šole in gozdarskega poskus1 vališča, potem demonstracije na poslednjem in v poskusnih gozdih, zadnjič izgredi.
§. 4. Ministerstvo ustanavlja število učnih stolic z ozirom na namembo visoke 9°*e
(H. 1) in na samostojno znanstveno preiskovanje ; vendar bodi to število utesnjeno na g'3'1’6 stroke in na tiste podlogo daj o če in po močne stroke, katere se po ostalih Dunajskih vi90 šolali ne razlagajo ustrezno namenam zgoraj omenjenim.
vi b .^°M,lsatelji, kateri ostale podlogo da joče in pomoeae stroke na kateri drugi Dunajski 1 s°li poslušajo, podvrženi so na to stran pravilom za to izobraževališča veljavnim ter aJ° tudi dotične pravice. Program uceb, ki se izda pred začetkom učnega leta, obsega ■la določila.
§• 5. Na visoki soli zemljedelstva velja učna svoboda učiteljem in učečim se.
leta	t,ro^esors*i'	kolegij enega in drugega odseka sestavi z ozirom na to, da uk tri
dr^’P1 (§• 3), poseben učni črtež ter ga priporoči učencem, kateri pa niso dolžni
iati se
Poslušatelji in njih sprejemanje,
§• 6. Poslušatelje sprejemi je o začetku vsacega semestra komisija odsekovnega kole-** (S; 37), ki jej je ,|,L „a čelu.
Med semestrom se ne sprejemajo.
§• 7. Kar se jih uči' na tej visoki šoli, so ali redni ali preizredni poslušatelji.
s- 8. Kdor hoče biti za rednega poslušatelja sprejet, mora prinesti državnoveljavno Oebo (izpričevalo) zrelosti od višje gimnazije ali višje realke.
bednim poslušateljem drugih strokovnih visokih šol enake stopinje dopuščen je prestop :i P°dlogi odhodnega svedočila.
Ministerstvo določi za vsak slučaj posebej, katere strokovne visoke šole so na tej °P‘nji.
snie
§• 9. Kdor nij po postavi usposobljen (kvalificiran) za rednega poslušatelja (§. 8), se sprejeti za preizrednega poslušatelja, a ko je dosegel 18. leto svoje dobe.
j	§•	10.	Preizredni poslušatelji nimajo pravice do	oprostitve	od učne nagrade	(učnine)
10 uživanja državnih štipendij.
§•11. K posameznim učbam !» demonstracijam smejo dotični profesorji ali docenti as‘e moške kakor goste pripuščati, ali morajo to dekanu naznaniti.
*ol	§•	12.	Vsi poslušatelji podvrženi so	disciplinarnim propisom, izdanim za to visoko
^ln kar se tiče naukov, poslušanih na drugih zavodih, tudi pravilom na njih veljavnim
y. §• 13. Redni in preizredni poslušatelji se vpisujejo v matico ter plačujejo dotično
*)l8ll'l|o in učno nagrado.
§• 1 4. Matično vpisnino treba opraviti o prvem in takisto tudi o ponovljenem sprejetji, 0 Id kdo po enoletnem ali še daljšem pvestanku zopet vstopil. Te pristojbine se nihče ne •"'oščuje.
I_. ..	§	15.	Redni poslušatelji plačujejo in	to naprej	o začetku	semestra učni no	za tič be,
1 J'h hočejo	na tej visoki šoli poslušati.
SQ Preizredni poslušatelji plačujejo učno nagrado po številu učbenik ur v tednu, za katere zapisani, pri čemer se dve uri demonstracije ali vadbe štejeta za eno.
I	učbe,	ki jih kdo posluša zunaj te visoke šole, veljajo o takih pristojbinah pravila
° ICQih zavodov.
I , §- 16. Ministerstvo ustanavlja ukazoma, koliko treba za vpis v matico in učne nagrade
Pla<iati,
§. 17. Ako redni poslušatelji izkažejo, da so ubožni, in z napredovanjskimi svedof bami dotrdijo dober uspeh v učenji, sme se jim vsa učnina ali polovica odpustiti. Odsekov® kolegij (§. 37) določuje o tem.
H.	18. Za preizredne učbe profesorjev, katere treba posebej nagraditi, za ucbe Pri vatnih docentov in učiteljev, kateri nimajo državne plače, zapisujejo se poslušatelji Pri dotičnih docentih.
Preskušnje in svedovhe (svedočila. izpričevala).
§. 19. Obiskovanje	učeb in obnašanje	potrjuje se rednim poslušateljem	v	zglasi^6
knjižice, katere veljajo za	ves čas, dokler trpi	uk, preizrednim poslušateljem pa	v	zglasila®
pole, izdane za leto dni. Redni poslušatelji imajo pravico, dati se preskušati iz strok, katere so poslušali (preskušnja o	napredku), ter vzeti	si svedočbe o uspehu.
§. 20. Vsak reden	poslušavec, če tudi	nij opravil preskušnje o napredku	(§•
sme, dovršivši jeden ali več na visoki šoli zemljedelstva poslušanih predmetov zahtevati hodno svedočbo, katera potrjuje, da je hodil v kolegij, kako se je vladal in, —- ako Je opravil eno ali več preskušenj o napredku, tudi koliko se je izučil.
§.21. Vsak poslušatelj, kateri je konci glavne stroke svojega odseka (§. 3) k»km reden poslušatelj obiskaval, lahko se podvrže strogi (ostri) preskušnji, pri kateri hode 111 samo iz glavnih ampak tudi iz podlogo dajočih in pomočnih strok izpraševan. Namen W preskušnji je, dokazati kandidatovo sposobnost bodi za kmetijsko bodi za gozdarsko zvanj6 (poklic), zaradi česar se tudi zlasti zahteva uporaba zadobljenih znanosti na dejanjsko ra nanje (praktiko).
§. 22. Za opravo stroge preskušnje se plačuje taksa, kateri ministerstvo ukazom8 ustanovi vsoto.
O dobro opravljeni ostri preskušnji se izda diplom.
§. 23. Ako ima stroga preskušnja neugoden uspeh, dopušča se ponoviti jo v rok"' katerega ustanovi' profesorski kolegij.
Da kdo stori tretjo preskušnjo, katera je brezuvetno zadnja, potrebna je dovolba m"" sterstva po predlogu preskuševalne komisije.
§. 24, Ministerstvo postavi komisijo za stroge preskušnje.
Učiteljstvo.
§. 23. Na visoki šoli zemljedelstva uče redni, preizredni profesorji, docenti za nagr"1*0 in privatni docenti.
Profesorjem v podporo smejo se postaviti pristavi (adjunkti) in pomočniki (asisten
§. 26. Redne in preizredne profesorje imenuje po ministrovem predlogu Njeg0'0 Veličanstvo, adjunkte pa ministerstvo po predlogu profesorskega kolegija.
§. 27. Docente z nagrado postavlja ministerstvo, asistente pa in to na dve leti P1’0^ sorski kolegij, kateri naj se obrne na ministerstvo za potrjenje.
Ko pretečeta dve leti, ministerstvo lehko dovoli, da še dalje ostanejo.
§. 28. Privatni docenti se pripuščajo za vse učne predmete, ki utegnejo namene km" tijske visoke šole pospeševati.
Uveti habilitacije privatnih docentov se ukazoma postavljajo.
■§• 29. Redni profesorji, katerih število se določi po potrebi glavnih strok, izenačeni
k"r se tiče čina (častne stopinje) in službenih razmer, s profesorji na Dunajskem poli«
"'enem zavodu, stoje v štestem d ij el nem razredu ter dobivajo v prvi stopinji svoje trdne
ce P° 2,800 gl. avstr, veljave in po 400 gl. stanarine. Trdna plača vsacega rednega
P'ofesorja bode se vzvišavala do 28. leta te službe vštetno za 200 gl. konci vsakih pet let
peteroletnice), v katerih za rednega profesorja prebode na visoki šoli zemljedelstva, even-
'»o tudi pred vstopom na to učilišče prebode na kaki drugi visoki šoli, ki jo vzdržuje "fzava.
1)0 omenjenih peteroletnic daje isto pravico tudi služni čas, kar bi ga kdo za rednega esorja prebil na taki visoki šoli, katere država ne zalaga, kolikor je namreč ta učilnica "Jenih vzdržateljev izrecilu, katero so storili vladi, v polni vzajemnosti do rednih profe-Jev visokih, ob državnem trosku zalaganih šol.
. Na služni čas, kateri bi ne ustrezal tem uvetom, gleda se edino tedaj, ako bi s poseb-11Zrecilom bilo priznano, da ga je vštevati zaradi povikšila v plači.
plav ^ ^0- Preizredni profesorji so v sedmem dijetnem razredu ter se postavljajo ali brez Ce ali s plačo, kakoršna se jim določa ob vsacem slučaji posebej.
S plačo postavljeni preizredni profesorji dobivajo po 300 gl. stanarine.
>. §• 31. Kako bode delati ob doslužbi z učiteljskim osebjem visoke šole za zemlje-estyo, o tem velja postava od 9. aprila 1870 (Drž. zak. št. 47).
§• 32. Izimkoma je moči posameznim profesorjem pritegniti večje prejemke, nego so trdni uredbi, ter poleg njih še druge priboljške.
§• 33. Pristavi so v devetem dijetnem razredu ter dobivajo po 1.200 gl. plače in po
t?l- stanarine.
s- 34. Pomočniki služijo po 600 gl. poleg 100 gl. stanarine.
i
ej.
u s- 38. Docentom z nagrado odmerja prejemke ministerstvo ob vsakem slučaji F°8ebej
Vodite v ali ravnanje.
0	§• 36. Visoka šola zemljedelstva stoji pod ministerstvom za poljedelstvo, katero se
,Vfil‘h njo zadevajočih važnejših naredbah po postavi od 3. aprila 1872 z ministerstvom Ka dogovarja.
„	37.	Voditev vsacega odseka pristoji njegovemu profesorskemu kolegiju (odsekov-
tni' kolegiju).
j .. kakemu odsekovnemu kolegiju na čelu je iz njega vsako leto izbrani dekan, kateri lva 300 gl. opravilnega priklada.
k §• 38. Voditev cele visoke šole skup je izročena skupnemu profesorskemu kolegiju, sty r<1-lllU 'ie doktor na čelu. Dokler bode samo kmetijski odsek uresničen, ne bode dekan-11'h odsekovuega kolegija ter bosta učilišče edino vodila profesorski kolegij in rektor.
jev	^0- Rektorja voli ves profesorski kolegij vselej na eno leto izmed rednih profesor-
dn '!°ke ^ole, in to, kadar stopita v življenja oba odseka, čredčč sc enkrat iz enega in iz drugega odseka.
Utrdba volitve je pridržana ministerstvu.
Rektor dobiva 600 gl. opravilnega priklada. Ako on ne more, zastopa ga bivši 111 prednik v uradu.
§. 40. Odsekov»! kolegij sestoji iz rednih in preizrednili profesorjev dotičneg» in iz enega zastopnika, katerega si ostali docentje iz svoje srede izbero. Skupni proteso kolegij sestoji iz obeh odsekovnih kolegijev.
§.41. Za stan vsakega odseka v znanstvenem in disciplinarnem oziru odgovarJ*. dotični odsekovni kolegij in za stan skupne visoke šole v obojnem oziru skupni proteso kolegij.
Praviee in dolžnosti rektorja, skupnega profesorskega kolegija in odsekovnih koIegUeV ustanavljajo se s posebnim službenim navodilom, katero izda ministerstvo.
Pisarnično 111 slnžahno osebje.
•§. 42. Ministerstvo pridaje visoki šoli po potrebi pisarnično in služabuo osebje.
Chlumecky s. r.
Tî>
Ukaz ministra za bogočastje in uk <ul 26. februarja 187«%
s katerim se ministerski ukaz od 5. aprila 1872 (Drž. zak. št. 50), o preskušnjah učiteljev P® ljudskih in meščanskih šolah, z nekimi premenami razteza na kraljevino Galicijo in Vladimir*.)0 z veliko vojvodino Krakovsko.
Veljaven za kraljevino Galicijo in Vladimirijo z veliko vojvodino Krakovsko.
Zaslišavši v. kr. gališko deželno šolsko svetovalstvo, raztegujem ministerski uka/
o.	aprila 1872 (Drž. zak. št. 50), o propisu za preskušuje učiteljev po občnih ljudskih " meščanskih Šolah, na kraljevino Galicijo in Vladimirijo z veliko vojvodino Krakovsko, s t*"" le premenami, ter ukazujem, da pride v moč 1. dne septembra meseca 1873:
I. Tudi v Levovu in Krakovu bosta preskušcvalni komisiji (§. 2).
II. PreskuŠevanje je dvakrat na leto, in to v mesecih septembru in februarji (§•
III. Skupine predmetov, iz katerih bode preskušnja, sestavlja se za učitelje po mešen*1 skill šolah (§. 3) tako le:
1. Jezikovno-zgodovinske stroke, in sicer ali:
n) nemški jezik, zemljepis, zgodovina, in za dopolnilo poljski ali rusinski jezik; ali
b) poljski jezik, zemljepis, zgodovina, in za dopolnilo nemški ali rusinski jezik, ali
c) rusinski jezik, zemljepis, zgodovina, in za dopolnilo nemški ali poljski jezik.
2. Prirodoznanstvene stroke, kakor so : prirodopis, prirodoslovje (lizika i kei»Ü‘1^' k tem» za dopolnilo : matematika ali nauk umnega kmetovanja.
3. Matematično-tehnične stroke; kakor so: matematika, risanje, k tema za dopol*11 0 prirodoslovje ali nauk umnega kmetovanja.
IV. Kdor hoče biti pripuščen k preskušnji, mora izkazati, da je dovršil najmanj tri e*a v dejanj ski šolski službi (§. 7, lit. c).	*
V. Iz znanja o jeziku, ako je samo dopolnilo v preskušnji za meščanske učilnice, naj 8e zahteva (§. 11) toliko:
Znanje slovnice, poznanje navadnejših oblik in vrst prozajične in poetične dopovedbe, z®anje najodličnejših del novejšega slovstva iz samosvojnega čitanja, ročnost v ustnem in Učenem izražaji, trdnost v izustnem govoru, ročnost v razstavljanji prostih snovi, sposobni, težka berila po stvari in jeziku razkladati.
VI. Dokler se drugače ne ukaže, bodo kandidatje ljudskih šol za preskušajo plačevali a Se po 3 in kandidatje meščanskih šol po 6 gl. avstr, veljave (§. 22).
Vil. Roka v §§. 31 in 32 ukaza ustanovljena raztezata se do 1. septembra 1875 8 tem pristavkom, da bode kandidate učiteljstva, kateri zadobe svedočbo sposobnosti a niso , ' prej v dejanjski šolski službi, še le potem mogoče za trdno v službo vzeti, ko triletno ejanjsko šolsko službo dovršijo.
Stremayr s. r.
30*
Razglas finančnega ministerstva od 26. februarja 1873,
0 Uravnavi čolne (carinske) službe na železnocestnih postajah v Buchsu in Sv. Margareti, potem službenih in drugih razmer ondukajšnjih avstrijskih colnij.
V zvršbo državne pogodbe med avstrijsko-ogersko monarhijo, Bavarskim in Svajco ? 27. avgusta 1870 (Drž. zak. od I. 1871, št. 13), o napravi železnice od Lindave na »regenco do Sv. Margarete in od Feldkircha v Buchs, ukrenil se je med c. in kr. vlado in .$Vajcarskim zveznim svetovalstvom, o uredbi čolne službe na železnocestnih postajah Buchs Sv. Margareta, potem službenih in drugih razmer ondukajšnjih c. kr. colnij dne 2. avgu-a 1872 v Berni naslednji dogovor, ki je bil se strani švajcarskega zveznega svetovalstva e 19. septembra, a v imenu c. in kr. vlade po c. in kr. državnem ministerstvu vnanjih Pravil dne 20. novembra 1872 pritrjen in kateri se tukaj za kraljevine in dežele v državen zboru zastopane razglašuje potem ko sta se pritrdili na Dunaji dne 21. novembra 1872
Menjali.
■•retis
s. r.
Dogovor
V kršitev členov 18 in sl. državne pogodbe med avstrijsko-ogersko monarhijo, Bavar-in S vaj ears ko zavezo sklenene dne 27. avgusta 1870, o napravi železnice od Lindave na Bregenco do Sv. Margarete in od Feldkireha v Buchs.
do
Po tem ko so se dne 30. junija in 1. julija 1871 v Buchsu potrebne komisijonalne ženitve o prostorijah za zedinjene colnije v Buchsu in Sv. Margareti ukrenile, to so zdaj P°slanci dotičnih držav in to za Avstrijo:
(81o,«ni.ik,j	23
Gospod c. kr. višji finančni svetnik P. Eberle,
in za Švajco:
gospoda: zvezni svetnik Naeff in narodni svetnik Ziindl o čolni službi na železničnih postajah Buchs in Sv. Margareta ustanovili tako :
C len 1. Avstrijske in švajcarske colnije postavljene na železnocestnih postajah prl Sv. Margareti in v Buchsu švajcarskega kantona St. Gallen bodo , kakor je takim uradom navada, imele grbovni ščit svoje države s primernim napisom.
Cie n 2. Uprava zedinjenih švajcarskih železnic bode sama in edina v colno službo določene prostorije na podlogi komisijonalnih domenitev ukrenenih v Buchsu dne 30.Ju°Ua in 1. julija 1871 in po dogovoru z obojostranskima colnima upravama.
C len 3. Na železničnih postajah pri Sv. Margareti in v Buchsu postavljeni avstrijski colniji bosta imeli polne odpravne oblasti velike colnije I. razreda ter smeli uporabljat' okrajšano colno ravnanje (z napovednicami).
Oni bosta colnijsko odpravo voznega blaga, poštnih poslatev in potniške robe po pr°' piših v Avstriji veljavnih z vsemi postavno dopuščenimi polajšili zvrševali.
Člen 4. Pri colnijskem odpravljanji naj se gleda na to, da prej de blago iz roke enega colnega upravstva neposrednje v roke drugega.
Colnijsko preiskovanje blaga naj opravijo najpred uradniki tiste države, iz katere blsA" odhaja, in po tem uradniki one države, v katero prihaja, ali, da se postopek okrajša, naJ to uradno dejanje, kolikor se da, uradniki obeh držav istodobno ali vsaj tako opravijo, da sledi neposredstveno eno za drugim.
Postavljenemu zloženih colnij je dopuščeno, biti pričujočim ta čas, ko druga colmJa colno odpravo zvršuje in ko se stvari v odhajajoče železnične vozove vlagajo.
Ako se blago ne prenaklada, snamejo uradniki dotične države colno zaporo 981110 v pričo čolnih uradnikov druge države, kateri blago precej pod svojo zaporo denejo.
Člen 8. Ena in druga iz obeh ta dogovor sklepajočih držav se zavezuje, da založnine» ki so se ji dale v zagotovilo izstopa prevoznega blaga iz lastnega okoliša, ali zopetne{,a izvoza vnanjih nezacolanih stvari, še le tedaj iz rok pusti, in za izvožnjo po danih postava gredoče davščine še le tedaj odpusti ali povrne, kadar se z listom od vhodnega urada dru£e države izdanim dokaže, daje blago temu uradu dostavljeno in zglašeno.
To potrdilo naj izdajo colnije po najkrajšem potu s pristavkom na vzajemnih uradnih papirjih.
Člen 6. Obojestranske colnije bodo ena drugi svoje opazke o dogodkih in dejanjih» ki kažejo ali sumiti dado prikrato vzajemnih čolnih interesov ali prelom razglašenih prcp°' vedi vvoza, izvoza ali prevoza, po najkrajšem potu priobčevale in sploh sodelovale v namen"» ubraniti prevaro pri colu podvrženem občenji na imenovanih kolodvorih in po železnici ° njih do avstrijsko-švajcarske meje držeči, in tako tudi sploh vsak pregrešek zoper col°e propise druge države, ali — če se je kaj tacega že storilo — le-to odkriti.
Višji uradniki obeh uradov, in njim nadstoječi organi obojostranskih čolnih up1"8^ po tem nalašč v ta namen pošiljani višji uradniki imajo pravico, vpogledovati v čolne reg's|re (vpisnike) in priloge, kolikor se tičejo vzajemnega občenja, ter jemati si iz njih prep'96 ali izpiske.
Cie n 7. Avstrijskima colnijama na kolodvorih pri Sv. Margareti in v Buchsu gre pra-Ylca> zaradi prestopkov avstrijskih čolnih propisov, ki so se storili na kolodvoru ali na vožnji P0 železnici od kolodvora do avstrijske čolne meje, začeti redno dohodarstveno kazensko Postopanje ali pa zvršitev tega postopanja popustiti proti temu, da se plačajo vsote dolo-cene v avstrijskih dohodarstvenih kazenskih postavah.
Pravico imata, blago in robo, ki je v zvezi s prestopki avstrijskih čolnih propisov, ^zagotovitev cola in kazni na premoženji pod pečat vzeti ter odpraviti pristojnemu avstrij-emu oblastvu.
Avstrijskim oblastom gre pravica, prestopke avstrijskih čolnih propisov, ki so se godili na kolodvorih pri Sv. Margareti in v Buchsu ali na železnici od teh kolodvorov do ®vstrijsko-švajcarske meje držeči, preiskovati ter po avstrijski kazenski postavi o prestopkih °hodarstvenih soditi ter izrekati, da so pod pečat dejani predmeti v zastavi ali zapadli.
Člen 8. Švajcarska oblastva bodo postavljencem avstrijskih colnij pri Sv. Margareti 1,1 v Buchsu naklanjala isto zaščito in pomoč kakor postavljencem svojih colnij.
Ona bodo zaradi prestopa avstrijskih čolnih propisov ali po Avstrijsko-Ogerskem raz-àsenih prepovedi vvoza, izvoza ali prevoza na zaprosbo avstrijskih oblastev :
1. Price in zvedence zaslišavala,
2. uradne oglede opravljala in najdenje povčrjevala,
3. obdolžencem povabila in razsodbe avstrijskih oblastev vročevati dajala.
Zaradi policijske hrambe bode na zahtevo avstrijskih uradnikov švajcarski čolni urad-n'k precej zaveznim mejnim stražnikom, ki so pod njegovim poveljem, odkazal potrebno °zbo, kar pa ne prizadene avstrijski čolni upravi posebnih troskov.
Člen 9. Podložnost, domovinstvo in služba uradnikov in postavljencev služečih pri *Vstrijskih colnijah Sv. Margaretski in Buchski ne izpreminjajo se nikakor, dokler oni na 8'ajcarskih tleh bivajo in služijo ; oni bodo, kar se tiče discipline, službenih hudodelstev in Pogreškov, t. j. takih kaznilnih dejanj in opuščenj, ki se nanašajo na zvrševanje njihovega ^ada ali njihove službe, podvrženi edino oblastvom in postavam avstrijskega cesarstva ter j je v takih slučajih po zahtevi teh oblastev treba izročiti, po meri državne pogodbe, Cenene med državama pogodnicama.
Niti uradniki in postavljene!, o katerih je govorjenje, niti svojci njihovi, ostajajoči isto a° v državljanstvu svoje domovine, ne smejo se v Svajci rabiti za vojaško službo niti siliti, 4 hi se katere druge službe pod orožjem udeležili.
Oni uživajo brezcolnost (prostost carine) za svoje selilo, kakor tudi za gotove unifor-^ *n kose armaturne, njim v rabo namenjene, ne morejo se siliti, da bi plačevali davek od jetija ali od dohodkov, ali kak neposredstven občinski davek, da bi služili pri porotah, obeskih uradih i. t. d., dolžni so vendar tako kakor domači St. Gallenskega kantona, plače— î> davščine, ki se drže nepremične svojine, in tako tudi carine, potrošnine i. t. d.
O soporabi občinskih javnih zavodov treba bode domeniti se z dotičnimi občinskimi oblastvi.
, v Člen 10. Uradniki in postavljene! avstrijskih colnij pri Sv. Margareti in v Buchsu ® n' so izpolnjevati kazenske postave in policijske propise švajcarske zaveze in St. Gallen-e8a kantona, in na to stran so oni podvrženi sodni oblasti švajcarskih oblastev.
Ako švajcarska oblastva ukažejo kakega uradnika ali postavljenca, služečega pr' avstrijskih colnijah Sv. Margaretski in Buchski zaradi pregreška ali hudodelstva vzeti po stražo, naj se to precej na znanje da avstrijskemu finančnemu oblastvu, katero mu je Prv0 višje oblastvo.
Člen 11. Avstrijskima colnijama na kolodvorih pri Sv. Margareti in v Buchsu odka-zano čuvalno osebje (finančna straža) po pravilu nosi prepisano uniformo samo v službi na colniji in kadar železnične vlake sprevaja.
Oboroženo osebje bode se rabilo samo za čuvanje pri blagu in blagajnicah (kasah) P° noči in v sprevod železnocestnih vlakov.
Načelniki avstrijskih colnij in finančne straže imajo pravico, pri ogledovanji istih v Sr. Margareti in Buchsu nositi prepisano uniformo in pribočno orožje.
Člen 12. Ko pretekö tri leta, lahko se ta dogovor pregleda, ako ena ali druga >z vlad pogodnic tako želj.
Člen 13. Odobrenje zgornjih določil pridržava se obojestranskima vladama.
Tako storjeno v Bérni, dne 2. meseca avgusta 1872.
(L. S.)	Eberle,	(L.	S.)	Naeff,
c. kr. višji finančni svétnik.	zvezni	svetnik.
(L. S.)	Ziindl,
narodni svetnik.
31.
Ukaz pravosodnega ministerstva od 2. marca 1873,
da se občina Stripling odkaznje v okoliš Macenskega okrajnega sodišča v Doljnji Avstriji.
Na podlogi •§. 2 postave od 11. junija 1868 (Drž. zak. št. 59) se odločuje občin» Stripfing iz okoliša Marheškega okrajnega sodišča ter odkazuje pod Macensko okrajno sodišče.
Ta ukaz začne veljati dne 15. aprila meseca 1873.
Glaser s. r.