PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SVOBODNEGA TRST četrtek 23. septembra 1948 v_ TRŽAŠKEGA Leto IV - Cena 15 lir - 10 jugolir - 2.50 din Spedizione in abbon. postale Poštnina plačana v gotovini OZEIMLJA Štev. 1006 NESRAMNO IN DRZNO IZZIVALNO DEJANJE FAŠISTOV PROTk SLOVENCEM FAŠISTI ZAPRLI slovensko šolo v uL Sv. Franč Iška Učitelji vpisovali otroke na zahtevo staršev na ulici pred zaprto šolo - Nesramno dejanje Je prva posledica hujskanja šovinističnega tiska v zadnjih dneh Ko so dne 22. t. m. priSli učitelji, M so nameščeni v ulici Sv. Frančič J’ da bi vpisovali slovenske otroke v Prvi razred, jo našli šolo zaprto. Na vratih pa je bil listek, seveda v ita-•Janščini, ki je opozarjal roditelje, ™ se vrši vpisovanje v ul. Giotto, “l*r je italijanska osnovna šola, brez *»kršniti koli slovenskih paralelk. Učl-e,JI so poslali tamkajšnjega slugo po č v Ul. Giotto, toda šolski sluga ** Je vrnil brez ključev. Tajnica, ki a*ffieščena v tej šoli, se Je z veliko ®«Jevoljo obregnila vanj ter ga za-j’’®11*, če* da ključev nima. Med tem venomer prihajale matere šoloob-otrok ter zahtevale, naj učili začnejo z vpisovanjem. Na od-*®*°o zahtevo mater so učitelji začeli _®*ovatj slovenske otroke kar na Pred šolo. ..(Ta samovoljen ukrep nekaterih lta. -»nskih šovinističnih krogov, ki so °™° Pripravili teren v vseh šovi-rtičnih lokalnih časopisih, da bi ta-dobro pripravljeni lahko opravite* SV0^a klanja, Je le posledica vse usne gonje proti slovenskim šolam , 04 mi vojaške uprave. Ni treba U.J ie Posebej dokazovati, da so ho-4* ljudje, ki toliko govorijo in pilo, da priznavajo Slovencem njihove av>ct do slovenskih šol, le prema, slovenske starše, da bi vpisali otroke v italijanske šole. Kako J si sker razlagamo dejstvo, da so ®iSa,i na vrata, ki so Jih skrbno *enili s ključavnico, kar se ni do-ralo niti ob najhujšem pritisku s ani laktov na slovenske kulturne stanove, ter pozvali, da se vrši vpijanje slovenskih otrok na italijan-Soli. Slovensko šolo v ulici Sv. obfWiSka so 0ubrvine Federativne ljudske re-i Ju§oslavije na šesto redno veflanje, ki bo 27. septembra 1948. *o *?°nedeljek 20. t. m. popoldne svej akonodaini odbori Zveznega skutf---n ®ve*a narodov Ljudske (jfob °Ine FLRJ nadaljevali po-0 n° obravnavo osnutka zakona a2enskem postopku. ^0g*ad/ — V Bosni in Herce-k: s 1 se je pričela žetev bombaža, neko]Je zaradi hladnega vremena sij J*® zakasnila. Površina, pora-fcuislr.-J30ml5ažem, je v primeri z im letom znatno večja. v središču mesta, pravico do slovenske šole Tem šovinistom bomo pove. dali še, da je bila pred leti slovenska šola v drevoredu XX. septembra", kjer danes razni plačanci Lege nazionale izlivajo svoj srd nad Slovenci, ki bi se drznili v tem središču nitalijanstva« spregovoriti v svoji materinščini. VENDAR PA PODOBNI FASISTIC-NI MANEVRI IN DO NESRAMNOSTI PREDRZNA IZZIVANJA NE BODO OMAJALI ZAVEDNIH SLOVENCEV V NJIHOVIH ZAHTEVAH, MARVEČ SE BODO SE Z VEČJO ODLOC-NOSTJO IN DOSLEDNOSTJO BORI-LI ZA VSE VRSTE SLOVENSKIH SOL, KI JIM PO VSEJ PRAVICI PRIPADAJO. Partizane obsojajo Ra smrt izdajalce pa oproščajo v Grčiji ATENE, 22. — Vojaško sodišče je oprostilo poveljnika Poulosa, ki se je z Nemci vred umaknil v času osvoboditve Grčije. Obtožen pred vojaškim sodiščem, da je zapustil svoje mesto, je odgovoril, da se je umaknil, «da ga ne bi komunisti umorili«. Pač pa ie monarhofaši-stično vojaško sodišče obsodilo na smrt šest partizanov, ki so jih usmrtili včeraj v Verriji v osrednji Makedoniji; enaka usoda je doletela tri druge v Solunu. Sodišče v Lamiji pa je izreklo včeraj tri smrtne obsodbe nad osebami, ki so dajale pomoč partizanom; nadaljnji dve smrtni obsodbi sta bili izrečeni v Atenah. Srbska akademija znanosti obsoja klevete proti Jugoslaviji BEOGRAD, 22. — Srbska akademija znanosti je izglasovala resolu. \;ja proti obtožbam Informbiroja in proti klevetniški kampanji, ki jo vodijo proti Juoslaviji nekatere države ljudske demokracije. Resolucija poudarja, da je akademija od osvoboditve Jugoslavije do danes priča, ker je pri tem aktivno sodelovala, neizmernih naporov ljudske oblasti pri iskanju najboljšega načina, da se jugoslovanski narodi z aktivnostjo in izobraževanjem privedejo na pot socializma. Resolucija izjavlja dalje, da srbska akademija znanosti, ki ima za podlago svojega obstoja borbo za resnico in pravičnost, enako kakor sta napravili Akademija znanosti v Zagrebu in Slovenska akademija znanosti v Ljubljani, izraža svojo polno zaupanje v ljudsko oblast in njene voditelje zaradi skrbi, ki jo posvečajo kulturnemu dvigu jugoslovanskih narodov in njihovim naporom za zgraditev socializma v Jugoslaviji. Prepričana je, da bodo doseženi uspehi postavili na laž vse klevete, ki jih širijo proti Jugoslaviji in njenim voditeljem in go tako škodljive za utrditev proti-imperialistiiSne fronte v svetu, v katere vrstah so tudi jugoslovanski narodi. Protest SIAU skupščini OZN SPOŠTUJEJO NAJ SE DOLOČBE MIROVNE POGODBE PRAGA — Češkoslovaški zunanji minister je uradno demantiral vesti o bližnji denarni reformi v CSR. Ob tej priložnosti so bile tudi demantirane vesti o izvozu živil v inozemstvo. GLAVNI SKUPSCINI OZN, PARIZ Glavni svet Slovansko-italijanske antifašistične unije Tržaškega ozemlja, ki predstavlja italijansko in slovansko demokratično prebivalstvo Svobodnega tržaškega ozemlja, najodločneje protestira proti stalnim kršitvam mirovne pogodbe z Italijo s strani anglo - ameriške zaupne uprave v veliko škodo človečanskih pravic In osnovnib demokratičnih svoboščin, ki jih priznavajo državljanom STO-Ja omenjena pogodba in priloženi statuti. Te kršitve škodijo med drugim narodnostnim pravicam slovenskega prebivalstva, ki mu ni bila priznana neomejena uporaba njegovega ježlka, čeprav Je to določeno v statutu, ki smatra slovenščino kot uradni Jezik STO-Ja. Ponavlja svoj protest proti ohranitvi vojaškega pravosodja za državljane, ki imajo pravico biti sojeni po civilnih sodnikih na podlagi civilnega reda v smislu 4. člena stalnega statuta, dočim vojaška sodišča izrekajo še vedno krivične stroge kazni, ki so v nasprotju z mirnodobskim pravosodjem, kakor so obsodbe, ki so bile te dni izrečene nad delavci ladjedelnice Sv. Marka. Zabteva od OZN čimprejšnjo normalizacijo političnega in gospodarskega življenja in takojšnje imenovanje guvernerja ter čimprejšnjo uvedbo ustavnega režima, ki ga določajo statuti, posebno z razpisom političnih in upravnih volitev, ki naj dajo možnost udeležbe v Javnih Sovražniki miru podrejajo delovanje OZN zunanji politiki ZDA Višinski se je uprl vpisu na dnevni red sprejema novih članov, poročila balkanske komisije, vprašanja Koreje in veta PARIZ, 22. — Ostro nasprotstvo med preračunanim pesimizmom an-gloameriških delegacij in njihovih satelitov pred začetkom glavne skupščine OZN v primeri s stališčem sovjetske delegacije, ki je našlo izraza v izjavi Višinskega: «Prišel sem v Pariz, da utrdim mir», se ni dalo prikriti z rekami miroljubnih besed, ki smo jih slišali v govoru zapadnih predstavnikov prvi dan skupščine. Dva glavna smotra Marshalla, Be-vina in Schumana, ki so se sestali preteklo noč, sta verjetno: 1. odvrniti diskusijo od rešitev življenjske važnosti, ki bi jih morala skupščina rešiti, posebno od onih primerov, glede katerih sta Foreign Office in ameriška vlada enemogo-čila izvedbo priporočil druge glavne skupščine v lanskem letu, in izkoristiti skupščino kot platformo za protisovjetsko propagando; 2. predložiti skupščini vprašanja, kakor je n. pr. vprašanje Nemčije, ki spada v kompetenco štirih velesil. Glavne resolucije, ki so bile sprejete na glavni skupščini in ki so njih izvedbo imperialisti onemogočili, so: resolucija, ki obsoja vojnohujska-ško propagando; sabotaža s strani Velike Britanije in EDA sklepov skupščine glede razdelitve Palesti- Protestna zborovanja p« vsej Italiji J**Žavni uslužbenci zahtevajo povišanje plač »leajd - Vojni zločinec Pavelič v Rimu in — Na sto tisoče državnih T'?žbencev danes na glavnih kloru, . Protestiralo proti od-darskjVl vlade' da prilagodi gospo-01 razmeram plače in mezde. *tolovimU Se na trgu Svetih aP°* prcd * Zbrala ogromna množica. HiCe avnik rimske Delavske zbor-assini je pozval državne na-ker ben<*. naj ostanejo združeni, bni; °,rn°rda potrebno boriti se še . ‘J Odločno Govorili so še drugi raznih skupin držav- nihd„tavniki —■ besed meščencev in nato je povzel Vi X im®nu CGIL senator Bi-gov0r- "tožil je vlado, da vedno Se pa* e ° svoji bilanci, ne ozira na ** družinsko bilanco svojih l0rete ^r“ava vi in da ne kak0r *a^ati drugih šest mesecev, kolojn- teva vlada, ker je vaš stran;ne1^av za 415 milijonov, surovin za 350 milijonov in živil za 10 milijonov. V istem č^su bo Poljska izvozila za 485 milijonov dolarjev blaga; od tega bo za 450 milijonov premoga in za 135 raznih proizvodov. BUDIMPEŠTA. — Do 29. julija so podatki o letošnji žetvi za 35 odstotkov prekosili pričakovanja. Pridelali so 143 tisoč vagonov pšenice, 72 tisoč vagonov rži, 63 tisoč ječmena in 28 tisoč vagonov ovsa. PRAGA. — Po trgovinski pogodbi med CSR in Holandsko bo prva prejela 300 ton masla v zameno za tekstilno blago in stroje. PRAGA. — Češkoslovaške tvor-nice klobukov, ki so izvršile naročila za ZDA bodo dobavljale klobuke Turčiji, Belgiji in Švici; nPredno se je pričelo prebujevanje slovenskih industrijskih središč in trgov, je vrtoglavi vzpon trgovskega mesta Trsta že pritegnil slovenske kmete in jih trgal od njihove grude, jih pritegnil v «emporium Carsiae et Carniolae« ter jih popolnoma pretvoril v delavce, obrtnike ter bodoče trgovce in posestnike. Ta fenomen, ki je po svoji naravi kapitalističen, prav za prav ustvarja množice mest. Takšna urbanizacija je začela de. lovati na Slovence prav v Trstu in je bila v začetku na škodo slovenstvu. To je doba spontane asimilacije (zlasti od l. 1800 do 1850), kateri ni bilo mogoče uteči. Trst je sprejel vase na tisoče Slovencev iz svoje okolice, iz ostale Julijske krajine, iz Kranjske, na stotine Hrvatov, Istranov, Dalmatincev in Balkancev ter jih je popolnoma asimiliral. To je torej začetni in centralni faktor tako imenovane slovenske invazije. Tako je gledal tržaški Italijan Angelo Vivante v letu 1912 na slovansko ((invazijo* ((italijanske. ga» Trsta. Tudi sicer je zgodovinsko ugotovljeno, zlasti s strani italijanskih in drugih pisateljev in zgodovinarjev, da je do srede prejšnjega in deloma tudi pozneje šel asimilacijsk proces edinole v škodo Slovencev in drugih doseljencev neitalijanov. Kakršne koli argumente pri tem uporabljamo, pridemo do enakih zaključkov, to je, da je italijanstvo v Trstu pridobivalo nesorazmerno na številu in to ne po svojem naravnem prirastku in niti zaradi priseljencev iz italijanskih dežel, temveč zaradi asimilacije ne italijanskih priseljencev. Število prebivalcev v Trstu je od 1719. leta, ko je bil Trst proglašen za prosto luko, začelo zelo naglo naraščati. Od 1500 v začetku 1800 leta je naraslo v letu 1785 na 20.000, leta 1824 na 50.000, leta 1840 na 80.000 in leta 1876 na 120.000, leta 1914 pa na 247.000 prebivalcev. Izven dvoma je, da ta prirastek ni posledica naravnega razmnožavanja tržaškega meščanstva, temveč se vidi že na prvi pogled, da je Trst dobival močan priliv iz bližnjega in daljnega zaledja. Pri tem je treba upoštevati, da so prihajali v Trst ljudje najrazličnejših narodnosti, tako Grki, Armenci, Cehi, Židje, Nemci itd., med katerimi so predstavljali Slovani daleko najmočnejši odstotek. Ker je bilo italijanskih priseljencev sorazmerno silno malo, bi se bili brez dvoma vtopili v tem morju drugih narodnosti, da ni bila italijanščina v tem času v splošni rabi po vsem Jadranu in deloma tudi v Sredozemlju kot jezik trgovcev in mornarjev. Tako se je razvijal asimilacijski proces doseljencev neitalijanov, ki so predstavljali večino prebivalcev. Ti so v drugi ali tretji generaciji prevzeli italijanščino kot svoj občevalni jezik. Zlasti je šel ta proces zelo naglo ■pri slovenskih in hrvatskih doseljencih iz neposrednega tržaškega zaledja, ker so bili to -po večini preprosti kmetje z majhnim besednim zakladom in so morali pri svoji novi zaposlitvi, kot mornarji, težaki, zidarji, obrti niki in drugi, nujno uporabljati tuj jezik. Gornje trditve potrjujejo številni italijanski zgodom-t narji, Evo, kaj pravi italijanski pisa-. tel j Carlo Schiffrer, sedanji podpredsednik cone v svoji knjigi «Le origini dell’irredentismo trie. stinos, Udine, 1937, str. 16-17. «Ti raznovrstni priseljenci so tvorili poleg italijanskega mesta še kozmopolitski «borgo» ter so dajali novemu Trstu značaj mednarodnega mesta. Za vsakodnevno uporabo, tako n. pr. v trgovk skih odnosih so uporabljali italijanski jezik, katerega so poznali tudi hevantinci, ker je bil pred enim stoletjem italijanski jezik «Ia lingua francaa ob Sredozemskem morju, a razumeli so ga tudi mnogi Nemci. Zopet nadaljuje Schiffrer: vTi priseljenci so bili v drugi generaciji popolni «bilingui», a v tretji Italijani. Zopet prihajajo v Trst novi priseljenci ter pridobiva italijansko meščanstvo vedno bolj z novo asimilacijo.» Vendar pa ta naravni proces ni edinstven v Trstu, marveč je to karakteristika za narašča nje prebivalstva v mestih, ki mejijo na dva naroda. Iste primere imamo v številnih mestih v vzhodni in severni Evropi. Toda kljub sorazmerno mnogo močnejšemu prilivu Slovencev in Hrvatov v Trst, kot je izjavil leta 1912. o dunajskem parlamentu italijanski trza* ški poslanec Pitacco («Giomale di Trieste» 31.8.1948.) v primeri s italijanskimi doseljenci, se “ni številčno razmerje za Slovence od 1851. do 1910. v ničemer izboljšalo. Iz tega izhaja, da ni bilo nikdar nobene raznarodovalne tendence Slovencev in Hrvatov do Italijanov, marveč nasprotno, da so se Slovenci še nadalje vtapljali v italijanskem življu, ki je z asimilacijo Slovencev ohranjal italijanski videz Trsta. V. tem je tudi dokaz, da se je italijanstvo Trsta s prilivom drugih narodnosti množilo hitreje, kot bi se moglo s samim naravnim prirastkom in dotokom iz italijanskih pokrajin. Najbolj zgovorno pa pripoveduje o tem tržaški pesnik in z go. dovinar Slataper v. «Scritti poli-tici», str. 5-6, ko navaja številke o številčnem prirastku tržaškega prebivalstva in nadaljuje: «V dveh stoletjih se more trditi, da se je popolnoma formiralo tržaško mesto. Samo imigracija lahko raztolmači to dejstvo. Toda prav gotovo zaradi svojega gospodarskega, trgovskega in etničnega položaja Trst ni narastel po Italijanih, sonarodnjakih, kakor se je to zgodilo v mnogih mestih na polotoku, marveč je absorbiral ljudi, ki so prihajali iz vsega sveta. Dober del tržaških rodbin niso italijanske... Naši dedi (moj! čisti Slovan) to dokazujejo.)) Takih primerov imamo vse polno v kulturni, politični in gospodarski zgodovini Trsta. Naj navedemo poleg navedenega IS .(Nadaljevanje na 2. strani.). 0 izbuslviii ureiekiosli (Nadaljevanje s 1. strani.) še primer Viljema Oberdanka (sin nemškega očeta in slovenske matere), ki je že v mladih letih prišel v stik z italijanskimi iredentisti. Nadaljnji dokaz o slovanskem poreklu velike večine Tržačanov so zlasti njihovi priimki, ki so kljub fašističnemu zakonu o poitalijančevanju rodbinskih imen s katerim se je okrog 100.000 osebam Julijske krajine in zlasti Trsta, da bi se jim odvzelo slovansko lice, nasilno spremenil njihov priimek, in so še danes v pretežnem številu slovenska. Samo kratek obisk na pokopališče pri Sv. Ani nas o tem najbolje pouči, čeprav so tudi tu fašisti izvajali svoje poitalijančevanje. Ze omenjeni italijanski pisatelj Vivante pa opozarja na to dejstvo takole: »Dovolj je prelistati tržaški vodič po mestu (guido) pa da naletimo na procent slovanskih imen, ki so že poitalijančena v dveh ali treh generacijah.» Ruggero Fauro pa govori v *Trieste», Rim, 1914: «Mi ne izhajamo iz rodbin, ki so se borile in trgovale ie pred 500 leti v Trstu... 240.000 Tržačanov ne izhaja od S.000, ki so živeli v Trstu pred dvemi stoletji. Prišli so namreč iz vseh krajev in so bili z asimilacjo odtrgani od drugih narodov.» To asimilacijo so pospeševale pri Slovencih, ki so imeli sicer ugodne pogoje za ohranitev v svojem neposrednem zaledju razne okoliščine. Predvsem je pospeševalo to asimilacijo kasno narodno prebujenje Slovencev ter nizka narodna in politična zavest, zapostavljanje Slovencev s strani avstrijskih oblasti, zlasti v pogledu šol in drugih kulturnih ustanov ter končno silovit 'prttlsk dobro organiziranega italijanskega šovinizma, ki je imel vso moralno tn materialno podporo ne le v lokalnih političnih in gospodarskih krogih, temveč tudi v mladi italijanski kraljevini in pri avstrijskih oblasteh. TRŽAŠKI DNEVNIK Delodajalci »sorskih kopališč 0 0 zahtevajo od svojih uslužbencev da ..svobodno* podpišejo samostojne delovne pogodbe Delodajalci so prišli z novimi zahtevami, in sicer, da bi morala ostati vsebina pogajanj, dokler ie niso končana, popolnoma tajna ter Jo ne bi smeli objavljati, Seveda se si s takimi »zahtevami« nikakor ne strinjamo, ker smo mnenja, da je dolžnost sindikalnih voditeljev obve-ščati delavce o poteku pogajanj, na katerih se razpravlja o vseh njihovih perečih problemih. Pa da se zopet povrnemo k delo-dajalcem. Zelo so bili namreč užaljeni, ker jih je naše časopisje ob zadnjih pogajanjih ostro napadlo za-radi njihovega zadržanja do pravične rešitve vseh zahtev delavcev. S tem svojim novim zadržanjem so hoteli namreč prisiliti predstavni, ke delavcev, da podpišejo takšno pogodbo, ki bi bila seveda na škodo delavskemu razredu. Toda predstavniki delavcev se niso ujeli na lima-nice. Delodajalci morskih kopališč s svojimi uslužbenci so pričeli nameščencem celo groziti, da jih ne bodo sprejeli prihodnje leto na delo, če ne bodo podpisali »svobodno* samostojnih delovnih pogodb, v katerih bi lahko delodajalci postavili takšne pogoje, ki fcn njihovim interesom najbolj odgovarjali. Prav z istim grozijo vsem tistim delavcem, ki so sl upali zahtevati, da bi delodajalci spoštovali določbe »svobodno* podpisane delovne pogodbe, ali pa če so zahtevali v primeru bolezni brezplačno zdravljenje pri bolniški blagajni. Poštenost teh delodajalcev se je še prav posebno izkazala pri letošnjih pogajanjih, ko niso hoteli pristati na to, da bi vljučili v novo de. lovno pogodbo člen. ki zahteva, da morajo delodajalci sprejeti ponovno na delo vse tiste uslužbence, ki so že delali prejšnjo sezono v istem morskem kopališču- Va posredovanje predstavnikov Enotnih sindikatov (in ne na posredovanje pred-stavnikov Delavske zbornice, kakor je hitela zatrjevati »La Voce libe-ra») so se morali javiti delodajalci JZ0B“ HEPRISTHflUSHE SODBE čeprav Je vohun Bitenc zahajal v njegovo hišo, ga mavhinjski župnik ni poznal... Sodelavec okupatorja, vojni zločinec in vohun Mirko Bitenc Je v aprilu t. 1. takole odgovarjal na razpravi pred Vrhovnim sodiščem LRS (citiramo iz stenografskega zapisnika razprave stran 223); Predsednik sodišča: Ali ste vi še Imeli oziroma šli kaj s Sirkom v Mavbinje? Bitenc: Da. Predsednik: Kako Je to bilo? Bitenc: Ker so bili med časom mojega zadnjega bivanja v Ljubljani priključeni kraji cone B k Jugoslaviji In so nastale nove meje, nisem vedel, kje bi prišel čez mejo... bi bilo treba ponovno vzpostaviti kanale z Ljubljano., sv« šla v Mav-hinje s Birkom do župnika in nas je oni fant čez peljal. Predsednik: Ali je Sirk povedal, s Itakim namenom greste v Mavhinje? Bitenc: (premišlja in molči). Predsednik: Ali vas je on peljal v Mavhinje? Bitenc; Skupaj sva šla. Predsednik: Kako pot je on imel V Mavhlnjah? Bitenc: Jaz nisem vedel, kje je, skupaj sva šla. Predsednik: Vam je pot kazal? Kdo vam Ja poiskal vodiča za ilegalen prehod čez mejo? Bitenc: To pa je bil tam en človek, ne vem kdo; ŽUPNIK GA JE DOBIL. Predsednik: Ga ni Sirk pomagal iskati? Bitenc: Ne vem, če se je tam dol poznal; župnika smo prosili, če bi koga našel... (Ta razgovor pred sodiščem v Ljubljani objavljamo zaradi tega, ker Je bOo včeraj tukajšnjemu kazen- Recl mu... da tl ne reče Vidalijevi frakcionatl bi v snujem glasilu hoteli na vse načine radi skriti, da kljub vsem mahinacijam in spremembi politične lini-je ter likvidatorstvu revolucionarnosti vsega demokratičnega gibanja niso zašli na pozicije istrskega CLN-a in delodajalskih sindikatov Delavske zbornice, katerih obojih je glasilo šovinistična slovenožrska eLa Voce liber as. Pri tem jih seveda najbolj jezi, da je to njihovo roboto «Primorski dnevnike že neštetokrat na jasen in nedvoume-i način razkrinkal (n dokatal vso njihovo hinavščino. * * 'i nekakšnimi beležkami v vče-rainjt številki njih glasila hočejo dokazati, da se je odnos tn s tem pisanje lista »t'oce liberaa glede Jugoslavije spremenil, češ da je demokristjanskega predsednika cone Palutana sprejel predsednik beograjske Trgovinske zbornice in Šef gosfiodarske komisije FLRJ v Trstu. To je seveda laž, ki ni niti prva niti zadnja v tem glasilu zadnje tri mesece. Urednikom tega lista bi bilo pametneje prelistati pitanje lista »La koce libera« v zadnji n treh letih in ga primerjati z zadnjim Vidalijevtm uvodnikom v njihovem listu in priili bi do presenetljivih ugotovitev O popolni identičnosti Vidalijevih pogledov in triletnega stališča CLN-ovskega glasila. Toda, če uredniki tega ne vidijo in so zarili glave v pesek kakor noj, pa naj bodo gotovi, da vidi to vse tržaško delovno ljudstvo. * * a e nekaj: Ne omenjati naporov jugoslovanskih narodov, ki so prišli do izraza tudi na letošnjem tržaškem velesejmu, prav gotovo ne pomeni držati se načela, da niso proti Jugoslaviji in jugoslovanskim narodom. * * Vse laži in gnusna namigovanja V zvezi z "■ Voce lihrras služijo t i-dalljevemu glasilu ed/no za kaj mu to pošteno ' to" načela: •Reci mu, da ti ne rečels skemu sodišču najbrž nerodno, da bi ga javno na razpravi prečitali, kljub zahtevi obrambe). Kakor vidimo, je vojni zločinec in vohun Bitenc jasno povedal, da mu Je mavhinjski župnik preskrbel vodiča za ilegalni prehod čez mejo. To Je eno. V svojem pismu pa mavhinjski župnik Mirko Filej, ki ga je poslal našemu uredništvu v objavo, seveda zanika, da bi bil Bitenca poznal, vendar pa pravi: »Vem samo to, da je dala moja mati v moji odsotnosti nekako decembra 1947 neznanemu popotniku na njegovo prošnjo nekaj za večerjo, kakor po navadi daje vsakemu potrebnemu, ki potrka na naša vrata. O poročilih o Bitenčevem procesu In po opisu moje matere sodeč bi bil utegnil biti oni tujec tudi profesor Bitenc«. Mavhinjski župnik sam torej dopušča, da je bil vojni zločinec In vohun Bitenc v njegovi hiši. To Je drugo. Nh sestanku, ki ga je zaradi nekega članka imel mavhinjski župnik lansko leto v Mavhinjah z našim prejšnjim odgovornim urednikom, pa je mavhinjski župnik izjavil, da Je za Osvobodilno fronto. To je tretje. Na temelju prve in tretje ugotovitve smo v aprilu objavili v našem listu članek, zaradi katerega Je našega odgovornega urednika včeraj mavhinjski župnik tožil in seveda pred sodiščem izjavil, da vohuna in vojnega zločinca Bitenca ne pozna, da mu vodiča ni preskrbel in da ni bil nikdar za OF (dokaza, da to ni res, sodišče ni dalo možnosti podati). Kakor Je bilo pričakovati, je kazensko sodišče verjelo župniku in njegovemu advokatu Agnelettu in odgovornega urednika spoznalo za krivega, kajti za tukajšnje sodišče vse tisto, kar se je godilo in se godi pred vdhov. nim sodiščem LR Slovenije sploh ne prihaja v poštev in ni noben »fatto determinatol* Zakaj ne, je pač vsakomur dobro znano. Da pa bo to takd, Je pokazal predsednik sodišča Picclola že predvčerajšnjim, ko j* obtoženemu odgovornemu uredniku dejal, da slovenski tolmač pač ne bi bil potreben, a včeraj na začetku razprave, da pc njegovem mnenju obtoženi sploh nima kaj povedati, kajti članek pač go. vorl sam itd. Zares vzor neprlstra-nostl.. . Obtoženega Je branil advokat Kukanja, ki bo proti obsodbi vložil pri. rlv, Mladinski dom v Portorožu Obveščamo starše ali sorodnike otrok, ki bodo letos sprejeti v Mladinski dom v Portorožu »Villa San Lorenzo«, da se prične pouk na ljudskih šolah v coni B 27. septembra. Otroci, ki bodo sprejeti, bodo odpotovali iz Trsta 25. septembra. Starši ali njih namestniki naj se Javijo čim prej na uradu za počitniške kolonije v ul. Maechiavelll 1 - pritličje, da prevzamejo napotnice, brez katerih otroci ne bodo sprejeti v dom*. Nemške bombe so našli Včeraj popoldne Je policija z Nabrežine naletela v nekem kamnolomu na majhno skladišče razstreliva. Našli so 12 bomb nemškega izdelka, ki so bile še v dobro ohranjenem stanju. Prihod nemških ujetnikov Te dni je priplula iz Port Saida angleška ladja »Orduna«, ki je Izkrcala 1854 bivših nemških ujetnikov, članov bivše Rommelove vojske. Včeraj ponoči Je že vseh 1854 bivših ujetnikov odpotovalo preko Tržiča v Avstrijo. na uradu za delo. Da bi zavlekli rešitev tega vprašanja, so v zadnjem trenutku delodajalci preklicali svojemu predstavniku pooblastilo, da bi o čemer koli v njihovem imenu odločal. O tem so bili seveda obveščeni predstavniki C(Z in tudi Urad za delo, le predstavniki Enotnih sindikatov o tem niso prav nič vedeli. Preden so sklicali predstavnike sindikalnih organizacij na skupno sejo, da bi rešili to vprašanje, so poklicali k sebi posamezne uslužbence ter so zahtevali, da »svobodno« podpišejo tudi to leto samostojne delovne pogodbe. Ker so se delavci upirali takemu načinu »prepričevanja« in »svobode«, so jim delodajalci zagrozili, da bodo zaposlili »esule«, kar je seveda zelo ogorčilo vse uslužbence morskih kopališč. To je res «svoboda». Ali je to tista tako opevana »skrb« za interese svojih uslužbencev? »Vpisovanje v slovenske srednje šole se zaključi nepreklicno 25. t. m. Samo učenci, ki polagajo popravne izpite, se smejo vpisati še do 30. septembra*. SLOVENSKA INDUSTRIJSKA STROKOVNA SOLA V TRSTU Vpisovanje v to slovensko šolo v Rojanu (ul, Montorsino 5) se vrši dnevno od lt do 12 ure. Zadnji dan vpisa Je 25. september. SLOVENSKA LJUDSKA SOLA V ROJANU Vpisovanje v uradu ravnateljstva (Vicolo delle Rose) — bivši šolski prostori — je vsak dan od 10 do 12 ure do 25. t. m. VPISOVANJE NA TRGOVINSKO AKADEMIJO V TRSTU Vpisovanje v Trgovinsko akademijo in višjo realno gimnazijo se vrši dnevno do 25. septembra od 10—12 v tajništvu uL Lazzaretto Vecchio 9-II. Izredna glavna skuščlna Zadruge prodajalcev goriva Upravni svet Zadruge prodajalcev goriva vabi vse člane, naj se udeleže izredne glavne skupščine, ki bo 26. t. m. ob 9 dopoldne na sedežu zadruge v ulici delle Mllizie št. 19. Odločalo se bo o sledečih točkah dnevnega reda: 1.) Spremembe ln dopolnila k pravilniku. 2.) Slučajnosti. trst v Številkah sum porodilo mestne oOdioezaauoost Statistični urad mestne občine je te dni izdal statistično poročilo za mesec avgust. Po tem poročilu je bilo 31. avgusta v Trstu 275.005 prebivalcev. Prejšnji mesec je število prebivalstva narastlo samo za 70 oseb, in sicer na račun rojstev. Prvič, po dolgem času pa se je pripetilo, da je prejšnji mesec odšlo iz mesta več oseb, kakor se jih je naselilo. Razlika pa je dokaj skromna in gre le za eno osebo. Porok je bilo prejšnji mesec 229. Po rimskem katoliškem obredu jih je bilo sklenjenih 196. Civilno 20, po protestantskem obredu pa 13 porok. 205 primerov je bilo takih, ko sta se oba zakonca prvič poročila. Nobenega primera pa ni bilo, da bi se ločenca vnovič poročila. 42 primerov je bilo takih običajnih, ko je bil ženin starejši od neveste, 21 primerov pa takih, ko je bilo dekle starejše od fanta. Pomislite, da Je bilo celo 14 nevest (ali bogatih vdov!), ki so bile od 8 do 12 let starejže od zakonskega druga. Novorojencev je bilo v tem času 263, od teh 30 nezakonskih. Vse Stavkovno gibanje se še vedno p™$5 nadaljuje med državnimi uslužbenci V torek ob polnoči se je končala stavka državnih uslužbencev, ki je trajala 24 ur. Ta kategorija delavcev je stopila v stavko zato, ker ji do sedaj niso hoteli priznati njenih upravičenih zahtev in ker je njen sedanji gospodarski položaj zeio kritičen. S svojo stavko so tl državni uslužbenci pokazali, da so trdno odločeni boriti se za uresničitev svojih zahtev. Med stavkajočimi državnimi uslužbenci so biti železničarji, poštni in telegrafski uslužbenci ter srednješolski učitelji Ze večkrat so ti delavci zahtevali, da bi izdala vojaška uprava ukaz o povišanju plač, kar je za današnje razmere nujno potrebno. Toda vojaška uprava ni hotela ugoditi zahtevam državnih uslužbencev; zato so bili prisiljeni Okrožno sodišče je sodilo le priložnostne tatiče Fossaceca Rihar, Zucca Quirino, Lonza Viktor in Alberi Alojzij so delali na račun neke zasebne tvrdke v Javnih skladiščih v pristanišču. Ker pa je bilo v bližini vskla-diščeno veliko zemeljskih dobrot, so omenjeni podlegli skušnjavi in so v večkratnih obrokih odnesli iz skladišča tvrdke Ampelea razne konserve in kavo v vrednosti 66 tisoč lir- Pri tem njihovem poslu so imeli pač tudi to srečo, da so bila skladiščna vrata poškodovana še o£ bombardiranja za časa vojne. Za ta dejanja so se vsi skupaj morali včeraj zagovarjati pred tukajšnjim okrožnim sodiščem. Med procesom je bilo dognano, da so prvi trije obtoženci že povrnili škodo Ampelei. Po zaslišanju prič in govorih zagovornikov je sodišče spoznalo Fossaceco, Zucco in Lonzo za krive, dejanja, ki ga jim je očitala obtožnica, vendar pa jim je sodišče črtalo vse obtežilne okoliščine. Prva dva obtoženca sta dobila po 6 mesecev ječe in 6 tisoč lir globe. Tretji Lonza pa je bil obsojen na 7 mesecev ječe in na plačilo 7 tisoč lir globe. Alberija pa je sodišče oprostilo vsake kazni, Zaradi bede in pomanjkanja, ki sta ga pritirali do tatvine, se je nato včeraj moral zagovarjati mla. di Davorin S. Ta je bil brezposeln in se zato seveda ni mogel nikdar do sitega najesti. Zato je pogosto zahajal k svojim znancem, kjer so mu kaj dali za pod zob. Ko pa je bil sam v kuhinji, je izrabil priliko in odnesel iz kuhinjske omare nakazilo za 5000 lir, katerega ji nato vnovčil in porabil, Obtoženec, katerega je zagovarjal odvetnik Ja-cuzzi, je bil obsojen na dva meseca ječe in na 2 tisoč lir globe. Ven-dar je bila sodba izrečena z vsemi olajševalnimi okoliščinami. Predsednik sodišča jfe bil dr. Picciola, državni tožilec dr. Amodeo. stopiti v stavko. Obenem pa izjavljajo, da se bodo stavke še nadaljevale, če bo tudi tokrat ostalo le pri obljubah in če ne bodo dosegli rešitve vseh upravičenih zahtev delavcev. C* do konca tega tedna ne bo prišlo med prizadetimi uslužbenci in odgovornimi oblastmi do sporazuma, bodo ti prisiljeni ponovno pričeti s stavko, ki bo trajala vse dotlej, dokler ne bodo upoštevane vse njihove zahteve. Ta stavka je dokazala, da so tokrat državni uslužbenci trdno odločeni boriti se za svoje pravice. Vojaška uprava se pa še ni izrazila; najbrže zasleduje potek dogodkov v Italiji, kjer se tudi državni uslužbenci trdno odločeni boriti se za uresničitev svojih zahtev in kjer namerava De Gasperi ugoditi zahtevam državnih uslužbencev na ta način, da »preuredi državno upravo«, Tudi v Franciji je vlada rešila zahteve delavcev na ta način; toda ta »rešitev« je bila usodna za tisoče in tisoče delavcev, ki so tako ostali brez dela. Se vedno je med državnimi uslužbenci stavkovno gibanje; naj bo ta stavka opomin vojaški upravi, da končno reši vprašanje te kategorije delavcev. i povišanja cen življenjskim potrebščinam Ker se je položaj zaradi zvišanja ceu življenjskim potrebščinam v zadnjih dneh zelo poostril, Je izdal odbor kongresa delovne mladine sledeči poziv: Mladi delavci In delavke! Mladinci, mladinke, brezposelni! Ukaz o povišanju cen življenjskim potrebščinam, ki ga je izdala vojaška uprava, bo Se bolj zaostril že tako težek gospodarski položaj našega ozemlja ter poslabšal življenjske razmere, v katerih danes živimo. Ponovno zahtevamo, da se prične pri nas z obnavljanjem naše industrije ln gospodarstva; obenem pa nočemo, da bi stroške za to obnovo morali kriti prav delavci in revnejši sloji, ki se s svojimi skromnimi plačami komaj preživljajo. Pripravljeni smo boriti se vsi enotni za to, da bi vojaška uprava pr e. klicala ta ukaz, ter bomo s svojo borbo podpirali vse sedanje in bodoče delo naših sindikalnih organizacij. V tej borbi nas ne smejo ločiti različna politična ln Ideološka mnenja; enotni se moramo boriti, da dosežemo pogoje za boljše življenje. Odločno zahtevamo, da prekliče vojaška uprava ukaz o povišanju cen življenjskim potrebščinam; to je danes nate geslo, za katerega uresničitev se bomo borili vsi mladi delavci. ODBOR KONGRESA DELOVNE MLADINE Tako ne more več naprej Kaj se dogaja v ladjedelnici Martinuzzi Tudi če upoštevamo, da »o nekateri dvomi vojaške uprave o zmožnostih upravljanja vodstva lad-jedelnice Martinuzzi, res upravičeni, so naši Enotni sindikati prepričani, da ne predstavljajo ti dvomi zadosten vzrok, ki bi opravičeval nadaljnje odpuščanje z dela približno sto delavcev, zaposlenih v tej tovarni. Razen tega je jšveia Enotnih sindikatov Že večkrat opozorila vojaško upravo na položaj, v katerem se danes nahaja ta ladjedelnica. Toda zaman so bili vsi ti opomini. Sicer je dobila ladjedelnica Martinuzzi nekatera manjša naročila, ki pa niso mogla zagotoviti trajnega zaposlenja delavcem ter so koristili le v toliko, v kolikor se je to stanje za nekaj časa še zavleklo. Prejšnji teden je vodstvo ladjedelnice odpustilo z dela 22 delavcev, ki ne vedo, Jcje bi lahko našli vsaj začasno zaposlitev, žalostno je to, da ta laljedelnica, ki bi lahko zaposlila ne samo 120 delavcev, temveč tudi 200, seveda, če bi bili s tem sporazumni tudi voditelji tovarne, odpušča danes svoje uslužbence. Vodstvo ladjedelnice je dalo pred Popravki k pogodbi za izredne doklade hišnikom it. t. m. so se sestali na uradu za delo predstavniki Združenja hišnih lastnikov, in sicer adv. Pietro Ge-rln in g. Vincanzo Bacci, predstavniki Zveze enotnih sindikatov, in sicer Mario Desanti in Vittorio Gant, ter predstavnik Delavske zbornice Renato Corsi. Namen sestanka je bil preučitev ukaza št. 302, ki se nanaša na izredne doklade hišnikom, da se doseže morebitno enotno stališče o tolmačenju tega ukaza ln o eventuel-nih spremembah. Na sestanku se Je sklenilo sledeče: 1. Priporočati pristojnim oblastem popravek sledečih materialnih napak; Na strani 507 Uradnega lista št. 32 od 1. avgusta 1948: 3. Stavbe z manj kot 41 proitorl ali sedmimi stanovanji c) ...in pooblaščena ženska namesto pooblaščene. d) ...dodati: in ženska, ki je pooblaščena izvrševati drugi poklic. Na strani 508 2. Stavbe od 41 do 70 prostorov ali z vsaj sedmimi stanovanji a) moški družinski poglavar, ki ni pooblaščen izvrševati itd, ... lir 80 namesto lir 40. II. Tistim, ki izvršujejo poklic hišnika ali postrežnika v več poslop- jih, se bo samo enkrat Izplačala izredna doklada v zvezi s poslopjem, v katerem vršijo nadzorstvo, ln tolikokrat izredna doklada za samo čiščenje v zvezi s poslopji, v katerih izvršujejo to nalogo. III. Glede delavcev, ki so dodeljeni snaženju kot stalni nameščenci, so se sporazumeli, da so stavki s pristavkom, »ki ni pooblaščen izvrševati drugega poklica* brez pomena, ker praktično ne more za take delavce obstajati in tudi ne obstaja prepoved v tem smislu. IV. Glede razvrstitev hišnikov na podlagi prostorov ali stanovanj v stavbah se prepušča individualni razlagi najbolj primerna določitev. V. Ce bo pristojna oblast sprejela tezo. da se doklada, o kateri je govora, ne sme smatrati kot plačilo, ker je vsa) za 5-6 ne plačuje delodajalec, pač pa tretji, se ta ne bo upoštevala pri določevanju odpravnine, v nasprotnem primeru pa bodo prizadete stranke o tej stvari ponovno diskutirale. VI. Odgovarjajoči inesek za dopust za leto 1948 ne bo vštet v izredni dokladi, v kolikor gre za prvo polletje t. 1.: vštet pa bo v kolikor gre za drugo polletje. VII. Mesečrfh izredna doklada se nanaša na 30 drti. Prečltano, potrjeno ln podpisano. kratkim nalog za izgradnjo nove 650 tonske ladje v upanju, da bo kasneje našlo kupca; toda tudi ta nova iniciativa ni mogla izboljšati položaja v tej ladjedelnici, ker so danes mali industriji skoraj vsa po. ta zaprta in nima velikih izglednv za nabavo potrebnih posojil. Za sedaj bi bili deležni Marshallove pomoči torej samo CRDA? Mi •se seveda ne strinjamo s tem, da bi postala tržaška industrija izključni monopol nekaterih velikih kapitalistov. Razen tega je vojaška uprava sklenila, da bo del posojila uporabi, la za obnovo ribiških ladij in mo-tornih čolnov. Prepričani smo, da ni nujno, da bi dobila nalog za izgradnjo teh ladij in čolnov prav CRDA, temveč bi bilo mnogo bolje, če bi te zgradila ladjedelnica Martinuzzi, ki bi lahko tako zagotovila vsaj za nekaj časa zaposlitev svojim uslužbencem. Vsi ti delavci, ki so ostali tako brez zaposlitve, so prisiljeni sprejeti kakršno koli delo samo, da sl zaslužijo vsakdanji kruh. Ali je kdaj pomislilo vodstvo ladjedelnice, da Izgube s tem naše tovarne najboljše specializirane delavce, ki so bili vedno ponos tržaške Industrije? Prometna nesreča na Nabrežini Včeraj popoldne je rešilni avto pripeljal v glavno bolnišnico 34-letno Šibilo Frane z nabrežinske železniške postaje št. 62. Bolničarji Rdečega križa, ki so jo pripeljali, so povedali, da Je Šibila vozila motorno kolo, pri tem pa se je zale-tela v tovorni avto nabreiinskega sanatorija. Šibila je pri tem odnesla hujše poškodbe. Zlomila si je desno roko, dalje si je odrgnila kožo na glavi in po spodnjih delih telesa. Ce ne bodo nastopile komplikacije, se bo morala ponesrečenka zadržati v bolnišnici mesec dni. kaže, da se moderne matere pri po. rodih raje zatekajo v varstvo zdravnikov v bolnicah in sanatorijih, saj je bilo zabeleženih kar 185 rojstev v bolnišnicah, na domu pa samo 82 primerov. Prejšnji mesec je bila celo mati, ki ni imela niti še 15 let, nobena pa ni bila starejša od 45 let. Običajna starostna doba matere je bila od 20 do 30 let. Največ rojstev so zabeležili sledeči mestni okraji. Na prvem mestu je Stara mitnica z 27 rojstvi, takoj sledita Npva mitnica in Sv. Jakob. Obratno je umrlo prejšnji mesec 192 oseb, od teh 130 v bolnišnicah in sanatorijih. Največ mrtvih je zaznamovala Stara mitnica, nato Nova mitnica in center. Začetkom avgusta je bilo v glavni bolnišnici 1788 bolnikov in ranjenih. Na koncu meseca jih je zapustilo bolnišnico 1670. 81 oseb je med tem umrlo. V splošnem je prišlo v začetku avgusta 2438 bolnikov in ranjencev v tržaške bolnišnice in razne sanatorije. Na koncu meseca je zapustilo zdravstvene ustanove 2237 ozdravljenih oseb. Umrlo jih je pa 120. Največji promet z bolniki so imele naslednje bolnišnice; glavna za živčne bolezni, kronične, otroška in za nalezljive bolezni, Magdalena. Javljenih primerov nalezljivih bolezni je bilo prejšnji mesec 178. Na žalost je v tem dosegla prvenstvo pljučna jetika, in sicer s 64 bolniki, 42 oseb je imelo škrlatinko, tifus pa 25 oseb. Malarija, malteška mrzlica, ošpice ter poliomelite so na zadnjem mestu. Med boleznimi, ki so pobrale največ življenj, je na žalost rak, ki je zahteval kar 40 človeških življenj. Daleč za njim sledijo srčne bolezni z 28 življenji, na tretjem mestu z 23 primeri pa je jetika, kronična bolezen našega mesta. Pri takem številu mrtvih so bili s samo trije samomori in umori, k sreči tudi samo trije. Trije pa so umrli pri prometnih nezgodah. mmm Četrtek 23. septembra Lino, Dela Sonce vzhaja ob 6.52, zahaja ob 19.01. Dolžina dneva 12.09. Luna vzhaja ob 21.08, zahaja ob 12.06. Jutri 24. septembra Marija, Radlvoj SPOMINSKI DNEVI 1945 se je pričel v Parizu 1. svetovni sindikalni kongres. 194S je bil v Ljubljani 1. kongres Enotnih sindikatov Slovenije. fcNOTNI SINDIKATI Lesna stroka. V četrtek ob 19 se bo sestal upravni svet. Prevozniška stroka. V petek 24. t. m. ob 18 se bo sestal upravni svet na sedežu. Uslužbenci zdravstvenih ustanov. V četrtek ob 20.15 se bo sestal upravni odbor na sedežu. Kovinska stroka. Vsi kovinarji, ki so bili odpuščeni z dela po 1. aprilu t. 1., naj se obrnejo na sindikate, kjer bodo dobili pojasnila glede nove normativne pogodbe. Prehrambena stroka. V četrtek 23. t. m. ob 19.30 se bo sestal upravni svet mesarjev. Vrtna veselica v gostilni «Pri Tirolcu*. V nedeljo 26. t. m. ob 16 do 24 bo v gostilni »Pri Tirolcu« v ulici Costalunga vrtna veselica, ki Jo bo priredila skupina stavbenih delavcev in kovačev. Na sporedu loterija z bogatimi dobitki, šaljiva pošta in podobne zanimivosti. Delavska športna zveza priredi v soboto In nedeljo Izlet na Marmolado. Odhod v soboto ob 14 popoldne izpred sedeža v ulici Contl. PROSVETNA DRUŠTVA PROSVETNO DRUŠTVO »S. JEN. KO« priredi danes 23. t. m. ob 20.30 v prostorih »Kraljič« kulturni večer. Sodelovali bodo v »Veseli sceni* člani igralskega osebja našega gledališča. Cisti dobiček je namenjen za zgraditev novega gledališča. IZLETI IZLETI PDT. Planinsko društvo v Trstu priredi v nedeljo dne 3. oktobra izlet v Brda na trgatev in na Korado nad Kanalom. Odhod iz ul. F. Severo ob 6. Vpisovanje vsak dan v ul. F. Filzi 10-1 od 17 da 18, in v Rojanu v čevljarni Gec na trgu Tra i Rivi 3 do 20. t. m. iVefea/ pripomb k stanju jugoslovanske atletike po četveroboju med Srbijo, Hrvatsko, Slovenijo in Partizanom ZDRAVNIŠKI PREGLEDI ZA ORTOPEDfCNO TELOVADBO Ravnateljstvo mestnega higien. skega urada javlja, da bo šolski zdravnik, svetovalec za ortopedič-no telovadbo te dni pregledal učence osnovnih, srednjih in strokovno nadaljevalnih šol, ki bi želeli obiskovati tečaje za ortopedično telovadbo. Za ta pregled naj se prija;vij° tudi oni učenci, ki so že lani obiskovali ta tečaj. S seboj naj pri-neso izkaznico. Zdravniški pregledi bodo v šoli Giotto, vhod z ulice Polonio, Za Ženske bo pregled 24. t. m., 1., 8„ 22. in 28, oktobra ob 18 popoldne. Za moške pa bo pregled 29. t. m. 6„ 13. in 27. oktobra, prav tako ob 18 uri. BEOGRAD, 18. — Na stadionu Avala se je v soboto in nedeljo 18. in 19. t. m. atletski četveroboj med moškimi reprezentancami Slovenije, Srbije, Hrvatske ter Partizana ter troboj med ženskimi reprezentancami Slovenije, Srbije in Hrvatske. Končno stanje točk P° obeh dneh četveroboja je naslednje: 1. Partizan 35.071, 2. Hrvatska 34.223, 3. Srbija 30.147. 4. Slovenija 28.551. Od vseh športnih panog, ki jih gojijo v FLRJ, je predvsem dosegla na j večji uspeh po osvoboditvi poleg nugometa atletika. Pred vojno so bili jugoslovanski atleti tretjerazredni na mednarodnih srečanjih, danes pa postavljajo rezultate evrop. ske in svetovne vrednosti, ter igrajo tudi v tekmah z najboljšimi svetovnimi atleti pomembno vlogo, Dovolj Je, če spomnimo, da so pred vojno atleti na olimpijskih igrah vsi izpadali že v predtekmah, letos pa se je Segedin plasiral v teku na 3000 m. čez zapreke na 6. mesto, Vujačič in Radosavljevičeva sta zasedla 7. mesto itd. Rekordi, ki so jih jugoslovanski atleti in atletinje dosegli na četveroboju «Partizan«, Hrvatska. Srbija in Slovenija še bolj potrjujejo visoko vrednost jugoslovanske atletike, Ce primerjamo samo nekaj rezultatov, ki so jih dosegli prvopla-sirani na letočnjih olimpijskih igrah, vidimo, da so velike mednarodne vrednosti. Prejšnji teden je Spomenka Koledin skočila v daljavo 5.65, m, drugoplasirana na olimpijskih igrah Simmonetto (Argentina) pa je skočila samo 5.6o m in si pridobila srebrno medaljo. Francozinja Mazeas st je priborila; tretje mesto na olimpiadi in medaljo, ker je vrgla disk 40.19 m. Mlatejeva (Sloga Novi Sad) pa je postavila nov rekord v metu diska z metom 40,7Q m. Koliko je v F.L R.J. napredovala atletika od osvoboditve do danes, vidimo tudi v tej primerjavi: od 21 disciplin, v katerih tekmujejo moški, so postavili od osvoboditve nove državne rekorde ali pa jih izenačili v 15 disciplinah. Le v 6 disciplinah se to še nf zgodilo, fieprav so dosegli že približno enake rezultate. Po osvoboditvi so postavile državne rekorde v vseh U disciplinah. Rekorde in odlične rezultate v posameznih disciplinah niso dosegale samo po enkrat. Od osvoboditve do danes so atletinje In atleti FLRJ v raznih disciplinah lahke atletike skoraj 70 krat popravili tabelo rekordov. Razen v teku na 100 m 800 m. 110 m in 400 m z zaprekami, tro. skoku in metu krogle, smo v vseh ostalih disciplinah že izboljšali rekorde. Rekord v teku na 10.000 m je bil 6 krat popravljen od 33 min. na 31:35, 8 min, ki £a Je postavil Mihalič. V metu diska smo rekord v teh treh letih trikrat popravili od 47 m na 49,74 m (neuradno tudi 50,10 m). V teku na 400 m od 51 sek. na 48.8 sek. (sedemkrat popravljen). V skoku s palico od 870 cm na 390 cm (štirikrat popravljen) itd. Vsi jugoslovanski rekordi imajo visoko mednarodno vrednost, n. pr. Gubllan v metu kladiva 56,24 m, Vujačič v metu kopja 67,06 m, Urbič v skoku v daljino 7.32 m. Žerjal v metu diska 49,74 m itd. V disciplinah za žene je stanje še boljše. Po. samezne naše atletinje so se uvrsti, le med najboljše v Evropi: Radosav-Ijevičeva v metu krogle, 12,58 m, Koledin v »koku v daljavo 5,85 m! Matej v metu disk« 40.70 m Itd KRATKE VESTI NEW YORK — Znani svetovni prvak Joe Louis je izjavil, da namerava Junija meseca prihodnje leto braniti naslov svetovnega prvaka proti zmagovalcu v srečanju med Joe Baksijem in Ezzardom Charlesom. Na mednarodnem teniškem turnirju za prvenstvo ZDA v Fprest Hillu je osvojil prvenstvo posameznikov 20-letm Dick Gonzales (ZDA), ki je premagal v finalnem srečaniu Sturgessa (Južna Afrika) z rezultatom. 6:3 in .14:12, V tekmovanju žensk je prvenstvo osvojila Osborn (ZDA) ki je premagala Grafovo z rezultatom 2:6, 6:4 in 16:13. Češkoslovaški teniški igralec Jaroslav Drobnv se je s svojo zmago nad letošnjim prvakom vvimbledon-skega teniškega turnirja Falkenbur-gom UZDA) z rezultatom 8:6, 6:1, 6:3 uvrstil v polfinale mednarodnega teniškega turnirja za prvenstvo Združenih držav Amerike. NEW YORK — Včeraj zjutraj ob 4 se je vršil v Yersey Stadium spopad med boksačema Cerdanom in Zaleom za naslov svetovnega prvaku srednje teže. Kljub vsem pričakovanjem je zmagaj Cerdan. Lestvica jugoslovanskega nogometa Po drugi nedelji srečanj za jugoslovansko državno prvenstvo lige A in B je razporedba dvajsetih enajstoric sledeča: I. LIGA 1. Crvena zvezda 2. Metalac 2 2 0 0 4:2 4 1 1 0 0 7:0 2 1 1 0 0 3:0 2 1 1 0 0 2:0 2 2 1 0 1 2:3 0 10 0 1 1:2 0 10 0 1 1:2 0 2 0 0 2 1:5 0 1 0 0 1 0:7 0 3. Hajduk 4. Naša krila 5. Dinamo 6. Lokomotiva 7. Partizan 8. Sloga 9. Budučnost 10. Ponziana II. LIGA 1. Mornar 2 2 0 0 11:0 4 2. Enotnost 2 2 0 0 5:2 4 3. Sarajevo 2 2 0 0 5:3 4 4. Metalac 2 10 1 2:2 2 5. Dinamo (Skoplje) 2 10 1 3:3 2 6. Podrinje 2 10 1 2-7 2 7. Proleter 10 0 1 1:2 0 8. Dinamo (Panč.) 2 0 0 2 27 0 9. Vardar 10 0 1 0:2 0 10. Spartak 2 0 0 2 0-3 0 SLOVE!« »SK0 ---- i\l /IK 0 U Ul U GLEDALIŠČE za Tržaško uzcinIje PREDSEZONA V PETEK 24. 9. 48. ob 26.30 gostovanje v Domu kulture v SKEDNJU z Igro MIŠKA KRANJCA: „Pot do zločina“ Prodaja vstopnic pri blagajni Doma kulture. V SOBOTO gostovanje v dvorani Prosvetnega društva na OPČINAH z Igro JURČIČA-DELAKA: 59 Deseti brat* OBVEZNOST PRIJAVE AVTOMOBI-LO, KATERIH PRIDOBTEV SE N® MORE DOKAZATI Clen št. 1 ukaza št. 261, naslovijo* nega »Zopetna pridobitev in uporaba zapuščenih ali nezakonito pridobijo' nih avtomobilov in delov avtomobilov« določa, da morajo »vse osebe, ki imajo v posesti avtomobile, ostanke avtomobilov, njihove dele in pritikline, In ki ne morejo dokazati njihovega zakonitega Izvora, v roku 3 mesecev te stvari prijaviti okrajnem11 inšpektoratu civilne motorizacije v Trstu in oblastem javne varnosti o* kraju njihovega bivanja. Gornja prijava je neodpustljiv pogoj za morebitno nakazilo označenm avtomobilov, njihovih delov itd., ** dovolitev njihove uporabe ali za prenos lastništva.« Objavljamo, da se z zgoraj navedenim členom določeni rok zapadlo!«1 (21. september 1948) podaljša • vključno 21. novembra 1948. ■III RADIO 7.30. Koledar. 7.35. Jutranja gl»8** 7.45. Napoved časa in poročila. H-J? Reproducirana glasba. 12.00. svet. 12.10. Iz operet in revij. l*;*r Napoved časa in poročila. 13.00. Slovenske narodne pesmi. 13.20. Orkester Russell Bennett. 14.00. Porot«*! 14.15. Dnevni pregled tiska, t7-""' Plesna glasba. 18.00. Komorna 18.30. Pestra glasba. 19.00. Sloveni«' na za Slovence. 19.15. Pevski konce^ komornega zbora — dirigent Vrajjr Ubaid 19.45. Napoved časa in čila. 20.00. Glasbeni motivi raznih n rodov. 20.30. Dekliški kotiček. 20.«-Arije lz francoskih oper. 21.00. n dijski oder. 22.00. Lahka glasba. 2*2 Pestra orkestralna glasba. 23.00. P*. na glasba. 23.15. Napoved časa Ih ®*jj ročila. 23.30. Kaj vam nudi jutr^Ji spored? 23.35. Polnočna glasba. Zaključek. KINO ROSSETTI. 16: »Gospa iz Sangh*^"’ R. Hayworth. . FENICE. 16: »Zena v jeVeru«, M°n gomery, A. Botter, : ±1 FILODRAMMATICO. 15.30, 11 ,, 19.50, 22: »Bele Doverake ierl* Dunne, A. Marshall, Vah Jobs®11-ITALIA. 16: »Ljubljeni sovražnici M. Oberon, B. Aerne. Prod. Goldwin. . ALABARDA. 14; »Pohod tih«, E. Flynn, O. De HavIU#)0, 1MPERO. 16: »Dober večer, B. Breen. Izven programa W. Dlsneyev film «Praznične m ske deklice«. MASSIMO. 16: »Cesarska ljub««0** viale. 16: »V neznano*, D. Durbi GARIBALDI. Zaprto. NOVO CINE. 16: «Po?ablj»ni». 1 Mac Crea, Veronika Lake, CINE DEL MARE. »Prava ljut>«**n-,‘ SAVONA. 16: »Gospa sedmih ODEON. 16: « Začarana hiša*, D-Guire, R. Young, H, Marshall-IDEALE. 15: »Oče si vzame ženo«. Menlou, G. Svvanson. MARCONI. 16: «Duše v zrcalu«. Tone, J. Bennet. p. ARMONIA. »Allahovo znamenje«. Darrieux, I. Murat. m. AZZURRO. 16: «Veliko deževje«. Loy, G. Brent. R0, RADIO. 16: »Most ljubezni«. gers, Ronald Colman. Jiušči' ADUA. 15.30: »Peklenska dogam« na«, P. Munl, A. Baxter. . VITTOHIA. 16: «Polžaste stopm L. Mc. Guile. Napeto! , VENEZIA. 18: »Padovanski BELVEDEHE. 16: »Tovariš P»> * Laurol, Oliver Hardy. - tar RADIO. 16: »Mast ljubezni«. w-gers, Ronald Colman. o.*««- STADIO. 20.30: »Južno od Paga 'OBMORSKO KOPALIŠČE' Sv. NIK«14,1 OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH ODHODI b POMOLA RIBARNICE V TRSTU, (legal0* ur«) 8.30, 9.45, 10.45, 11.45. 13.30, 14.15. ODHODI IZ SV. NIKOLAJA V TRST (legalna ura): 10-8° 12,15, 17.45, 18.30, po potrebi 20.00. 20.45 Vozijo parniki »Itala«, »Veltor Pisani*. »Trleite«. motorna Jadrnica »Lavante*. Cent kombiniranih voznih listkov (vožnja tja, kopati,4Č« In vožnja nazaj) ob NEDELJ AH IN PRAZNIKIH za odrast6 ISO— lir, en otroke od 1 do in let 130 - lir URNIK OB DELAVNIKIH ODHODI S POMOLA RIBARNICE V TRSTU (leg**0* urg): 10.30, 11.15, 14.00, 14.45. Vozijo motorna jadrnica »Levante«, parnik »Vettor Pisani«' Povratek * parnikom «Itai,i», ODHODI IZ SV NIKOLAJA V TRST (legalna ura): X33&-16.00. 19.45, * Cene kombiniranih voznih listkov (vožnja tja, kopališče ln vožnja nazaj); z motorno jadrnico «Levantc» 160.—, 100-— lir, » parnikom 180.—, 110,— Ur Motorua jadrnica IZ KOPRA ob NEDELJAH vsako uro, ob DELAVNIKIH: vsake dve url. Ob praznikih avtobusna vožnja: PORTOROŽ -KOPER • SV. NIKOLAJ in obratno. CE BO POTREBNO, BO PROMET S PARNIKI NEPRETRGAN pred nedavnim časom je bil v •* listu «Literaturnaja Gazetan objavljen članek Andreja Višinskega pod naslovom «Vodimo bolj smelo naprej pravno znanosti. Ko Pisec govori o sedanji pravni znanosti v ZSSR, pravi med ostalim: «Nekateri delavci pravniške znanosti poskušajo pravo znan-stveno ustvarjanje zamenjati s citiranjem izjav klasikov. Ta metoda ».znanstvenega delan, ki bi se lahko imenovala citatologija, je Pri nas precej razširjena. Znan-*tveniki takšne vrste, ki na tenki konec svoje drobne misli (mi-sliška — pravi Višinski) meha-*>ično navezujejo izjave velikih korifej znanosti, poskušajo prikazati svojo pisarijo kot marksistična dela. Naloga naše znano-»i ni v enostavnem citiranju klaskov marksizma-leninizma, tem-Ve° v ustvarjalnem obdelovanju znanstvenih postavk v širokem teoretičnem posploševanju in v njihovi praktični uporabi. Ni redek Primer, da to manjka vrsti teoretičnih pravnih delavcev. S Pomočjo citatov se vodijo praviloma tudi teoretične diskusije, ki čestokrat spominjajo na razpra-iz (asov protopopa Avakuma.* j > Protorop Avakum nima va-*jednikov zgolj med pravniki. Ci-“»Ologtja je razširjena tudi v ne-®t«rih drugih panogah znanosti, *• Pr. v politični ekonomiji. To-® njena prava domena, iz ka-*fTe se razliva v ostale znanstvene panoge, je področje teo-Marksizma-leninizma. Očitno to\r^,a *'sto’ kar daje cita- ^'■°oiji posebno nevaren značaj. esolucija Informbiroja o »stanju* v Komunistični partiji Jugoslavije je dala vzpodbudo, da " O nekaterih partijah citatolo-BlW Zakraljevala bolj kot bi to biti. Faust bi lahko dejal: *K?er primanjkujejo misli, tam p Pravočasno najde neki citat*, nmer citatologije predstavljata dva članka, ki sta izšla v ~nn številki »Boljševikan, teo-*et'Snega glasila CK Vsezvezne ,omunistične partije (boljševi-To je članek P. Pospelova: * Borba V. I. Lenina za partijo "°?>ega tipa in članek P. Fedo-eja Marksistična teorija razre-°v in razredne borben. t Ne {,Uo razloga obrniti Po-*^rno*t na te članke, da ni v . napadena naša partija. Pra-tomo »napadena*, ker o nekem "®celnem stališču teh člankov v fino«* do naše partije ne more govora. V članek Pospelova, ** ima trinajst strani, je vklju-*n devet vrst dola članek o Ju-viji, a v članku Fedosejeva * vključeno pet dostavčkov na naše partije. Ti odstavki ** resnlčno uvrženi, prilepljeni ez obzira, ali so to napravili *°Wi pisci doma ali uredništvo da bi dali člankom več Aktualnosti* in da bi časopis i/torti"V ip*°*n0 aoni° P1-0** naši Oba Hanka imata »kupno to, V ””*** tledu, nekega Ustvarjalnega obdelovanja znan-nyenih postavk». To »o popula-.^ocije, kompilirane iz drugih PoPularijacij in učbenikov v slo-*** Predavanj srednjih tečajev, Beg od stvarnosti v dogmatizem „7ito Je marksist, leninist, stalinist, In prav zato, ker je takšen, uporablja zavestno In dosledno metode ustvarjalnega marksizma, ki zahteva ne mehanično oponašanje in ponavljanje tistega, kar se je dogajalo in se dogaja v drugih deželah, temveč dialektično, konkretno preučevanje posebnih zgodovinskih pogojev v lastni deželi ter dialektično ustvarjalno postavljanje in reševanje na svoj lastni način, po svoji lastni poti prav takšnih zgodovinskih nalog, k! so svojstvene samo za neko deželo, v tem primeru za Jugoslavijo” (Todor Pavlov) kakršne lahko sestavi vsak spretnejši referent, ki zna jemati iz (Zgodovine VKP(b)» in drugih dobrih knjig. To niso neke originalne študije niti znanstvena dela sploh, temveč množična reprodukcija, pomnoževanja. Tako se začetniku na tečaju lahko govori o preteklosti brez pretenzije, da bi se nauki preteklosti uporabili .za razumevanje sedanjosti. Brez tistih prilepljenih mest odgovarjajo ti članki točno takšnemu tipu predavanja, A s temi odstavki predstavljajo karikaturo ustvarjalne uporabe znanih in preizkušenih teoretskih pridobitev marksizma-leninizma na nove pojave. Prav za prav takšna »znanstvena* metoda pomeni samo strah pred ustvarjalnim soočenjem izkustev preteklosti z novimi, današnjimi problemi, to je priznavanje samo dobro znanih in v učbenikih razdelanih izkustev delavskega gibanja, beo ua naporov, da se teoretično obdelajo izkustva sedanjosti. Končno gre tu tudi za nevarno omejenost iz izkustev lastne dežele, ki izvira iz omalovaievanja izkustev drugih dežel. Očitno je, da je poznavanje zgodovine mednarodnega revolucionarnega delavskega gibanja in zgodovinskega razvoja marksistične misli, ki ni samo najviiji izraz posploševanja tega izkustva, temveč tudi veliki motor za pridobivanje praktičnih izkustev — izredno potrebno, če se hočemo znajti v kompliciranem spletu novih dogodkov in pojavov. Prav tako je nedvomno, da predstavljajo izkustva boljševiške partije najbolj dragocen zaklad za delavski razred vsega sveta, toda stati pred novimi pojavi ter imeti misel obrnjeno samo v pre-preteklost, ne čutiti sodobno stvarnost, ponavljati stare resnice samo kot šablone odtrgane od resničnih pogojev, ki so tem resnicam dale življenje, a pri tem zapirati oči pred izkustvi drugih ■ kompartij širom po svetu — to pomeni ponižati živo borbeno znanost na mrtvo knjigo. S takšnim »znanstvenim* delom se ne prispeva prav nič k borbi delavskega razreda, kateri mora teoretična misel služiti kot vzpodbuda, orientacija, vodstvo za akcijo. »Znanstveniki" citatologi »Znanstvenik*, ki se je ogradil z omarami, napolnjenimi z deli marksizma-leninizma, vidi v teh delih samo knjige. Živi razvoj borbe modernega proletariata neprestano teče od samega rojstva modernega delavskega razreda, ki si nabira izkustva, ki jim ne po znajo šablon, ker se vedno porajajo v mnogih in drugačnih pogojih družbenega razvoja, ta iivi razvoj jproletarske borbe, ki je našel svoj teoretični izraz in posplošenje v delih velikih klasikov, v njihovih borbenih člankih in govorih, resolucijah fn programih, polemikah in napadih, ne govori iz teh knjig kakšnemu (znanstveniku* z jezikom življenja, temveč v žargonu, s katerim evangelij in življenje svetnikov govorita proto-popu Avakumu. On v teh knjigah ne čuti ustvarjalne ne revolucionarne misli, ki se je utrinjala kot iskra iz živih družbenih spopadov, iz konkretnih pogojev borbe in ki je že od samega začetka odklanjala, da bi jo razumeli kot dogmo. Zaradi takšnih je Marki izjavljal, da ni marksist. Ta taktnega »znanstvenika* so te knjige samo izvor citatov. On SVETOVNOfZNANl ZNANSTVENIK AVGUST P1CCARD, KI GA VIDIMO NA SLIKI, JE S SVOJIM POMOČNIKOM PROF. COSVNSOM ODPOTOVAL V OVINEJSKl ZALIV, KJER SE BO SKUSAL S POSEBNO PRIPRAVO (VIDIMO JO NA SLIKI) POTOPITI 4000 METROV GLOBOKO V MORJE. SEDANJI REKORD ZNAŠA 906 M IN OA JE POSTAVIL LETA 1*34 PROF. BEEBE. AVGUST PICCARD SE JE PROSLAVIL V SVETU, KO SE JE DVIGNIL V STRATOSFERO IN DOSEGEL VIŠINO VE C KOT 16.000 METROV. mogoče zna na pamet vsa »važna me stan in si je pridobil gotovo profesorsko rutino za njihovo »uporabo*. On vam zna citirati tudi tista mesta iz Lenina in Stalina, ki govorijo, da marksizem ni dogma niti formula. Oni vam bodo takoj citirali Engelsa, ki se je posmehoval nemškim marksistom v Ameriki, ki v »večini primerov niti sami ne razumejo te teorije in imajo do nje doktrl-narski ter dogmatični odnos, misleč, da se je treba učiti na pamet — in da je to že dovolj za vse primere v Življenju. Zanie je to dogma, a ne napotilo za akcijo*. Tako je govoril Engels. Citirali vam bodo Lenina, ki je Engelsovo misel razdelal in povedal, kako sta Marks in Engels »upravičeno zasmehovala učenje na pamet in enostavno ponavljanje »formul*, pripravnih v najboljšem primeru samo za označevanje osnovnih SPLOŠNIH nalog, katere KONKRETNA ekonomska in politična situacija vsake posamezne FAZE zgodovinskega procesa nujno izpreminja, in da je tpotrebno prilastiti to nesporno resnico, da mora marksist upoštevati živo življenje, točna dejstva STVARNOSTI, a ne da se lovi za teorijo preteklosti*. Tako je govoril Lenin. Citatolog vam bo vse izcltiral, ker razpolaga s škatlami skrbno urejenih in katalogiziranih citatov, toda vse to bo samo citiral, lepil kot listke na vsak dogodek, vsako deželo, vsako situacijo, vsako fazo ne glede na razlike in posebnosti, m ne vprašal pri tem :a »živo življenje* in niti za »točna dejstva resničnosti* niti za konkretno ekonomsko in politično situacijo vsake posebne faze zgodovinskega procesa*. Z drugimi besedami pomeni to, da takšni «znanstveniki* dovoljujejo (tako so se naučili iz knjig), da se je marksistična teorija včeraj mogla razviti, da so konkretni pcgoji včeraj gnali teorijo naprej, toda danes je stvar drupa. Za današnjo fazo in za vse dete le obstajajo včeraj izdelane in po šo-lah kot obvezni ' predmet uvede- ne šablone in gorje novim pojavom, ki bi se drznili in se ne bi dali stisniti v te šablone. Včasih boste srečali tudi študije o marksistično-leninistični teoriji, ki so vredne pažnje. Toda v marksizmu-leninizmu je pravilno postavljanje vprašanja le začetek in praktična uporaba ostaja o-snovna preizkušnja vsake teoretične postavke. Ne more se v teoriji zastopati eno, a v praksi postopati nasprotno tistemu, kar je v teoriji postavljeno kot pravilno, Zato bom glede omenjenih dveh člankov »Boljievika*, za katera tukaj gre, omenil članek, ki ga je v istem časopisu v itevilki 1. januarja 1946 objavil M. Leonov pod naslovom »Marksistično - leninistični nauk — osnova znanstvenega predvidevanja*. Med mnogimi dobrimi mislimi bi hotel v tem članku citirati sledeče mesto: »Marksizem-leninizem je. tuj ne samo golemu empirizmu, temveč tudi votlemu shematizmu. Za pravilno predvidevanje je potrebno konkretno razumevanje stvarnosti. Marksizmu-leninizmu je potreben strogi realizem v predvidevanju. Da bi se uspešno predvidevalo, se ne sme pristopati k pojavom kakor koli, subjektivno ne tako kot je nam drago misliti, temveč tako kot ti pojavi obstajajo v objektivni stvarnosti. »Marksist*, nas uči Lenin, »mora upoštevati novo življenje, točna dejstva stvarnosti*. (Dela, knjiga XX, stran 101). «Poznavanje splošnega f. j. zakone ne izključuje, temveč ravno nasprotno predpostavlja nujnost proučevanja poedinosti, individualnosti, ker splošno in individualno obstajata v enotnosti. Marksistično-leninistično razumevanje konkretnosti v spoznanju kot važen pogoj predvidevanja, pomeni reproduciranje v naši zavesti objektivne resničnosti v njenem celokupnem bogastvu*. Tovariš Stalin nas uči vede konkretnega postavljanja vsakega vprašanja. Napake v delu teh ali onih lokalnih voditeljev navadno izvirajo iz njihovega neznanja, da bi upoštevali novo situacijo v vsej njeni konkretnosti*. Konkretnost v prijemu vprašanj pomeni znati se znajti v posebnostih situacije. Podobni pogoji izzivajo podobne rezultate. Toda podobni pojavi, vzeti v različnih pogojih, dajejo različne rezultate. Akn se ne prouči posebnost situacije, je nemogoče postaviti pravilne perspektive. »Moč in životvornost j>rognoz voditeljev boljševizma sestoji v tem, da izhajajo oni vedno iz konkretnih pogojev in potreb materialnega življenja družbe, iz upoštevanja o realnih možnostih.» Kje govorimo lahko o uporabi teh pravilnih misli v resoluciji Informbiroja in v vsej klevetniški novinarski gonji, ki jo je ona izzvala? Globok prepad loči vso to gonjo od vsega, kar velja kot pravilni) v teoriji in metodi marksizma-leninizma. S tem smo ml v bistvu že razložili omenjene članke Pospelova in Fedosejeva. Pospelov začenja z ugotovitvijo, da 17, zvezek Leninovih del tise. buj« spise napisane od decembra mio do aprila 1812 in da se v njih odraia Leninova strastna, silna borba za partijo proti »likvidatorjemn revolucionarne proletarske revolucije. Toda, da bi razlo- žil to Leninovo borbo, začne pisec z revolucijo iz leta 1905, oziroma z razdobjem po njenem porazu. On gre skozi to razdobje in Leninovo borbo korak za korakom, od citata do citata, in na deveti strani članka je ie vedno v razdobju 1905-1906 leta. Tudi se on bavi z idejo menjševikov za sklicanje delavskega kongresan, ki naj bi ustvaril nekakšno *brezpartijsko partijo» in govori s tem v zvezi o Martovu in Larinu. Nato pisec pravi: »V (londonski) kongres ruske socialdemokratske delavske partije je obsodil te menjieviške poskuse, da bi se likvidirala partija z njenim razkrajanjem v iz-venpartijski množici in pokazal na to, da «ideja delavskega kongresa vodi k dezorganizaciji partijen in «podrejevanju širokih delavskih množic vplivu buržoazne demokracije*. In sedaj pisatelj, ko je napra-i'il salto mortale (da si izposodimo terminologijo »Pravde*) od ruskih menjševikov iz leta 1906 do jugoslovanskih komunistov iz leta 1948. likvidira »stanje* v KPJ s sledečimi vrsticami: «Sedaj, po 40 letih menjševiške ideje razkrajanj proletarske partije v izvenpartijski množici v iz-venpartijski organizaciji zamenja proletarske partije z izven-partijsko organizacijo in dejanske likvidacije partije, je restavriral birokratski vrh kompartij* Jugoslavije, vrh KPJ, ko je zašel na pot izdaje socializma, začel kurs razkrajanja Komunistične partije Jugoslavije v izvenpartijski organizaciji »Ljudski fronti*, ki vsebuje ne samo proleterske in malo-ščanske elemente, temveč tudi del starih meščanskih strank Jugoslavije. Ko je pa to izrekel (t. j. prepisal iz resolucije Informbiroja oziroma iz pisem CK VKP (b) se pisatelj z isto brzino vrača, od koder je skočil, in mimo po profesorsko nadaljuje s ie petimi stranmi: »V Rusiji po porazu revolucije od 1905...» Tako je na hitro in vešče današrija socialistična Jugoslavija vključena v menj-ieviiki vlak, ki je pred 40 leti vozil po carski Rusiji po porazu prve ruske revolucije. Kakšen ogromen uspeh! Na popolnoma isti način postopa tudi Fedosejev, samo da on svoj akrobatski skok dela petkrat namesto enkrat. Medtem pa je treba r obrambo teh dveh pisateljev poudariti, da nista niti najmanj kriva za takšno »znanstveno* metodo: našla sta jo v pi-stnih CK VKP (b) našemu CK-ju in v resoluciji Informbiroja. Tam sta mogla najti ne samo met odo, temveč tudi opravičilo takšne metode. V pismu CK VKP (b) 4. maja stojijo na stališču, da je nepravilno poslati predstavnika tega foruma V Jugoslavijo, da bi tam proučil vprašanje sovjetsko-jugoslovanskega spora, »ker ne gre za preverjanje poedinih dejstev, temve( za načelne razlike*, Torej, delegata bi lahko poslali, če bi bilo potrebno preveriti recimo, ali so ali niso sovjetski strokovnjaki bili v Jugoslaviji obkoljeni z neljubeznlvoitjo, ali pa alt je točna trditev CK KPJ o plačah m dodatkih jugoslovanskih generalov, toda za načelne razlike sploh ni potrebno nikakršno proučevanje pa celo niti razgovor. Tukaj enostavne in enostranske trditve zamenjujejo vsak itudij. Kaj se zgodi pri tem z razumevanjem resničnosti in s pravilnim predvidevanjem, je jasno. Dokazov o načelnih grehih še vedno ni pa Pretekla sta dva meseca in pol od objave resolucije Informbiro* ja in več mesecev od prvih pisem CK VKP (b). V tem času se je zgodilo marsikaj na svetu, a poleg drugega je bil tudi kongres naie partij«, ki j* dal jasen odgovor na vsa načelna vpraša* »ija, ki imajo zvezo bodisi s «sou-jetsko-jugoslovanskim sporom* bodisi z linijo KPJ. C e so bile obtožbe ob začetku spora vržene brez vsakršnega dokazovanja, se sedaj lahko vprašamo, ali se jt v teku nekaj mesecev po obtožbah našel izven Jugoslavije kdor koli, da bi vsaj naknadno preučil obstoječe foli ne obstoječe) na-delne razlike, da bi nudil dokaze o naith načelnih grehih? Ne, nihče se ni našel ter se bo najbrž Je naprej nadaljevalo po poti ponavljanja obtožb v komodnt samooprostitvi od vsake obveznosti dokazovanja. Takšnega dela se ne loti, evo, niti teoretsko glasilo CK VKP (b). In ne ostajajo neprouiena samo dejstva stvarnosti, ki so neizbežna in net-zostavna basa vsakega miiljenja, temveč ostajajo neproučent tudi razjasnitve, ki so jasno dane v referatih, diskusiji in odlokih na-iega partijskega kongresa. Torej, ko gr« za načelne razlik«, n« samo da ni potrebno preučevati dejstev, temveč ni potrebno preučevati niti tistih mnenj, »o katera se trdi, da z njimi obstajajo načelne razlike; program naše partije, njen statut, resolucije kongresa, vse to n« prihaja v poštev za proučevanj«, ali obstajajo načeln« raslik« in v lem obstajajo, fie so. O teh razlikah vlada mrtvaiki molk, a stolpci centralnih glasil komunističnih partij se odpirajo za čudovite izmišljotine bodisi iz domačih avtorjev bodisi kakršnih koli Radon j in njim podobnih braniteljev čistoče načel marksizma-leninizma. Bilo bi odveč v tem našem spisu polemizirati s tistimi trditvami, ki sta jih Pospelov in Fedosejev v svojih člankih iznesla na račun naže partij#, k«r sta jih torno prepisala in jim s tvoje strani nista dodala niti najmanjšega pojasnila. To je naloga polemike z drugimi, ne pa ž njima, Zato se bomo tukaj dotaknili sam o vprašanja, ki ga je Pospelov vključil v svoj članek, in sicer zaradi ilustracije «znanstvene* metode, katere se danes poslužujeta samo Pospelov in Fedosejev. Citatelji »Boljševika* vedo iz vse ogromne obstoječe literature, pod kakinimi pogoji je prišlo do menjševiškega likvidatorskega mišljenja in do »delavskega kongresa*, iz kakšnih ideololkih odklonov je vzklilo to likvidatorsko stališče. Članek Pospelova predstavlja tudi informativno $tivo o tem vprašanju, Ce bi Pospelov posvetil svoj članek vprašanju našega elikvtaatorstva* m »razkrajanja KPJ v izvenpartijski ljudski fronti*, če bi to tezo uspel dokazati z dejstvi iz naše konkretne stvarnosti, pa da bi potem na koncu v nekaj vrsticah konstatiral identičnost ali pa bližjo alf daljno podobnost našega »likvldatorstva» z menj!«vifkim, v kolikor bi ta vzporedba bila opravičena * iz-ur|«»im proučevanjem, tedaj M bilo to pravilno. Toda Pospelov je postopal narobe. Povedal je vsem znane stvari o menjževi-kih, o Jugoslaviji se je zadovoljil z golo trditvijo v nekaj vrsticah. Toda kot sotrudnik »Boljjevlka» bi moral vedeti, da čitatelji tega časopisa ne vedo o Jugoslaviji skoraj povsem ničesar. Dovolj je pogledati komplete »Boljševika» od 1943, 1496, 1947 in letošnje iterAlke. V vsem tem razdobju ni bil niti en članek posvečen Jugoslaviji, a samo nekateri Ijud' skim demokracijam in sicer večinoma v 1945 in 1946. V enem članku o ljudskih demokracijah, objavljenem v enem od 14 letošnjih številk »Boljševikan, namreč v članku Baronova »O rasti sil socializma in demokracije* (številka 10. od 30. maja 1948) je rečeno o Jugoslaviji to-le: »Nove uspehe v ekonomskem razvoju svojih dežel so dosegli tudi delovni ljudje Jugoslavije in Albanije. «Prav takino nepažnjo so poklanjali problemom Jugoslavije in drugih dežel ljudske demokracije tudi drugi časopisi in dnevni tisk. A odkar obstaja naš petletni plan in se je pri nas začelo govoriti o izgradnji socia> lizma, je molčanje o problemih detel ljudske demokracije, a predvsem o Jugoslaviji, postalo še botj splošno in bol) globoko, Mi se ne bomo bavili tukaj s vprašanjem, zakaj sovjetski pisatelji menijo, da ni interesantno baviti se s problemi, ki so se rodili in rastejo z ljudskimi demokracijami, mi samo ugotavljamo, da sovjetskem« čitatelju ni sko- ro nič znanega o deželi in partiji, katere obsodba se jim servira v nekaj vrsticah. Pospelov ostaja na tem terenu popolne nezainteresiranosti za ekonomske, politične in družabne probleme ljudskih demokracij, katerih poznavanje je nujno za vsako pravilno orientacijo in predvidevanje, torej tudi za od-rejevanje zunanje politične linije vsake socialistične države in vsake komunistične partije, tako da sploh ne vpraša za pogoje, pod katerimi se javlja naše »likvi-datorstvon. Kakšna je Jugoslavija sredi leta 1948, kaj ona predstavlja politično, ekonomsko in socialno, kako je nastala, kako se je razvijala do svojega sedanjega stanja, kakšen prevrat je izvriila, kakšen odnos razrednih sil je v njej, v čigavih rokah je oblast in kakšen je značaj te oblasti, kakšno je bistvo in značaj revolucije, tei je dovedla do današnjega stanja, kakšna je vloga komunistične partije v vsem tem, kaj je in kakšna je Ljudska fronta Jugoslavije, kdaj, kako in pod katerimi pogoji je nastala, kakšna je bila njena vloga v narodno osvobodilni vojni in ljudski revoluciji, kakšna je to organizacija, ali je koalicija strank ali pa enotna organizacija delovnega ljudstva, kdo ima t) tej organtza-ciji vodstvo, kako stoji zadeva z buržoaznimi strankami v tej fronti, kaj fronta danes dela in kaj pomeni v razdobju graditve socializma — vse to se Pospelova niti najmanj ne tiče. Splošni delavski kongres je bil likvidatorska utopija menjševikov. Naš a ljudska fronta pa je Živa množična borbena organizacija delovhe-ga ljudstva, ki ima za seboj slavno zaodovino svoie borbene aktivnosti v narodno osvobodilni borbi v revolucionarnem rušenju oblasti buržoazije, v povojni graditin nove Jugoslavije kot socialistične dežele. Ljudska fronta pri nas je milijonska organizacija ljudi, ki gradijo socializem pod vodstvom delavskega razreda in pod vodstvom KPJ. To je organizacija, v kateri od začetka do danes ni nihče odrekal vodilne vloge KPJ, a danes manj kot kdaj koli prej. To je organizacija, v kateri ne obstaja niti ena meščanska stranka in razen KPJ sploh noberfCif druga politična stranka, organizirana kot stranka, temveč neki ljudje iz vodstev bivših malomeščanskih in kmečkih strank, ki brezpogojno priznavajo vodstvo KPJ. Toda vse to ni interesantno preučevati, ker »ne gre za preverjanje dejstev, nego za načelne razlike/* Po drugi strani pa je prav tako raznim Pospelovim neinteresantno raziskovati, katera in kakšna je ta komunistična partija, ki jo sedaj obdolžujejo likvidatorstva, kateri so in kakini so prav ti voditelji, ki jih označujejo kot likvidatorje, kakina je njihova partijska zgodovina in kakšna je zgodovina partije pod njihovim vodstvom, ali so kdaj koli prej kazali likvidatorske težnje, ali so kdaj težili k desnemu oportunizmu ali trockizmu ali pa so ravno narobe zaslužni, da se je partija očistila desnih in levih oportunistov, kakršni so bili na čelu ljudskih sil v vojni in revoluciji, z eno besedo ali je v vsem njihovem dosedanjem delovanju vsaj trenutek, ki bi dovoljeval verovati, da obstajajo v njih likvidatorske težnje proti partiji, ki so jo dovedli na oblast — vse to popolnoma nič ne interesira niti Pospelova niti Fedosejeva. O nasprotnih pogojih in identičnih posledicah U vorci tega absurdnega vzpo-rejanja naše partije z menjševiki in naše ljudske fronte z menjie-vfško idejo »splošno delavskega kongresa* kot nadomestitve za revolucionarno proletarsko partijo, nočejo trositi svoje »znanstvene* energije za to, da bi se bavili s takšnimi otročarijami, kakršno je »živo življenje* ali »točna dejstva stvarnosti» ali »konkretna gospodarska in politična situacija* v današnji Jugoslaviji. Oni sebi niti ne postavljajo vprašanja, kako je to mogoče, da se je menjševiiko likvidatorstvo rodilo v pogojih poraza revolucije od 1905, a naše «likvidatorstvo* pod pogoji zmage naše socialistične revolucije, pod pogoji, ko drži naša partija nedeljeno oblast in energično ter sigurno gradi socializem. Ce bi obtožba za naie likvidatorstvo bila točna toda ona je do mozga neresnična ~~ mar ne bi bilo za marksista-leni-nista interesantno, da bi se poza-nimal z vprašanjem, kako to, da popolnoma nasprotni objektivni in subjektivni pogoji porajajo popolnoma identično likvidator- stvo? Da, vse to bi bilo zanimivo proučevati, k o bi v resnici ilo ta »načelne razlike*, Vedno je bilo naravno, da so načelne razlike rastle iz diskusij in vodile do diskusij in polemik. Sedaj je moda drugačna. Načelna diskusija se zamenjuje z breznačelnim blatenjem, resnica se zamenjuje z neresnico, preučevanje se zamenjuje s samovoljnimi trditvami. Toda kadar se izhaja iz neresnice, potem ni nobeno čudo, da postaja metoda marksizma-leninizma neuporabna, kajti ona ni bila ustvarjena za dokazovanje neresnic, niti je za to mogla kdaj koli sluziti. Zato jt očitno, da ko bi se za dokazovanje obtožbe o naiem »razkrajanju partije v is* venpartijski organizaciji Ljudske fronten uporabile resnično znanstvene metode marksizma-leni-nlzma, t, j. ie bi se raziskala dejstva stvarnosti naše dežele, da bi v tem primeru preiskovanje dalo ravno nasproten izid od neresnice, ki se namerava dokazati. Z drugimi besedami, je jasno, zakaj mora tisti, ki hoče za vsako ceno vzdržati neko absurdno trditev. bežati od preiskovanja stvarnosti, zakaj se izogiba s poti vsakemu načelnemu razpravljanju o »načelnih razlikah*. Z male stmni, smo mi lahko mirni, ker nismo prav nič doprinesli k takšnemu poniževanju revolucionarne teorije- A sedaj naj nam bo dovoljeno, da zaključimo s še enim citatom. 24. maja 1947, je napisal Todor Pavlov v članku *Kako ml iz domovinsko - frontovske Bolgarije vidimo Tita*: »Tito je marksist, leninist, stalinist, in ravno zato, ker je takšen, on zavestno in dosledno uporablja metode ustvarjalnega marksizma, ki zahteva, ne mehanično oponašanje in ponavljanje tistega, kar se je dogajalo in se dogaja v drugih deželah, temveč dialektično, konkretno preučevanje specifičnih zgodovinskih pogojev v lastni deželi in dialektično ustvarjalno postavljanje in reševanje na svoj lastni način, po svoji lastni poti prav takinih zgodovinskih nalog, ki so lastne samo dotični deželi, v tem primeru Jugoslaviji. Prav tako je napravil in postopa Tito. In zato se on ni naučil samo, da je zveza med delavci tn kmeti revolucionamo-nacionalne-ga gibanja Jugoslavije nujna, temveč tudi, da ta njihova zveza in sploh njihova borba, njihov zgodovinski program, strategija, taktika in organizacija, morejo in morajo imeti jugoslovanski, a ne poljski' niti čeiki niti bolgarski niti sovjetski karakter, vlogo in značaj. In Tito je sijajno rešil to veliko zgodovinsko nalogo kakor v državni in politični graditvi nove Jugoslavije, taki tudi prej v vojni...* Toda... kje je lanski snegf (Za «Borbo» napisal M. P.) % ST. PETER OB NADIŽI V petek je prišla gospodična Eabriašnak Livia, ki pou-šuje na italijanski goli, na vrt Gošnjak Ide, ker je nameravala kupiti nekoliko sadja. Na vrtu je bila tudi Golles Marija, mati petih otrok. Gospa učiteljica je Golit* Marijo napadla, češ da jih «je prodala Jugoslaviji«, ker nameravajo poiečati slovenske Jole. Gollesova je odgovorila, da ona tako dela svojo dolžnost in je pravilno, da se otroci učijo v Soli materinskega jezika. Učiteljici je tudi jasno povedala, da se zaveda borbe naše manjšine v Italiji. Učiteljica, ki je morda nameravala ustrahovati zavedno Slovenko, jo je kratko malo popihala, ko je uvidela, da ima opravka z ženo, ki se ne da kar tako ugnati. Dogodek je značilen za Benečijo, kjer se vodi huda kampanja proti vsakemu manjšinskemu gibanju. Pred časom smo že objavili izpade proti slovenskim zahtevam v Benečiji in besede te učiteljice so ponoven izraz besa in Jeze nekaterih proti vsemu, kar je slovenskega. Ali vsi ti naj se dobro zavedajo, da tudi v Benečiji Slovenci dobro vedo, kakšne so njihove pravice, ki jim jih jamči ustava italijanske republike in mirovna pogodba. Benečani pa ne bodo odnehali, ker hočejo tudi oni imeti svojo kulturo in obnoviti tn popraviti vse krivice, ki so jim bile do sedaj prizadete. GRMAK lakoj po prvi svetovni vojni so bile edina zveza med gorskimi beneškimi vasicami steze, po katerih se je obilo Grmak, Platac, Kanalec, Brdo in druge. Tudi takrat so se občani zaman obračali na oblasti, da bi jim preskrbele cesto. Pomoči ni bilo od nikoder zato so sami vaščani iz Brda sklenili, da bodo z brezplačnim d-elom napraviti cesto iz Brda v Klodlč. Vaščani iz Brda in iz sosednjih vasi so se z vnemo lotili dela in so dovršili z velikim trudom del ceste, ne da bi oblast posegla vmes ter pomagala. Danes je tudi ta kos ceste popolnoma pokvarjan in tudi sedaj ni nobenega, da bi se za to zanimal. Prebivalci teh vasi se sprašujejo, kam gre vendar končat denar, ki je nakazan za javna deU v Benečiji. Saj ravno tako plačujejo davek vaščani Grmaka in drugih vasic, kakor drugi v drugih krajih. Skrajni čas je, da bi se oblasti vsaj nekoliko zanimale in izvršile tista dela, ki so nujna. Op. ur. V vsaki številki c Sočen prinašamo vesti iz Benečije, ki so skoro vse slične dvema, pravkar objavljenima. Gospodarsko stanje Benečije Je skrajno obupno, ker nimajo Benečani skoro nobenih virov, da bi si izboljšali težko Življenje. Poleg vsega oblasti puščajo vasi v vnemar, vodovodi so pokvarjeni, ceste neuporabljive, veliko število vasi brez električne napeljave itd. itd. Zdi se, da je bila nakazana tudi vsota za javna dela v Benečiji, ki pa res ne vemo, kakšna so. Oblasti bi se mo« rale za to zanimati. (Po »Soči*) IZ AMERIŠKEGA PARADIŽA Predolimpijsko tekmovanje v ZDA Šport kot sredstvo za zaslužek je cilj mnogih ameriških Športnikov. Ta cilj sta si postavili tudi znani ameriški plavalki Ana Curtis in Brenda Heleer, ki sta takoj po olimpiadi odpotovali v Hollywood, da bi podpisali pogodbo z neko tamkajšnjo filmsko družbo. Sodelovanje Ried filmom in plavanjem se Je, pričelo pred dvajsetimi leti. Temelje ji je položil znani ameriški plavalec Jonny VVeissmueller. Njegovo kariero popisuje novinar George Lowter, ki pravi med drugim: «VVeissmu(*ller je bil pet let olimpijski zmagoyalec, 5Qkrat prvak ZDA in je 67krat izboljšal svetovne rekorde, Vse te nagrade, prvenstva in svetovni rekordi pa mu niso niti malo olajšali, da bi si zaslužil košček kruha za ssbe in svojo družino, Leta so potekala in s njimi tudi njegova športna kariera. Medtem pa je neki filmski režiser opazil, da ima močan prsni koi, značilen Obraz in bujne Use. Iz Weis*-muellerja je postal nenadkriljivi Tarzan. Ko pa ie moda Tarzana minula, je moral VVeissmueller menjati poklic. Sedaj je impesarij vodne revije, ki gostuje po Angliji. Njegovemu zgledu so sledili tudi drugi plavalci. Njihov prehod v vodne revije in druge prireditve pa ne vplivajo dobro na ameriško plavalno prihodnost. Mnogi plavalci komaj čakajo, da zmagajo na olimpiadi ter nato prestopijo med profesionaliste Glavni olimpijski trener ameriških plavalcey zahteva, da se plavalcem prepove prestop iz amaterstva v profesionaliste. Vendar pa je težko podvzeti primerne mere proti temu, kajti celo lajvažnejša plavalna prireditev se organizira pod temi okolnostmi. Veliko predolimpijsko tekmovanje za sestavo ameriškega moštva je bilo izvedeno na naiin, ki ima kaj malo zveze s plavanjem. V časopisu «Ama-teur AthlehJ* Je bila objavljena slika velike morske obale In ogromnih hotelov. Besedilo pod sliko pa se glasi: «Mesto Dayton Bearh vas poziva na predolimpijsko tekmova- nj«. Tekmovalcem, trenerjem In spremljevalcem je zagotovljena brezplačna oskrba. Za nadaljnja obvestila se obrnite na naslov James D. Young.» Naravno je, da je bilo predolimpijsko tekmovanje za kopališče Dayton Beach donosen posel, za katerega so se morali (mestni očetje* dolgo časa potegovati, ker je bila močna konkurenca drugih kopališč. Ameriško plavanje pa se pretvarja, kot ves ameriški šport, V zabavišče in zaslužek. Drugače pa v deželi, kjer cvete trgovski šport, tudi more biti. Ideje g. Newmana Borba proti demokraciji v ZDA zavzema zadnj« čase vedno bolj brutalne oblike, To dokazuje, da monopoli forsirajo fašizem, ki zavzema oblike nemškega, španskega in Italijanskega fašizma s to razliko, da ima močnejšo kapitalistično podporo ter je zaradi te-ga brutalnejil in nevarnejši ne ««m>> za Ameriko, temveč za ves svet S tem v zvezi bomo zabeležili pojav, ki Je tako strahoten, da se /.dl plod mrzlične domišljije. Pred ni‘kaj tedni je namreč ameriški *odnlk in član vrhovnega sodlš.a ZDA Newman zahteval, da se u-takonl nov zakon, s katerim bo mogoče odvzeti družinam otroke, ki so v nevarnosti, da bodo vzgojeni pod komunističnim vplivom. Tukaj ni potreba, da naglasa-mr na kaj nas to spominja. Vsakdo se bo spomnil na »ideje* Hitlerja, Himmlerja in drugih fa-Sistlčnih (ideologov*. Po tolikih strahotah druge svetovne vojne se je v Ameriki našel mister New-man, eden najvišjih funkcionarjev v ZDA, ki skuia reševati (politično čistost* Amerike. S temi nepojmljivimi metodami ho-čejo razbiti ameriško družbo, Marsikdo bi nam lahko odgovo. ril: (Saj je to vendar samo predlog nekega eksaltiranca* M - rta Je to samo predlog ekiaiM-tij^a. vendar pa se je iud' v fašističnih državah tako oričelo. Goriški dnevnik Politična apatija Se dober mesec nas loči od ob-finskih volitev, napovedanih za 31. oktober. Dočim se je pred prvim rokom za volitve razmajalo politično gibanje v mestu in okolici, se sedaj kaže neka brezbrižnost, toži v goriški kroniki zadnji «Lunedh>. Poziva, naj se vsaj zdaj lokalne politične stranke združijo v nekak italijanski skupen narodni blok. Iz teh vrstic morda izvemo, čemu so bile volitve zadnjič odložene: ker se niso italijanske stranke domenile za skupen program — proti Slovencem. To drugo je razvidno iz nadaljnjih stavkov, da so, zlasti v Gorici, tudi občinske volitve odločno politične narave. Torej tako: tudi komunalne zadeve, vsa občinska utirava, gospodarstvo, popravljanje cest, izdajanje obrtnic, nastavljanje mestnih uslužbencev, odpiranje slovenskih otroških vrtcev v mestu, vse to in drugo se mora odločati ne na temelju pravičnosti, gospodarskih vidikov, ne na podlagi nepristra-ncsti napram Goričanom obeh narodnosti, ampak po «politiki» morda tistih, ki jo bodo ukazovali, ne občinski izvoljeni možje, marveč tajne sile izza kulis. Kakor je iz poziva razvidno, češ da do sedaj italijanske stranke nimajo skupnega programa in da goriiki voditelji dajejo samo tehnična navodila, se zdi, da razsodni goriški Italijani ne gledajo na občinske volitve le skozi očala politične mržnje napram Slovencem, ampak upoštevajo tudi gospodarske nujnosti in potrebe. Zato bodo gledali, da pridejo na županstvo osebe, ki so poštene in tehnično sposobne, ne pa le politični kričači. To pa ni nikakršna politična apatija, marveč zdrava politika, posebno tu ob mejah. Ali še sedaj ne more priti nekim krogom v Ingoličeve „Sirote“ na odru v Podgori V nedeljo popoldne je prosvetno društvo v Podgori predvajalo Ingo. ličevo igro «Sirote». Igro, ki ima močno socialno vsebino, so podali samo mladi igralci in igralke. Prav spretno jih je pripravil režiser g. Zajec, ki je s skromnimi sredstvi, s kakršnimi pač razpolagajo podeželski odri, dosegel kar lep uspeh. Glavne vloge so imeli prav dobri igralci, ki bodo gotovo še kaj lepega odigrali. Nastopil je tudi podgorski pevski zbor v raznih sestavah. Ima prav dinamičnega pevovodjo, le glasovi niso bili y pravem sorazmerju. Krivda pa leži na tistih pevcih, ki v zadnjem trenutku izo. stanejo. V začetku se je zbor kar imenitno odrezal. Zadnje točke pa so bile slabše. Poleg slabe intonacije je kvarno vplival na pevce tudi težak zrak v dvorani. Zato pa nekaj besed občinstvu: prvič, naj gledalci ne vodijo s seboj otročičev, ki predstavo nehote motijo; drugič, občinstvo naj bo že toliko uvidevno, da se pri prizorih, kamor to ne spada, ne krohoče. V tem pogledu manjka prave vzgoje. Glasno izražanje občutkov moti resne poslušalce in pa igralce same! Želimo, da bi nam podgorska mladina nudila še kaj podobnih na. stopov. * * * Da pride igranje dramatične skupine bolj do veljave, se je odločilo prosvetno društvo »Podgora« popoL noma obnoviti in modernizirati oder v Bregantovi dvorani. V ta namen je društvo zaprosilo ravnateljstvo tukajšnje predilnice, naj mu proda primerno količino platna. Ravnateljstvo predilnice je pokazalo nad vse nepričakovano razumevanje za to in nam po generalni direkciji iz Milana preskrbelo potrebno platno. Z znatnim popustom na ceni je ravnateljstvo zelo ustreglo društvu kot takemu, kak<*" ttdi članom igralske skupine, v kateri je največ delavcev imenovane tovarne. Društvo «Podgora» se lepo zahvaljuje za uslugo. zavest, da je mirno sožitje in gospodarska vzajemnost med Italijani in Slovenci edina pametna politika, ne samo državna, marveč tudi komunalna? Taki sejalci narodne mržnje, pa bodisi javni ali prikriti, so bržkone pozabili, da je prav nasilna politika in narodna mržnja pogubila fašistično Italijo in njenega duceja. Politična apatija, gospodje šovinisti, ni torej istovetna s trezno politiko napram slovenski manjšini in dober Italijan tudi ni tisti, ki lopne Slovenca po glavi, če ga le more. Obvestila Zveze trgovcev Spričo skorajšnjega vpoklica mladih nabornikov opozarja Zveza trgovcev v Gorici vse one delodajalce, ki imajo uslužbene vojaške obveznike, da v predpisanem roku javijo njih izstop iz službe uradu za delo. Nadalje priporoča zveza, naj se izstopivši uslužbenci nadomestijo z novimi, ki naj jih delodajalci zahtevajo od urada za delo. * * * Na sedežu Zveze trgovcev v Gorici, ul. IX Agosto 11, so dane trgovskim tvrdkam na vpogled okrožnice o vesteh na angleškem trgu od 4.-10. sept. 1948, o trgovski pogodbi z Nemčijo (Bicona), o izvozu suhega sadja v Anglijo, o izvozu kostanja, o izmenjavi blaga z belgijsko ; luksemburško ekonomsko unijo, o raznih vesteh glede trgovine z inozemstvom, o trgovinski izmenjavi z Belgijo, o začasnem sporazumu z Egiptom Kolesar je trčil v avto Prijava vina Užitninski urad v Gorici (Uffi-cio imposte consumo) vabi vse pridelovalce, da prijavijo pred trgatvijo količino vina, ki jo bodo imeli v skladiščih na dan prijave same. V prijavi, ki jo morajo predložiti tri dni pred trgatvijo, je treba navesti: 1) Ime, priimek, očetovstvo in bivališče pridelovalca: 2) dan pričetka trgatve in lego vinogradov; 3) približno količino pridelanega grozdja; 4) kraj pridelovanja in shrambe vina. Prijave so dolžni predložiti vsi zemljiški gospodarji, kakor tudi najemniki, polovinarji itd. Vsak pa je dolžan navesti le količino vina, ki mu pritiče. Isto morajo storiti tudi predsedniki obdelovalnih zadrug in zadružnih gostiln. Prijave je treba spisati na posebnih obrazcih, Zamudniki in vsi oni, ki bi opu. stili prijavo ali pa v njej navedli količino vina, ki ne odgovarja resnici, bodo kaznovani po čl. 55 T. U. zakona z dne 14.9. št. 1175. 8 kozo čez zid Ferfoglia Angela, oskrbnica posestva grofov Coronini v ul. Coro-ninj, je javila goriški policiji, da so ji preteklo noč neznani tatovi odnesli iz hleva belo kozo. V hlev so se, kakor je lahko po sledovih sama ugotovila, spustili čez zid, ki loči hlev od ulice. Začetek novega šolskega leta Šolsko skrbništvo v Gorici sporoča, da se danes začne za slovenske osnovne šole na Goriškem novo šolsko leto. Vse učiteljstvo je vabljeno, da se danes udeleži konference po uradnem vabilu. Jutri, v petek 24. t. m. ob 8.30 se začnejo vsi popravni izpiti. Prizadeti šolarji naj bodo točni, ker bi v primeru neopravičljive zamude, morali ponavljati razred. S seboj naj prinesejo pisalno orodje! Od 24. do 30. t. m. bo tudi vpisovanje za učence vseh razredov. Za vsak šolski okoliš na sedežu šole in sicer dnevno od 8. do 12. ure. Danes, v četrtek 23. t. m., ob 20 bo na sedežu Delavske zbornice v ul. XXIV. maja zborovanje vseh trgovskih uslužbencev. Na dnevnem redu bo razpravljanje o današnjem sindikalnem položaju in delovnih pogodbah te kategorije. Vabljeni so vsi člani. KINO VITTORIA. 17: ((Očarljivi tujec* S. Sidney. CENTRALE. 17: «Kajnov pečata O. Postvam. MODERNO, 17: «Jazz blazni«, F. Storm. EDEN, 17: «Mi smo cokle«, S. Laurel in O. Hardy. VERDI, 17: «Od strele zadeti«, E. Robinson in M. Dietrich. raji raaazi Pokrajinski urad za delo opozarja vsa gradbena podjetja, da morajo ob zaključku sezonskih del najprej odpustiti priseljene delavce, če jih podjetje ne potrebuje več. Nadalje opozarja, da je po zakonu strogo prepovedana zaposlitev priseljenih delavcev pri delih, ki ne odgovarjajo kvalifikaciji, navedeni v njihovem dovoljenju za imigracijo. Delavstvo, ki se je semkaj priselilo brez dovoljenja Urada za delo, bo takoj odstranjeno. Izpred sodišča Predsinočnjim je prišlo na Rooseveltovem korzu pred kavarno Garibaldi do hude prometne nesreče. Avtomobil z evidenčno tablico GO 4493, ki ga je vozil nek finančni stražnik, ie nenadoma prihitel iz uli XXIV. maja ter hotel preko ceste, istočasno je privozil po korzu navzgor 49-letni kolesar Viktor De. vetak, ki ni opazil znakov avtomobila in se zaletel vanj. Avtomobil se je hipoma ustavil, zaradi mokre ceste zdrsnil in trčil v bližnje dre. vo. Vozilo se je ob udarcu močno pokvarilo. Devetaku, ki je grozno krvavel, pa ie moral priti na pomoč rešilni avto Zelenega križa. Ponesrečenca je odpeljal v mestno bolnico v ul. Brigata Pavia, kjer so ga sprejeli s pridržano prognozo. Po nesreči je takoj prihitel na mesto funkcionar prometne policije ter pričel s preiskavo vzrokov, ki so privedli do nesreče. Za vedno se ie hotel otresli soseda Prejšnjo noč »o orožniki v Ste-verjanu aretirali tamkajšnjega kmeta 391etnega Franca Cigliča, ki je hotel zahrbtno umoriti 27-letnega so vaščana Alojza Korena. Orožniki so takoj pričeli s preiskavo vzrokov, ki so Cigliča privedli do tega groznega namena. Včeraj je bilo na goriški sodniji zopet cela vrsta razprav. Pretresali so po večini prekrške, ti so jih «a-krivili bivši državljani, ki sedaj bivajo na ozemlju, priključenem Jugoslaviji. Prvi je prišel na rešetko primer 26-letnega kmetovalca Ludvika Ve-liščeka iz Zapotoka pri Saloni Sodnim oblastem je Veliščka prijavil oče njegove ljubice 18-letne Krize-tič Ivanke, češ da se je z njo ženil in jo zapeljeval skozi celo leto 1946 brez dovoljenja in blagoslova skrbnega očeta. Veliščka so včeraj zaradi pomanjkanja dokazov oprost li neumne obtožbe. Zatem so pretresali primer še dveh gospodinj slabih živcev, in sicer Pavle Vončina in njene prijateljice Alojzije Marušič, doma iz Opatjega sela. Sodnim oblastem ju je lani prijavila sovaščanka Cegan Bogomila, katero so prijateljice ozmerjale in oklofutale. Prvo so ob-' tožbe oprostili zaradi nezadostnih dokazov, drugo pa obsodili na 3 me* sece zapora s pomilostitvijo. Se enkrat je prišel na vrsto in morda zadnjikrat pred italijanskimi sodišči in sodnijami 26-letni Oskar Srebrnič iz Šmartnega v Brdih Srebrniču očita obtožnica, da je marca lanskega leta oklofutal in s samokresom grozil sovaščanki Simič Katarini. Obsodili so ga na 3 mesece zapora s pomilostitvijo. * V odsotnosti so sodili tudi 39-let- nega Jordana Kumarja, obtoženega, da je aprila lanskega leta napade! pred telovadnico v Gorici Rudolfa Novo in mu povzročil telesne poškodbe, zaradi katerih se je moral Novo zdraviti preka.10 dni. Novo je namreč zahteval od Kumarja, naj zapustil telovadno dvorano, češ da je .v. njej nez^žplsri £»st. Kumar je pa »vljudnemu« vabilu odgovoril s pestjo, zaradi česar je bil obsojen na 2 meseca zapora, toda pogojno. Prve dni tega meseca so jugoslovanski obmejni organi izročili preko bloka pri Rdeči hiši italijanskim večjo skupino italijanskih državljanov, ki so ubežali iz Jugoslavijo brez potnega lista. Včeraj jih je že nekaj prišlo pred sodnijo in sicer 40-letni Spataro Jožef, 49-letni Nun-zio Pastorino in 32-letni Emanuel Longobardo, vsi trije iz Raguse, ki so prekoračili mejo. že novembra lanskega leta. Oproščeni so bili na podlagi amnestije. Obsojeni so bili tudi 34-letni Ba-rin Mario iz Legnaga, na 3 mesece zapora in 16.000 lir globe, pogojno; 34-letni De Santis Salvatore iz Palerma, na isto kazen; 37-letni Mar chi Germano iz Carpi bo moral odsedeti v tukajšnjih zaporih 3 mesece in poleg tega še plačati 16.000 lir globe. Vsem tem, razen Marchi-ju, ki je še v zaporu, je še danes ; policija izdala izgonski list. Istrski dnevnih Prva okrajna učiteljska konferenca je prinesla važne odločitve glede kulturno - prosvetnega dela V ponedeljek 21. t. m. ob 10. dopoldne je bila v Kopru v poslopju slovenske gimnazije prva okrajna delovna učiteljska konferenca. Zbranih je bilo preko 100 učiteljev in učiteljic iz vsega okraja. Tov. Marion, načelnik okrožnega prosvetnega oddelka, je otvoril konferenco, pozdravil podpredsednika istrskega okrožja tov. Beltrama in navzoče učiteljstvo kot prvo generacijo, ki se je vzgajala pod okriljem ljudske oblasti. Nato je prebral dnevni red, ki je obsegal sledeče referate: naloge v bodočem šolskem letu: planiranje šolskega dela; učitelj kot voditelj osnovne šole. Pred prehodom na dnevni red je dal besedo tovarišu Beltramu, ki je povedal sledeče: Tovariši vzgojitelji! Nedvomno stojijo pred vami velike in važne naloge, ki pomenijo za prebivalstvo istrskega okrožja korak naprej v kulturnem razvoju. To delo bomo pravilno opravili, če bo v skladu z občimi interesi delovnega ljudstva. To smo do sedaj tudi delali, vendar moramo to delo še poglobiti. V kakšnih pogojih se začne naše delo. Naš položaj ni lahek. Proti nam se je združil še oni del, ki je delal prej z nami. Govorijo, da vlada pri nas teror in imperializem, kar je za nas vse velika žalitev. Prav vsled tega je nasa dolžnost, da pokažemo našemu narodu nesrečo, v katero bi padel, če bi sledil Vidaliju. Vse dokler ne pride resnica na dan, moramo vsi vsak po svojih močeh delati. Delati moramo načrtno in obenem vzgajati naše ljudi. Naše delo moramo vskladiti z gospodarsko delavnostjo, da dvignemo življenjsko raven. Zadružni dom, center kulture na vasi, bo omogočil, da se bodo ljudje vzgajali in delali brez špekulacij. S stališča prosvete naj postane učiteljstvo nosilec kulture na vasi, vzgojitelj novega človeka, propaga-tor novih idej in ciljev. Tako bomo skupno stopili na pot planskega dela, pri čemer boste morali študirati vse pojave na vasi in čim bolj koncentrirati svoje delo. Naše naloge bomo izvedli, če bomo povezani čvrsto med seboj in če si bomo iskreni. V svojem delovanju boste morali vlivati v mlada srca človekoljubje, bratstvo in željo po napredku. S strani ljudskih oblastj pa bo storjeno vse, da bo vaše delo čim lažje. Želeč vam čim več uspeha, pozdravljam današnje zborovanje. Govoru tov. Beltrama so sledili referati. Prvi je povzel besedo tov. Marion. Govoril je o nalogah v bodočem šolskem letu. Ugotovil je, da je materialna baza kulture in prosvetnega dela v našem okrožju osnovana z iniciativo ljudske oblasti na eni ter z napori ljudskih množic na drugi strani. Prostovoljno delo, ki je dobilo širok razmah v dvomesečnem tekmovanju, dokazuje voljo in zanos v izgraditvi našega gospodarstva, obenem je odgovor vsem, ki poskušajo vnašati razdor v naše delo. Tudi pedagoški delavci se bodo vključili v to delovno skupnost. Slovo dijakov SPTA od posadke „Viš8vice“ Prejšnjo soboto je bilo v Piranu tovariško slovo od posadke «Više-vice», ki se vrača nazaj na Reko. Na krovu ladje so bili predvsem dijaki in profesorji SPTA, bili pa so tudi kot zastopnik SHPZ tov. Debevec Boris, inšpektor pomorstva tov. Bizjak, načelnik prosvete tov. Marion, ravnatelj ladjedelnice San Giusto v Piranu tov. Hribar, pristaniški glavar tov. Perko Anton, ravnatelj Agm^rita tov. Tavčar Zorko, ravnatelj učiteljišča v Portorožu tov. Janež, zastopniki tiska in drugi. Moštvo posadke «Viševica» pa so predstavljali, kapitan Smoljan Vinko (ki ima 34 let in ne kakor smo zadnjič po pomoti navedli 51), motorist Matulič Vje-koslav ter Citanovič, Stjepanič, Maraš, Lenardič in Skroko. Svečanost je v imenu dijakov otvorila tov. Jolanda Gruden, ki je pozdravila vse navzoče, zlasti pa predstavnike ljudskih oblasti, vojne uprave ter dir. Jadranske linijske plovidbe tov. Hribarja, ki so omogočili prvo, nad vse potrebno šolsko potovanje. Pripovedovala je o vtisih med jugoslovanskimi brati, kjer so imeli priliko spoznati njih dušo in srce, o navdušenem sprejemu, fci so ga bili povsod deležni, ter o zavesti dela v Jugoslavji, ker vse so imeli priliko videti. Iz ruše. vin rasejo nova mesta, iz ladjedelnic odhajajo popravljene in obnovljene ladje, vsak košček zemlje, bodi rodoviten ali slabši, je obdelan. Potovanje jih je še bolj navdušilo do učenja in dela za dosego cilja v novi Titovi Jugoslaviji. Njih želja je namreč, da z znanjem, ki si ga bodo pridobili v šoli, nudijo slovenskemu narodu dobre, krepke in izobražene kapitane, strojnike in ladjedelce. Kapitanu in posadki «Viševice» pa izraza v imenu vseh najprisrčnejšo zahvalo za prizadevanje, ki gre za tem, da prikaže dijakom SPTA lepe in slabe strani morja. Kot drugi govornik bi moral nastopiti tov. Hribar. Prevzet od nav. dušenja je izjavil, da zavida tem mladim pomorščakom in dg mu je žal, ker nima 20 let, da bi bil lahko med njimi. Nato je sledil program, ki so si ga zamislili dijaki sami in ki naj bi predstavljal en dan našega življenja na morju. Gostje so posedli in sledili izvajanju gojencev, ki so prikazali požar na ladji, potop človeka, spuščanje jadra in vrvi, plezanje na iambor, nadalje njihovo raportiranje, odmor in kramljanje ter prepevanje najljubših pesmi. Vse to izvajanje je bilo pomešano z veselim humorjem. Ob koncu programa so se dijaki postrojili in v imenu šole je izročil dijak Trošt Slavko kapitanu «Viševice» radijski aparat z besedami: «Naši dobri posadki v znak hvaležnosti«. S trikratnim: hip hip hura! so mu njegovi kolegi potrdili in s tem je bil zaključen oficielen del proslave. Nekaj dijakov se je odpeljalo z «Galebom» v akademijo, od koder so nazaj priveslali s črno kavo. Slovo ni bilo za njih samo slovo od moštva ladje, ampak tudi od ladje same, saj je bila mesec dni njih dom. Sami so izvršili na njej vse priprave pred odhodom, na njej so doživljali svetle in nepozabne trenutke in na njej so dokončno prišli do sklepa, da se hočejo posvetiti mornarskemu poklicu. Kdor jih samo sliši, s kakšnim navdušenjem prepevajo mornarsko himno, verjame, da jim prihaja iz srca: Mi slovenski pomorščaki, ne plaši nas vihar morja, ne silni val in črni ne oblaki ne uklonijo slovenskega srca. Ko pluli bomo skoz viharje, skoz meglo, dež, prek vseh meja, povsod bo z nami naša domovina in njena slava in ponos — hura! Za dosego višje kulturno-prosvet-ne ravni je potrebno vzgajati samostojno misleče ljudi, ki ne bodo samo razumeli, kaj se krog njih dogaja, marveč tvorno posegli v izgradnjo nove plemenitejše, kultur-nejše družbe. V osnovi loči našo šolo od kapitalistične to, da ne učimo za šolo, marveč za življenje, da vzgajamo človeka k boljšemu in višjemu redu, kjer ne bo izkoriščanja človeka po človeku. To bomo dosegli v povezavi šole z življenjem in njegovo gospodarsko stvarnostjo. Med drugim je še podčrtal važnost vzgoje bratstva, enotnosti med narodnostmi v tem okražju, ki sta izhodiščna elementa vsega našega vzgojnega dela. Za to šolsko leto je postavil naslednje naloge: 1) Načrtnost vsega šolskega dela; 2) borba za napredno znanost proti neznanstvenim pogledom, predsodkom, misticizmu in mračnjaštvu; 3) dvig ljudske prosvete (dokončna odprava analfabetizma); 4) samo. izobrazba učiteljstva. Svoj govor je zaključil s poudarkom, da smo pravi kulturni delavci šele tedaj, če delamo tudi izven šole. Naša naloga je sveta in tega se moramo v prvi vr 'i zavedati. Zavedati pa se moramo tudi, da uživamo vso podporo ljudskih oblasti. Po govoru tov. Mariona je podal svoj referat o planiranju šolskega dela tov. Bregant ter potrdil, da je bilo dosedanje delo našega učiteljstva dokaj uspešno. Glavna gonilna sila teh uspehov je bila predvsem dobra volja. Strokovna izobrazba pa in načrtno delo morata postati tudi gibalo vsega našega delovanja. V svojih nadaljnjih izvajanjih je tov. Bregant razčlenil zakon o petletnem planu LR Slovenije, v kolikor se nanaša na prosveto in posebej na šolstvo. Poudaril je ideološki, strokovni, kadrovski in organizacijski del. V zvezi s tem je ob zaključku podal smernice za bodoče delo, pri katerih je posebno poudaril važnost roditeljskih sve. tov in rednih roditeljskih sestankov, ki naj zajamejo vprašanja o harmoničnosti vzgoje, o zaposlitvi otrok v prostem času, o igri, o domačem učenju ter boljšem poseča-nju pouka, prav tako n zdravstvu otrok in prikazanjem slabih vplivov alkohola in nikotina na njih živčni sistem, pomoč obolelim učencem in drugo. Njegov referat ie dal povod za iivahno • diskusijo, nakar ■ je tov. Klemenc podal tretji referat: učitelj kot voditelj osnovne šole. Naštel je vrsto 4olinosti vsakega učitelja v šoli kakor tudi izven šole. dolžnosti šolskega upravitelja sedaj ob začetku šolskega leta ter podrobni načrt vseh priprav za uspešen pouk. Po referatih je sledila debata, na. kar so bili sprejeti naslednji sklepi: Povezava šole z ljudstvom in domom, študij otroka in preučevanje šolskega okoliša, večerni in anal-fabetski tečaji, dvig učnih uspehov z uvedbo stalnega tekmovalnega načina dela, dvig obiska šole, uvedba višje osnovne šole, poglobitev dela pri pionirski organizaciji, redni roditeljski sveti in sestanki, pritegnitev slovenskih otrok v slovenske šole, dvig samoizobraz-be, povezava šolskega dela s potrebami produkcije ter izdelava po. drobnega učnega načrta. Prva okrajna učiteljska konferenca, ki je trajala do 14. ure, je torej prinesla važne odločitve za učiteljstvo, ki bo v tem mesecu pričelo svoje delo za dvig kulturne ravn; naših otrok na šolah ter kulture in prosvete izven nje v krajih njego. vega območja. Društvo „0. Župančič ustanavlja knjižnico Slovensko prosvetno društva «Oton Zupančič« v Kopru, ki je pred kratkim otvorilo ljudsko knjižnico v svojih društvenih pr°* štorih v Ljudskem domu, si je v okviru dvomesečnega tekmovania poleg drugih obveznosti zadalo tudi nalogo, izpopolniti svojo knjižnico. Ker je knjižnica precej skromna, je poslalo članom in prijateljem društva prošnjo, naj bi ji ti pomagali s knjigami ali denarjem. Sedaj prinašamo imena prvih, k* so se temu pozivu odzvali: Herkov Danilo 12 knjig, Dr. Ore Vladimir 10 knjig, Žagar Marica 2 knjigi, Klun Karlo 5 knjig in lir, Pertot Danilo 1 knjigo in 500 500 lir. Nameščenci gradbenega PotJ' jetja «Edilit» sledeče denarne pr1' spevke: Ban Slava 100, Konestabo Pia 50, Degrassi Mario 100, Jakse-tič Spartako 100, Markič Ana 10°' Petronio Fausto 50, Rumen Anton 100, Stule Josip 100, Guzič Jolanda 50, Coscia Ernesto 50, Gratoni Josip 40, Orel Srečko 50, Majovsk Kazimir 50, Škerlj 45 lir. Nameščeni ci gospodarskega oddelka: KocjaO Miroslav 50, Kocjančič Lazar 5> Ilič Anton 150, Kojanac Neva 50, Gregorič Marija 50, Mozetič Zora 50, Pertot Marija 50, Teršar Albm 50, Furlan Leonard 100, Koren Vi " tor 30 lir. . Ker hoče društvo s to plemeni akcijo omogočiti svojim članom str.p do poučnega in zabavnega čtiva, upamo, da bodo prvim darovalcem sledili še drugi in da M tako kmalu imela knjižnica dovo obsežen arhiv na razpolago. Špekulacija z vinom Se vedno se najdejo ljudje, k* skušajo kršiti dane odredbe. temu- da vedo za zakoniti postopa ^ pri plačilu taks raznega prodajne: ga blaga ter za kazen, ki bi sle^' la, če bi se odredbe ne držali. J1 pohlep po dobičku zavaja. Tako s Pasqualis Vittorio in gostilni^ Mondo Mario, oba iz Kopra, skrl" vala v privatni hiši zalogo vina “ ga pomalem od tam tihotapil® ^ gostilno. S tem sta se izognila P}®' Čilu taks po obstoječih predpis1^ Njiju mahinacija pa je bila Pr® nekaj dnevi razkrita in sedaj sedita oba špekulanta na varnem- Tihotapca v čoln« V nedeljo ponoči sta bila v stanišču sv. Simona v Izoli zaf na Vascotto Ubald in Dudina Semaga je sedel v krčmi, sam z$ svojo mizo ob poliču žganja in mesu s krompirjem za petnajst kopejk. V kleti z obokanim stropom, prenasičeni s tobačnim dimom, osvetljeni z dvema svetilkama, ki sta viseli izpod obokov, in s tretjo na polici, je bilo strašno zakajeno, V oblakih dima so se motale temne, razcapane in sumljive postave, ki so psovale, se razgovar-jale, prepevale in počele vse to Sila vznemirjeno, zelo glasno, docela prepričane o svoji varnosti. Na ulici je zavijala surova sapa pozne jeseni, so plesale velike, vlažne krpe snega. V krčmi pa je bilo toplo. Čutil se je vzduh, vročina, ki pa so bili ljudje nanju navajeni. Semaga je sedel in se skozi kopreno dima pazno oziral na vrata, še posebej, kadar jih je kdo z ulice odprl in stopil v krčmo. V takem primeru se je celo nagnil malo naprej s svojim močnim in gibkim telesom, včasih dvignil nad oči dlan kakor za ščit in dolgo pozorno motril obraz došleca, za kar je imel docela utemeljene razldge. Ko si je natanko ogledal novega gosta in se dodobra prepričal o tem, kar se mu je zdelo potrebno, si je Semaga natočil novo Šilce vodke, ga zvrnil, nabodel pet, šest koscev krompirja in mesa na vilice, jih poslal za žganjem ter dolgo počasi žvečil, pa zadovoljno mlaskal ter si z jezikom oblizoval svoje vojaške, šče-tinaste brke. Od njegove velike kuštrave glave je padala na sivi in vlažni zid čudna, skrivenčena senca in se premikala, ko je žvečil; bilo je videti, kakor da se nekomu prisrčno klanja, a da ji ta nič ne odzdravi. Semagin obraz je bil širok, z izbočenima ličnicama, obrit, oči velike, sive, škilaste, nad njimi goste, temne obrvi; nad levo obrv pa se je spuščal skuštran pramen las neke nedoločene sive barve in se je je skoraj dotikal. Sploh Semagov obraz ni vzbujal zaupanja, nasprotno ie do neke mere njegov izraz napete in neumestne odločnosti izzival odpor, celo y tej družbi in sredi, ki se je Semaga v njej znašel. Na sebi je imel razcapan, dolg suknen plašč, ki si ga je opasal z vrvjo, poleg njega so ležale rokavice in kapa, k naslonjalu stolice ie prislonil svoj še kar precej veliki bič, z vozlom iz žilovke na koncu. Tako je sedel, užival in, kq je popil vodko, se je pripravljal, da jo zopet naroči, ko so se vrata iznenada z žvenketom in na široko odprla in se je v krčmo zvalilo nekaj okroglega, razcefranega, podobnega velikemu zmešanemu povesmu konoplje. Zakotalilo se je v krčmo in zavpilo z zvonkim otroškim glasom in prav razburjeno: ((Izginite, nabrusite pete, strički!« Vsi strički so se hkrati zdrznili, obmolknili, se zaskrbljeno umaknili. Iz srede pa se je oglasilo zamolklo, malo vznemirjeno vprašanje: «Ne lažeš?« «Da bi mi oči izpadle! Z obeh strani napadajo. Konjeniki in pešci... Dva člana kvarta, policijski pisarji... sila!« «Semago, morda... Nikiforiča so povprašali po njem...*, je žvenketal dečji glas medtem, ko se je kroglasta postavica njego- "TCaUo- n sod ^ Semago je zabolelo. UpoH1'^.^. j“ ozrl v mrtvepa otr .ka vZ ni! in zinil: s[ «Eh, ti! Se pravi da serni , z tman zlomil ,-rat zarili ■ ' , Mislil sem in zares... Toda bes»° umrl. To imaš!« In Semaga se je pričel praskati po vratu. »Odpeljite ga!« je član k ukazal policajema in jima s njo glave pokazal na Serria8' In Semago so odpeljali v z P In to je vse. UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCHI St. 6, III. nad. — Telefon št 93-80a. — UPRAVA: ULICA R. MANNA št. 29 — Telefon 27-847 In 27-947. OGLASI: od 8.30-12 In od 15-18, teL 27-847. Cene oglasov: Za vsak mm višine v širini 1 stolpca: trgovski 40, flnančno-pravni 60, osmrtnice 70 Ur. Izdaja ZALOZNISTVO TRŽAŠKEGA (TISKA D. Z O. Z. — TRST. I NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir; Cona B: 144, 414, 792, 1440 Jugollr; FLRJ: 55, 165, 330, 65Ci 9 Poštni tekoči račun za STO-ZVU: »Založništvo Primorski dr.evnlks, Trst 11-:T74; za FLRJ; »Primorski dnevnik«, uprava: Ljubljana 6-JU0U Odg. urednik STANISLAV RENKO. — Tiska Tržaški tiskarski zavod.